Naši izenačeni
V zadnjih dveh letih se je obseg slovenskih mvesticijskih det v tujini, Se posebej v dežeiah v razvoju, zelo povečal Prek naših ocganizaaj zdruzenega dela - predvsem Industrijskih montažnih podjetij in Splošnega giadbenega podjetja Slovenija ceste - Te-hnika dela skoraj 5.000 slovenskih gradbenikov v Iraku To je kar četrtina jugoslovanskih delavcev v lej deželi Ker vsaka organiza-cija zdruienega dela po svoje ureja nagrajevanje svojih delavcev na tujem, delavci pa se ponavadi srečujejo na istih gradbišfiih, je republiSki komite za delo na pobudo Rudisa in nekaterih drugih organizacij združenega dela že letos spomladi začel z usklajeva-njem pravic iz dela delavcev na začasnem delu v tujini zaradi izvaianja naložbenih del.
Od pomtadi naprej je posebna delovna skupina, ki so jo med drugim sestavijali tudi predstavniki pomembnejših slovenskih izva-jalcev de< v tujini, sestavila konkretne predloge. Predlagali so, naj za nadumo delo v tujini velja zakonska omejitev 30 nadur me-sečno, ki se izplačujejo delavcu kot nadure, morebitni presežek pa bi dobtl delavec izplačan kot običajne ure z možnostjo letnega prerazporejanja detovnega časa ob vrnitvi v domovino ali ob let-nent dopustu. Predlagana višina dodatka za nočno delo bi bila 15 odstotfcov in za nadumo delo 25 odstotkov na vseh gradbiščih enotna.
PrecefSnjo pozomost pa so predlagatelji posvetili primernosti obračunavanja osebnega dohodka v tuji valuti - lokalni ali kakšni drugi, in morebitnega pndobivanja dodatnega dohodka na račun tečajnih razlik. Vpliv tečajnih razlik na osebni dohodek bi bilo mogoče izMjučiti z določitvijo dinarske osnove za vrednost najbolj enostavnega dela, ki bi bila pomnožena z ustreznim korelacijskim faktoriem za posamezne države in tako sproti preračunana v tuje vahite. Za Evropo bi ta faktor predvidoma znašal 1,8, za Azijo, Afriko in Irak pa 2,5. Takžen način že Stiri leta uporablja Hidromon-taža. V predlogu stoji zapisano, naj bi bilo 70 odstotkov osebnega dohodka izplačanih v tujj valuti, ostalo pa v dinarjih. Delovna sfcupina je predlagala, da bi veljalo enak pristop k usklajevanju osebntfi dohodkov in drugih pravic delavcev na začasnem delu v tujini uveljaviti v vsej Jugoslaviji in za vse gospodarske panoge, ne te za gradbeniStvo. temveč tudi za diplomatska predstavništva v tujini. SirSa javna razprava pa bo pokazala končne rezultate.
Clani bažigrajskega izvržnega sveta so v razpravi o omenjenih predlogih opozorili, da so mnogi delavci odšli na delo v tujino pod drugačnimi pogoji, kot so ti in da bi njihovo spreminjanje lahko povzročito nekatere težave. Omejitev nadurnega dela na trideset ur so ocenili kot nerealno in opozorili tudi na vrsto socioloških dejavnikov dela na tujem in manjših možnosti izkoriščanja pro-stega časa, tako da delavcem v večini primerov res ne preostane nič drugega kot delo. Z omejitvijo nadur pa bi se zmanjšal tudi dohodek teh detavcev, povprečno za 20 do 30 odstotkov. Vpraš-Ijivo bi postalo tudi odiočanje za takšna dela v prihodnje.
VIDA PETROVČIČ