PROLETAREC Jg DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvotno Matico .
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 213«.
Entered m
>« oi.ii. 1m matter, Dec. i, 1907, m Um mi odri uuder tike Act •< CeafrMt of March I, 1179
oftre il Cbkage, III.,
CHICAGO, ILL., October 20, 1M8.
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.	ail LETO—VOL. XLHI.
\
X Hujskači sa napad na Rusijo at M lahko spawn IU HiUerja, Napoleona in drugih, ki ao aanjali a smafak In jih lagablU. Z Unijo 88R se naj bi rajie sodelovalo, ako je pri valji, ln vse M kilo dobre sa vae.
Vatikan na delu proti slovanskemu bloku v prid zapadnih sil
Rimska ctrktv zoper vsi, ki ti upajo potegniti > z naprednimi vladama. — Slučaj patra Jožefa Plojharja. — čemu gonja proti liboralcom?
Čehoslovaški minister za narodno zdravje pater Jožef Ploj-har, duhovnik rimsko-katoliške cerkve, je bil pred kratkim suspendiran a divinis, to je, prepovedali so mu, služIti sv. mašo in podeljevAti svete zakramente. To je suspenzija Is povsem političnih razlogov, ki jo je izvršil episkopat rimsko-katoliike cerkve na povelje Vatikana.
Odnos čehoslovaške vlade do rimsko-katoliike cerkve je bil več kot strpljiv. Prerojena ljudska fronta'Cehov in Slovakov je s svojo izjavo o razmerju Ljud-j ske fronte do vere ln z ustanovitvijo posebnih komisij, pokazala za verska in cerkvena vprašanja popolno razumevanje. S tem je čehoalovaška vlada bila pripravljena ugoditi vsem cerkvam pri reševanju njihovih premoženjskih zadev in izplačati odškodnino za cerkvena veleposestva in gozdove, ki so bili nacionalizirani. Obenem pa je s zakonsko uredbo bila pripravljena tudi zagotovit* duhovni-štvu njihov gospodarsl& obatoj Dalje je vlada pokazal -svojo pripravljenost v vprašanji ver skega pouka in cerkvenega šolstva ter dovolila vpisovanje na cerkvene šole za šolsko leto 1948-40. S štreni čehoalovaške republike so bili torej dani vsi pogoji za sodelovanje in, (e bi ne bilo motenj ix tujine, bi to sodelovanje prav gotovo dobro uspevalo v korist države ln rimskokatoliške cerkve. Ce pa je kljub temu'prišlo do sovražnega akta Vatikana, potem so pa tu bolj kot kjer koli drugod razgaljeni dejanski motivi tega dejanja. Iz tega akta ae vidi, da je vatikanska politika usmerjena tako, da ne čuti nobene potrebe za sodelovanje rimpko-katoliške cerkve z vladami ljudskih Republik, ter da je Vatikanu celo ugodno, da lahko razglaša v svet veeti, da je bila na Češkem "vržena cerkev v katakombe".
Vendar pa vsi vemo, kako je Vatikan pomagal fašizmu in nacizmu, ki sta zanikala vsa človeška in krščanska moralna na-
čela in neposredno zasmehovala krščanstvo in njegovo moralo. Vatikan je sodeloval z državami osi že pred to vojno (Abesinija, Španija) in je z vsemi fašističnimi diktatorji podpisal slav-noetne pogodbe: L 1929 z Mussolini jem, L 1933 s Hitlerjem in 1938 s Francom. Zato ni nič čudnega, Če ao škofje teh driav
Umi. Tako to v avgustu f®36 izdali nemški škofje v Fuldi to Izjavo: "Ni potrebno ne dolgo ln široko govoriti o vlogi naše države in domovine. Naj naš voditelj (Adolf Hitler) z božjo pomočjo doaeše uspehe v svojem izredno težkem delu ..." .
Podobnih izjav škofov bi lahko navedli dolgo vrsto. Nikjer pe ne morete čitati, da bi Vatikan obsodil fašiste, ki so ubijali nedolžne otroke, žene in može in v koncentracijskih taboriščih do smrti mučili milijone ljudi.
Proti Sovjetski zvezi pa je nastopal Vatikan ob vsaki priložnosti. Vatikan je načeloVal križarskemu pohodu prpti Sovjetski zvezi. Takoj po prvi svetovni vojni je vodil Vatikan proti Sovjetski zvezi celo vrsto različnih gonj. Ko pa je Hitler v juniju 1941 s svojimi tolpami napadel Sovjetsko zvezo, je nemški katoliški episkopat poslal vsem škofijam poslanico, s katero popisuje vojno pro{i Sovj. zvezi kot boj .krščanstva na vsem svetu. Zato tudi ni čudno, Če tudi dandanes nastopa Vatikan sovražno proti ljudskim demokratičnim državam.
Vatikan ne more odpustiti, da (Konec na 5. strani.)

'Svet brez sovraštvo'
drama v treh dejanjih bo vprizorjena v CHICAGU
v nedeljo 24. oktobra
v dvorani SNPJ.
V nji nastopijo igralci in Igralke U Detroita pod režijo Antona Faturja.
Ta izrodita priredba
se vrši pod pokroviteljstvom krožka št. •
Progresivnih Slovenk.
RAZREDNI BOJ JE TU IN NE MORE SE GA UTAJITI Z NIKAKRŠNIMI GESLI
Ko /e Sov/, unija oznanila, da je kaminterne konec, smo v tem lipu poudarili, da so bo razredni boj vzlic njeni izjavi nadaljeval. Ni ga mogoče ustaviti, dokler bodo razredi.
Takrat so v Moskvi, v Washingtonu in v Londonu rekli, da je vzajemnost med kapitalizmom in soda-//zrnom mogoča - pa ni. Ne v notranjošti kake posamezne driave, ne med deželami, ki imajo nasprotujoč si ekonomski sistem.
V	Moskvi so med vojno razpustili kominterno vsled želje po zbliianju z anglosaksi v borbi proti Hitlerju. Sedaj so jo obnovili pod tirm$ Kominform vsled potrebe borbe proti zapadnemu kapitalizmu.
Ali se gre v teh prerekanjih res za demokracijo?
Winston Churchill sicer pravi, da smo v borbi za svboodščine, a ob enem naglaša svetost privatne * svojine.
In le o nji se qro. V Parizu se vrti zasajanje Organizacije Združenih narodov. Skoro vsi delegati so pristaši kapitalističnega reda, razen zastopnikov sovjetskega bloka. Ta je sistem privatnega lastništva in dobičkarstva v žep ukinil in tako ga je konec. Ne pa še v deželah takozvane zapadne demokracije, , pa čeprav imajo delavske vlade (n. pr. Anglija) in socialdemokratske in laborhske, n. pr. Nova Zelandija, Avstralija, Švedska, Norvežka itd. V vseh teh državah se uvajajo le socialne reforme. A ob enem stranke, ki v svojih programih naglašajo, da lo za socializem, v resnici utrjujejo stari red. Isto, oziroma enako taktiko so imele po prvi svetovni vojni.
Pred nekaj dnevi je ameriški delegat na zboru organizacije Združenih narodov v Parizu, Warren It. Austin, dejal, da ;> "Namen Rusije uničiti kapitalizem vsepovsod." In naobratno rečeno, namen Zed. driav je ščititi kapitalistični sistem vsepovsod.
Baš zato so naše čete v Grčiji, na Kitajskem, v raznih Sredozemskih deželah In še marsiUo.
Minulo soboto je bil naš driavni tajnik general Marshall na Grškem. Nimu všeč, kot* grška vlada venomer pripoveduje, da je sedaj v Grčiji več gerilcev kakor pa jih je bilo predno se je Trumanova administracija lotila s svojo ekonomsko in vajafko intervencijo, da jih porazi.,,
Trumanovih fraz det se jim gtexa demokracijo, nič več ne oglašajo. Odkrito priznavajo, dam jim gre za "svobodno podjetništvo'V
čemu pa se je naša vlada sedaj toliko spoprijaz-nlla s fašistom Francom? Zato, ker je nam dal v Španiji svoja vzletališča na razpolago/ V Zameno pa ga bomo zalagali z vojnimi in raznimi drugimi dajatvami. Enostavno zato, ker je Franco proti "komuni-zmu".	\
Taka je današnja politika vlade Zed. driav.
V	Italiji podpiromo z denarjem naših cfcnrtople čevalcev ne samo reakcionarno klerikalno vkrdk #om» več tudi Vatikan, ki je skozt ves čas vojm skOU fašizmu in tudi ie prdd vojno — od vsega početka — Mas soli ni ju.
Nobena skrivnost ni več, da je ameriški kapitalizem tudi Hitlerju pomagal V oboroževanja In šobolj pa je znano, da smo oborožili Japonsko in de njowef cesarja tudi po vojni vzdržujemo.
Ni je reakcionarne sile na svetu, da je bi mi ne podpirali. Truman pa roma po deželi in se duša za domokracijo. Ali se bo ameriško ljudstvo iz tega kaj naučilcLln v bližnjih predsedniških in kongresnih volitvah pravilno glasovalo?
Komentarji so is te številke isostall kakor is prejšnje vsled urednikove zaposlenosti s Koledarjem in s dopisovanjem. Bedo obnovljeni v prihodnji številki.
Citajte v tej številki poročilo Clarenca Zaitza pod naslovom "Just Things" o proslavi 4S-let-nice društva Slavija št. 1 SNPJ.
In pe istotako originalno kolono (na angleški strani) "Skipping Around".
Dalje je na angleški strani ponatis pisma, ki je bilo poslano angleško poslujočim društvom SNPJ.
Notice o naši sedanji kampanji sa otmitev Proletarca so na 3. strani. Uredniški članki so na drugi strani.
Citajte Proletarca, in ko ga preberete, oddajte ga kakemu snancii, s priporočilom, da si ga naj tudi on naroči.
Izkaz prispevkov bo kot že
omenjeno v prihodnji številki.
-»—--
Pošiljanje paketov v Jugoslavijo še potrebno
Kot je bilo iz jugoslovanske ambasade v Washingtonu že poročano, je carina na daritvene pakete, ki jih naši ljudje pošiljajo iz te dežele v Jugoslavijo, ukinjena.
To je bil dober ukrep, ker pošiljanje paketov se je vsled pritožb o previsokih carinah nemudoma zmanjšalo in tako je bilo ne škodi tisto ljudstfro Jugoslavije, ki je bilo od darilnih paketov najbolj odvisno, carin pa ni zmoglo.
Carine niso računali povsod enaka Gdviano je bilo od cari-narjev, kako je kdo presojal, kajti kakega standariziranega meril* niso uvedli. <'
V tem listu sme že od prvega začetke poudarjali, da je bila uvedbe carine qa daritvene pakete iz Amerike v Jugoslavijo kvarna ljudem tam in tu pa je plašila pošiljatelje. In poudarjali smo, da ni prav, ako se kaznuje vse ljudi zaradi malega števila špekulantov, ki so si dobavljali tukaj in tam na stroške revščine profite.
In — in sedaj je spet po starem. Nej tam na špekulante pazijo in njim odvzamejo profit, revnim ljudem pa naj pakete dostavijo kot so poslani, kajti poHljalci so pošiljalne stroške lo tekaj plačali, kakor jih mo-raje oni tem, ako temu ali onemu kdo kaj pošlje v Ameriko.
Torej ako imate tam ljudi, ki ao £ potrebi in ao brez zadost-tiih sredstev, da si bi mogli Stvari kupiti, ako bi jih sploh bilo zadosti na trgu nadaljujte s to človekoljubno akcijo.
Tanckov odmev
Youngstown, O. <4? Letošnje
poletje, ko sem bil v Chicagu na obisku, seveda sem obiskal tudi urad Proletarca. Z urednikom Zaitzem sva se razgovar-jala o raznih rečeh, dopisih itd., pa mi je rekel, da bi ne bilo napačno če bi jaz poslal kak dopis iz našega kraja. Pozneje je tudi v listu omenil, da bom pričel kaj poročati. Res je že nekaj let minilo od kar več ne pišem. Kaj bi pa človek vendar pisal? Reševati svetovne reči, ki jih sedaj nekateri rešujejo seveda doma, se ne izplača. Ali bi človek pisal o volilni kampanji? Tudi ni vredno, ker po mojem znanju se tale politika preveč spreminja. Ni nikjer nič zanesljivega. Kar se pa dopisov tiče, pred par leti je človek lahko kaj poročal. Na primeri imeli smo socialistične klube v Clevelandu, Collinwoodu, Girardu, Barbertonu, Akronu, konference klubov in društev P. M. in skupno posečali razne shode. Vračali smo si posete raznih veselic, piknikov, v volilni kampanji agitirali in raznašali razno literaturo, seveda za stranko z načeli. A sedaj je vse mrtvo. Ali bi človek danes porpčal o tistih, ki so včasih sedeli na plotu in nam rekli, ste premajhni, da bi kaj dosegli?
Sedaj pa tisti nekateri tako vneto rešujejo svetovno politiko, da kaj! Seveda tako. da nič ne stane. Ko smo agitirali. za socializem, so eni nam rekli — seveda navadni delavci, da niso za socializem, ^e marajo, da bi delili. Res čudno. Taki so se bali delitve, ki niso imeli nič za deliti. Ne sluha ne duha več o socializmu. Komunizem, ko čitaš meščansko časopisje, poslušaš radio, čitaš poročila od odbora, ki preiskuje neameriške aktivnosti, bi človek mislil, kmalu bomo pohrustani. Naj malo o-menim shod, ki se jje vršil tu v j Tako ao iskali, da bi dobili
daj pokazuje, Truman prednječi, pa pomislite, da je v tej dolini kakfh 45 tisoč jeklarskih delavcev, organiziranih v CIO. Na trdnem v uniji bodo samo toliko časa dokler ne bo začel Taft-Hartleyjev akt funkcionirati s polno paro. In v tem slamnatem glasovanju ne dobi Wallace niti en odstotek glasov — zares žalostno, ampak "naš" Loushe — kandidat za guvernerja, pa poseka vse kandidate za glasove, dasi ni dobil odobrenja ne od CIO in ne od AFL. Se dobro se spominjamr ko sem v listih čital — tudi v "naših" — češ, počakaj mo, bodo prišli vojaki domov po končani vojni. Oni bodo za spremembo, oni bodo odločevali v prilog boljše bodočnosti. Po moji sodbi so Gl. prišli domov v splošnem, razen majhnega odstotka, veliko bolj nazadnjaški kot so bili prej. Ga pridobiš za nikako napredno stvar. Pred to maso Wallacea še omeniti ne smeš. Vprašaj jih pri delu, da naj stopijo v unijo. Kaj še, misliš da bom plačeval $1 ali $2 za prazen nič? Delam lahko vseeno če hočem. "This is free America." Zares "free America", da si delavec polasti brez vsakih žrtev pridobitev svojega sodelavca, ki si je veliko trudil in bil zaničevan, bil v stavkah, plačuje unijske prispevke itd.
Pa poglejmo za kaj se ljudje najbolj zanimajo. Ravno sedaj, mesec pred volitvami, za žogo-metno igro. Kriče na vse prete-ge, zastavijo lepe vsote denarja, da kdo bo zmagovalec. Plačajo lepe vsote za vstop, da vidijo igre. Da bi pa plačali linijsko članarino, tisto pa ne. Človek bi jim ne zameril, če bi se potepi pobrigali za kaj drugega. Happy go, lucky, dokler gre,
gre-
Naši dobro plačani delavski vodje ga tako lomijo, da kaj.
Ali jo dolar So vodno dolar?
Iz vladnih podatkov je razvidno, da se je cena dolarju v nakupni vrednosti znižala od leta 1939 s 100 centov na 55 centov.
Youngstownu 24 sept . na'katerem je govorih Wallace. Tukajšnji časopis je kričal, da vsa stvarttorganizirana od korhuni-stov. Udeležba je bila okrog 1400, premalo za ta okraj. Predsednica kampanjskega . odbora je črnka, ki ne vleče posebno med belopoltnimL To mi je dobro znano, ker občujem z raznimi karakterji in čitam razne časopise. Govori, z ljudmi in prideš do zaključka, da bodo prihodnje volitve fiasko za delavsko paro. Tukajšnji časopis vodi takozvano slamnato glasoyanje o vseh kandidatih vsako leto za to okrožje in je precej v pravem.
ko napove izid volitev. Kot se-jlacea. — John Tancek.
bega drugega kandidata na demokratsko listo, a sedaj se klanjajo Trumanu namesto da bi priporočali svojim članom, da naj volijo Wallacea. A tega ne pravijo, da ni še čas. Seveda bodo čakali, Murray in Green, da bo delavstvo izgubilo kar si je pridobilo zadnja leta. Potem bo treba znova pričeti, da bodo spet žrtve. Premogarska konvencija se je nedavno vršila- tu v Ohiu. Slo je tako kot je Lewis želel. O Trumanu je rekel, da je zabit in nesposoben za predsednika. A vse eno ne bo premo-garjem oriporočal naj volijo progresivne kandidate in Wal-
Progresivna stranka v Chicagu napreduje
Rekli sa, demokrati in republikanci namreč, da Henry A. Wallace ne bi smogel imeti shode na naši sapedni strani (v Chicagu). Neki bisniški čaaopis (Community Reporter) se je cele hvalil, da niti dvorane ne bi dobil. Z velike pomposnnstje je poročal, de ko so Wallaceovi ljudje vprašali sa v najem dvorano v Plben Parku, da jim je bila od rečena.
* Stver je bile is trle svite, zato da M izgledalo kot da je Wallace krog ia krog lgnoriran la da v svoji kampanji nazaduje.
Res da kampanjski odbor progresivne stranke ne sapedni strani ni debli dvorane v Pilsen Parku, ker je bila oddana drugim, in tudi oe mu ni posrečile dobiti tega najemnika, de bi mu jo prepustil se ta dan.
Toda dobil jc v najem potem dvorane Sokol Chicago na So. Kad zle Ave.,., ki je nekako v sredi med 22. in 26. cesto.
In dasi smo morali vsi plačati vstopnino, je bila napolnjena na vrhu in spodaj — skupaj okrog dva tisoč ljudi, ako ne vol, ln zunaj jih je bilo tudi na stotine.
Predsedoval je Donal J. Lotrich. In na odru je bil tudi Louis Zorko, ki je v kampanjskem odboru sa Wallacea jako delaven. In pa Frank Japich, ki pa se je brigal zgolj z donaša-njem stolov in se pri tem delu ves premočil. Bil je res od sile zaposlen. Kajti le redkokdaj se primeri, da se bi v lakih dvoranah natrpalo tisoč ljudi več kot pa se jih ob 'najboljši'' udeležbi.
Policajev je biio polno vsena-
okrog in v dvorani. A nihče ni metal v Wallacea, aH Taylorja, v Lotricha in v druge govornike paradižnikov, ne jajc.
Zapadna stran te naše aoae-ščine, ki jO tvorijo večinoma Cehi in Poljaki, pa Slovenci in Hrvatje, poleg v manjšam številu rasne druge narodneatne skupine, se je iskaaela sa selo dostojno, a policija pa je bile vzlic temu budna. Par pobeli-nov, pe ti lahko vse pokvari.
Wallace je govoril ne samo proti "mrzli" temveč tudi proti "vreči" vojni. Oziroma sa odprave vsakršne vojne In sa vzajemnost med neredi.
Mnogi so ge tu prvič slišali in napravil Je nanje mogočen vtis. De bi le v novembru tudi glasovali sanj. ne mu samo ploskali ne shodili.
Kolek ta je bila jako uspešna. Poleg Wallacea so se isborno postavili tudi vsi drugi govorniki progresivne stranke. In tudi kolek ta v strankin kampanjski sklad je bHa uspešna.
Značilno o tem shodu je bilo to, da v tej okolici ljudje volijo čestekrat H-odstotno sa demokratsko stranko., Ie so lokalni politiki prerokoVall,	ome-
njena dvorana prašna, ali sa) dve tretjini presna, ko bo prišel Wallace vanjo. Bila je — kol te rečene, natrpana. Torej se giblje ne samo med Slovenci temveč tudi med Cehi In Poljaki.
Cltatelji po deželi, poslušajte Wallaceove govore pe rediu. Ime jih vsek pondeljek in tudi ob drugih dnevih.
Za uro glejte v lokalnih lislih v radio-s po redih.
Nekaj o naših stvareh
Knjiga "Brata", ki jo jo napisal za Prosvetno matico Etbin Kristan, jo bila razposlana društvom, ki so učlanjena v Prosvetni matici, ta mesec.
Nedvomno jo ta zvezek eden izmod najlepših, kar jih jo šo izšlo v založbi Prosvotno matico.
Nekateri tofrudniki Amoriikoga drutlnskoga koledarja nam obljubo šo niso izpolnili. 2olimo ameriških spisov zato, kor jo to AMER&KI slovonski kolodar. čemu no bi v starom kraju brali nokaj o življenju naših ljudi v toj doželi, o rftiših ustanovah v Ameriki Hd. Nikar so izgovarjati, da ni časa! Lo "staramo" so in "Ioni smo rafali".
Vseeno, ako no bo dovolj spisov v Kolodar od naših tukajšnjih sotrudnikov, bomo pa napolnili z gradivom starokrajskih dopisnikov, ki so nam ga poslali vočinoma v ponovljeni obliki, a tu šo ni Mlo objavljeno.	x	/
Joško Oven jo napisal v Kolodar poglevjo o kulturi v Mohiki. Razno drugo spise, ki so bHI poslani v Kolodar, pa smo omoetili že v prejšnjih številkah.
Louis Barborich iz MHwoukoeja jo nam io večkrat pisal, da vslod svojih Jkjznih Tot in utrujonosti no bo več mogel toliko storži za PVtf4fehia in Kolodar kakor prod loti. A resnica jo, da izvrši vsako loto vet takoga dola. To jo zares pionir, ki so nočo postarati.
V raznih društvih so prod člani pisma glodo našoga finančnoga stanja in v njih jo klic za gmotno prispovko. Vsak član, vsak naš naročnik nam v toj akciji lahko pomaga.
Vsem, ki so so odzvali s prispevki v sklad "$S000", iskrena hvala. Onim, ki nam pa so poslali "insultlv-pisma, pa zagotavljamo, da naa to vtič no boli.
na
• Kajti dolavci pri delavskih listih so navajofti batin bolj kot pa pohvol in priznanj.
PROLETAREC
LIST ŽA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. •
Vojna - sovražnica civilizacije
IZHAJA V>AKa SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago,
IU.
OLAS1LO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; t* pol IH* $1.79;
ta četrt leta $1.00. Inoaematvo: aa celo leto $3.60; aa pol leta S*. 00.
Vii rokopisi in o$lasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne aa priobčitev v številki tekočega tedna. *
PROLEtAfcEC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workman's Publishing Co..
Inc. Established 1*06.
Editor..
o
Frank Zaitz
, SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1 00. Foreign Countries, One Year $3.90; Six Months $2.00.
PROLETAREC
MSI S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 28S4.
Winston Churchill se je h vojen toafo naučil
Winston Churchill je med Vojno kot predsednik anglešk; vlade zaslovel ne samo v zavezniških temveč celo v sovražnih deželah. Hitler in Mussolini sta se bala njegovega jezika, dasi sts oila oba tudi sama oratorja in btla kos vsakemu propagandist u. Toda Churchill je po radiu govoril ljudstvom, ki so bila proti osišču in ta so bila v veliki večini. In na svoji strani je imel1 Roosevelta in veliko večino ameriškega naroda.
Na sestankih s Stalinom in Molotovom je Churchill shajal1 slabše kakor pa Roosevelt. Slednji je globoko verjel, da je sodelovanje med zavezniki možno tudi po zmagi nad osiščem. Churchill pa je čutil, da se angleškemu imperiju majajo tla in da se mu bodo še bolj ako se Rusije 44ne ustavi". Po Rooseveltovi smrti je zmagala Churchillova teorija tudi v ameriški vladi. Namreč da je treba Rusijo spet izolirati, kakor so jo po prvi svetovni vojni, pa magari z oboroženo intervencijo, pt samo z "živčno" in 44mrzlo" vojno.
Zatd je Churchill na nedavnem zboru svoje torijske stranke Zed. države svaril, ne uničiti svqjih atomskih bomb — češ, prej ali slej bo s Sovj. unijo in njenimi pri veznicami treba obračunati in to čimprej toliko boljše bo.
Zed. države naj torej gredo v vojno rajše jutri nego poju-irajšnjem ker le na ta način bo vojna kratkotrajna in slovanskega bloka bo konec. Sovj. unijo se bi razdružilo v razne ''samostojne" države. Kapitalizem v Evropi in drugod po svetu bi se otel iz komunistične (namreč ruske) nevsrnosti in snglossški konzorcij bi postal neoporečen glavar vsega sveta.
Churchill, kot vsi Angleži, je ttsdi zelo nsvdušsn monarhist Zeli, da se Peter vrne v Beograd, Mihael v Bukarešto, Umberto v Rim, in morda tudi Zog v Tirano. In Borifov sin v Sofijo ter don Jusn v Madrid, ln pa Oton Habsburški ns Dunaj. (V . ff, 2al, da kolikor je Churchill med vojno pomagal k zmagi za-
Kaj
vemo o
dvojčkov
t\c»dsvno je neka mati v Bri-»žeta naravnost nenavadno po-
v pravljicah junak premaga zmaja. 2i vi jen je pa ni pravljica. Edino sredstvo proti birokratiz-mu je, da se mu smejemo. In to ni lahko; človek mora imeti do-
Stopil sem v gostilno. Gostil- njegova ladja potopljena, rešil'	Eto^fto doiuo^-
ničar Janez Postrežbo me je po- se 1e ter ie živel v tujini do sdaj.1 ih raanotriveni Posluša it e ra-zdravi) že na vratih, kakor da tM1 Vrača se domov V rodno Dalma- . ^ prilner.it J'
bil čakal name.	cijo. —-Ko mi je bil vse to pove- J t \ \ , . .
Imel sem v tujini dobrega pri-
DODO:
MROKRATIZEM JE ZMAJ S SEDMIMI GLAVAMI IN JE POLN ZLOBE
Zdravo, Dr>do' Ravno prav dal. je nadaljeval< t . pHM|ji£ ^ndm nekaj posebnegav — Gostilničar me je opozoril,
s do Ste novinar 4n da posebno se-
sate ! -i*
TI
ko sem to slišal, Je bila moja d« prikazuhjete izrodko birokra« veznikov, toliko dela sedaj škode. Ne v. prvi ne v drugi svetoym* prva mjse|: Steklenica terana in tizma. Ali bi vas zanimala mala vojni se ni naučil, da je bilo po vsaki število dinastij znižano, da kranjska klobasa. Sram me je, zgbdBbo hirokratizmu v daljni jo bilo po vsaki manj imperializma "Velike Britanije in drugih militarističnih držav in pp vsaki tudi več soQgligraa sU.P* — Jfe-munizma po njegovem. In tudi V bodoče ne bo drugače.
Predsednika Trumana zelo kritizirajo, in tudi silovito norčevali so se iz njegs, ko je oznanil, da bo poslsl k Stalinu v Moskvo svojega posebnega zaupnika v osebi načelnika zveznega vrhov* nega sodišča Vinsona. • -	'
Tako se je že v drugič dogodilo, da je delal brez vednosti državnega departmenta poteze, ki so mu napravilo blamažo. Prvič, ko je odobril govor Henry ju Wallaceu proti politiki takrat-nga državnega tajnika By mesa in sedaj, ko je hotel poslati svojega zaupnika v Moskvo ne da bi se z državnim tajnikom Mar-shallom kaj posvetovsl.
Takrat je "zaropotal" proti Trumanu Byrnes in sedaj Marshall. V prvem slučaju je moral odleteli is vlade Wsllace. In v drugem pa je Vinson ob svojo "misijo v Moskvo".
V prvem slučaju Truman Wailaceovega govora bržkone niti prebrtd ni, ali pa ga ni ragumel. Drugače, bit isti "incident", ki je bil ob enem za Trumanovo administracijo velik "škSndal", ne bi nastal
Tudi sedaj ima Truman okrog sebe zelo plldke svetovalce. Bržkone so mu rekli — "pobotaj se vsled volilne kampanje saj začasno s Stalinom, odnehaj od svoje "doktrine zS boj proti komunizmu vsepovsod" do novega leta in tako bo Sls tebi zaslugs za ohranitev svetovnega miru in Wallace bo bres orožja proti tebi. Kajti on propagira spravo s sOvjetl in ko boš mir z njimi dosegel, bodo glasovi, ki bi šli v novembru drugače za Wallacea, zate oddani. In tako boš porazil Dewey j a ter ostal v Beli hiši.
Taka politika ne gre! V Parizu se na zborovanju Združenih narodov bori proti sovjetski delegaciji
ameriška delegacija pod vodstvom* državnega tajnika Marsttalls, Austina, Mrs. Roooevel-tove in drugih na podlagi Trumanove doktrine, da je bilo treba in da moramo biti "tough" z Rusijo, a za njihovim hrbtom pa bi Truman kadil s Stalinom "pipo miru".
Tako je sedaj stvar Ae bolj zamotana ln republikanci ter drugi imajo sedaj ie več priložnosti dokazovati, da Je Truman ne samo neroden temveč nesposoben
In ros je ameriška vnanja politika skrajno zavožena Toda sta odgovorni zanjo prav tako republikanska kakor demokratska stranka. Zato sta za zmote, za svoje grehe in za sedanji strsh pred novo svetovnq vojno obe ensko odgovorni. Wallace na svojih shodih to vžtrajno poudarja.
hmhrf Wallace v borbi ta mfr
Izmed vseh predsedniških kandidatov, kar jih je v sSdsnji kampanji, jo Henry Wallace SdJpi. kj govori is mir no ds bl pri tem hujskal proti kaki državi.
Vsi drugi tekmujčjo med sabo kako bl po sovjetski zvezi čimbolj udrihali. Vsi priznavajo, da tu ni "komunistične" nevarnosti, s vendar ob enem vsi love "komuniste" kjerkoli koga za-stimijo, da je ako že t.e komunist saj sopotnik.
(Mej v dnevnike in v magazine — V vseh jo polno gonje proti ' komunistični nevsrnosti" in "ruski agrssiji". Uradniki in risarji se kostjo mod sabo kdo bo boljše udrihal.
Tako jo naša dežela že sedaj napol v histeriji in čim iz sedanje "mrzle" vojne nastape "vroča" vojna, pa bomo imeli v Zed. dftavah drhslsko rszpoloženje kot Še nikdtr prej. In posledico nt bo komunizem temveč fsšisem.
O predsedniku Trumanu pravi Wallact, da jO suženj ameri-
je.
da sem tako prozaičen. Toda kaj tujinf?t>* «	.
hočem? Ittovek mora iti s ča- Kar eloktrisicalo me jO.,Tu^ som; to je življenska modrost, i jega birokratizm* ne poznam in Janez Pootrežba pa je žalibog mislil sem, da ga, sploh ni. To, zaostajal za pienoj glede živr kar včasift doživljamo V 1 jonske modrost i, čeravno je sem mislil vinska in klobasarska prozaičy nebja ?T* YP*,V nost njegov poklic. Peljal me je NJ« poaedovši ^ ^ ; k mizi, pri kateri je sedel samo-, 8em hitel.T odgovorom: ten gost, približno 40 let star,] —	'''
zagorelega obraza in v ponošeni kako!
obleki, ki pa je kazala nekdanjo — pred Vsem si dovoljujem solidnost in eleganco.	opazko kot izkušen človek, ki Je
Gost je bil pomorski kapetan videl nekaj sveta: Zastonj bije-Juro Popars. Leta 1941 je bila te bol proti birokratizmu. Samo
*kih velebankirjev in municijskih magnatov. In ps sovražnikov
r doživljam
; le le posledica pod-ypllv domskega, od Ita-dovdnega b 1 rokrstfziks. i hitel t odgovorom :
Zanima me, zanima! tn Se
jkfelja. Vezala so nOju dolga leta skupnega življenja m dela ter nešteto medsebojnih uslug. Ime je postranska Stvar; recimo, da se imenuje David.*1
^stolu rodila četvorčke, ki so porod srečno prestali. O porodih dvojčkov pri človeku imamo še dokaj izkušenj in zbranih podatkov. Na 80 do 00 porodov imamo porod dvojčkov. Na 00 do 90 porodov dvojčkov pa prijoka na svet še tretji bratec ali sestrica, medtem ko moramo računati s četvorčki na vsak 80 porod trojčkov. četvorčki se torej javljajo na vsakih 700,000 porodov.
Po gornjih podatkih bi se dalo sklepati, da so porodi dvojčkov, trojčkov ln četvorčkov zgolj slučajni. Dejstvo je, da zavise taki obrodi med drugim tudi od sta-rofti matere.* Na Danskem na pilmer odpade podoben porod na 123 normalnih pri materah izpod 20 let, po eden na 49 običajnih pri materah od 35 do 40 let in po eden na 165 pri materah nad 46 let.
tVi tem odločuje tudi plemenska vrjta. Kakor kaže, so v Siamu večglavi porodi zelo redki. Nemara je to v zvezi z mladostjo mater. V Evropi, v kolikor poznamo statistiko, je število roistev dvojčkov najvišje na Finskem in na Danskem. Zanimivo je, da so v Franiciji, Nemčiji in Italiji dvojčki najpogostejši v pokrajinah, kjer imajo piiblvalci sive ali modre oči. Po tem bi se dalo sklepati, da so nordijci bolj kakor vsako drugo pleme, nagnjeni k Živalskemu sistemu množičnih porodov. Mati ki le že rodila dVojčke, ima v primerjavi s kateri koli ženo, petkrat več možnosti roditi jih ponovno.
Nagnjenje k množičnim porodom je dedno. In očetovstvo je pri tem dokajšnjega pomena Oče-dvojček lahko pričakuje dvojčka z mnoco večjio verjetnostjo kakor drugi očetje. S primerno selekcijo bi mogli na ta način priti do plemena, ki bi štelo porode dvojčkov med običajne, a porode trojčkov med zelo pogoste.
Trojčki in četvorčki se rode z dokaj manjšo težo od normalne in običajno nihče ne preživi poroda. Bolnišnice streme za tem, da rešijo življenje vsakemu novorojencu, zlasti pri presgod-
dobnost. Cim se po rojstvu ločita, se nluna zunanjost in značaj lahko povsem spremenita. Tako sta bila na primer posindvljena dvojčka v Glasgowu od dveh družin. Bratec, ki je rasel v mestu, se je slabo razvil in si nakopal rano na dvanajsterniku, drugi, odgojen na deželi, je pri 16 letih pretehtal brata za 7 kg in bil za palec višji.
Dvojčka so nadalje preizkusili tudi razumsko. Pri tem je bratec iz mesta dosegel količnik 125, količnik dvojčka-podežala-na pa le bil 106. Oba sta pokazala smisel za glasbo, vendar je podeželan dosegel pri tem več "muzikelne spretnosti".
Oba sta zrasla v poštenih delavskih družinah. Čim bi pa na pr. poslali enega v srednjo šolo in bi drugega prepustili redni-ku-pijancu, bi bila razlika se mnogo večja. Proučevanje podobnih primerov dokazuje, da radarjenost in drugačna svoj-stva niso prirojena.
O večglavih porodih obstaja mnogo teorij in še več prazne vere. Prof. Haldane izraža le upanje, naj bi četvorčki v Bri-stolu živeli, s čimer bi — podvrženi znanstvenemu študiju — pripomogli do rešitve marsikak-šne zanimive neznanke v tem pogledu.
Po razpravi prof. J. B. S. Hal-dana.	>
konoplje
I ■■ I ■ l^p njih porodih, kjer zahteva nega Zdaj je David vodja neke to-iotrokll pottbno temperaturo in
posebno prehrano. In čeprav so jim dani vsi pogoji sa razvoj, ostanejo taki novorojenčki slabiči z zelo šibko odpornostjo
vafrne V večjem mestu in zgodila. ki Vam J6 bohi povedal, se je prlpcftilt tik pred mojim odhcv dom. David mora stanovati na deteti vsled stanovanjske krize i ^
ki je v$etk>vsod na i Vetu, in si- . . _ , _______ ...
^ uMk ia miij Ami** L*	Imamo dvs povsem različna
i * J j , iS! tipa dvojčkov Ns tri porode jega službenega mesta. Prvi av- , ^ 1 . *.	. _ m
(Sms. ki vo«i v mesto, odpotuje	•
It Davidovega bivališča šrfe ob emm' kJer *U M ^ ' ?
oMtlh in (Si zjutraj, a David |
organiziranega delavstva. Neglede kako govori v prid unij in pa da Je vetiral Taftov-Hartleyjev zakon, dejstvo je, da je to storil na zelo preračunan način — dobro vedoČ, da bosta obe zbornici (senatska in poslanska > zavrženi Zakon znova potrdile. In tako ga bosta tudi v bodoče.	?
- Čemu? Zato ker so voditelji uni} AFL in ČIO> jedkimi izjemami spet v borbi za izvolitev kandidatov štorih strank in no-, padajo svoja prijatelja Wallacea ter Taylorja ter progresivno etrsnko, namesto da se hi nje oklenili. Socialistična stranka pa v unijah, ki So pod vodrftvom reskcionarjev, niti omenjdna ni več. Bili so časi, ko je bilo na ducate delaVskih voditeljev v kampanji za socialističnega predsedniškega kandidatk Eugetia V. Debla, »a Jamesa Maurerja in mnogi voditelji unij so bili pred prvo svetovno vojno celo kandidati na listi socialistične stranke. Sedaj pa se med sabo kosajo kdo bo bolj reakcinorano govoril. Programa nimajo razen da so za večje plače zase ln za višje mezde članstva svojih unij.
Tisti odborniki unij CIO in AFL, ki so za Wallacea, pa so preganjani, ne samo od zveze industrialcev in trgovske komore temveč od eksekutlve CIO pod vodstvom Philips Murrayja in pod vodstvocm eksekutive AFL William Greena.
Kaj pa naj delavstvo pod takim vodstvom pričakuje drugega kot večanje reakcije, policijske bstine, še več inflacije, novo vojno in pa katastrofo, ki jo predvideva ne samo- Henry Wallace temveč tudi mnogo drugih razumnikov v tej deželi.
Graditi prosperiteto na račun vojne je zločin.
Kajti v vojnah'so na dobičku tisti, ki so ie sedaj bogati in postanejo v času, ko se morajo sinovi delavcev ln kmetov klsti po svetu, Še bolj imoviti in so vedno ns vsrnem.
Glas proti reakciji v sedanjem volilnem boju bo le tisti, ki bo oddan za Wallacea. Kajti le on iskreno veruje, dp če bi bili v Truma novi administraciji zastopniki ljudskih interesov namesto bsnkirji, industrialci, generali in admirali, pa ne bi bilo sedanje vojne histerije in narodi po svetu se ne bi tresli V strahu pred novim klanjem, požiganjem in rušenjem.
Militarist!, imperialist!, municijski magnati. šovinisti, gene-rsli in sdmirall niso bili še nikdsr graditelji mirnih odnotajev med deželami in narodi.
Triimanova administracija je napolnjena z njimi.
Pokojni Roosevelt Je ekonomske rojaliste izganjal s vodstvs Zed. držav. Trumsn pa Jim Je ga vrnil. In Dewey Je prav tsko — dssi manj hinavsko kakor Trumsn — za red kakršen je in za nsdsljevanje take vnanje politike, ki nas vodi v novo vojno, v depresijo in v že groznejše posledice vojne kot pa Jih imamo po *vetu po minuli vftjni.	...!;	v
mora biti v tovarni že ob osmih. Ker je bencin racioniran, je David obrazložil stvar pristojnemu oblastvu in zaprosil, da bi* mu dodelili primerno količino bencina, da se lahko s svojim avtomobilom vozi v službo. Izračunal Je tudi količino potrebnega bencina in sicer: 12 kvartov na IB0 milj. ' Ker se mor* voziti v*ak dšn 25*ftiilj tja ih 25 thilj nazaj, tete] skupno 50 milj, porabi dnevno 6 kvart. bencina ali mesečno 180 kv. Zaprosil ie za to količTho. Oblastvo je uvidelo upravičenost prošnje in Je Davidu dodelilo bencin, toda samo 90 kv. češ, dovolj je, da se sju-traj pelje s svojim avtomobilom v mesto; vrne »e ps lahko z avtobusom.	<
—	Avtentična Je. — David seveda ni bil len in je vložil novo prošnjo povdarjajoč nesmisel te odredbe. In čast: Obtfestvo se je dalo prepričati in je takoj spremenilo odlok ter dodelilo Davidu zaprošenih 180 kv. bencina.
—, No hvala bogu! Torf j ni bilo tako hudo.
—	Le počasi! Stvar ni še končana. Sledila so dolgotrajha raziskovanja Ugotovili so, da avtobusno podjetje prevaža dnevno povprečno 500 oseb in da ima dovoljenih 1000 kvartov bencina, torej dva kvorta bencina mesečno ns osebo. Ker se Dsvid na podlagi ursdnegs odloka vosi s' lastnim avtomobilom in torej avtobus prevaža dnevno eno osebo manj, ser avtobusnemu podjetju pri mesečni dodelitvi odbili dva kvorta bencina.
—	Hahaha! To Je natsnčnost.
—	Lahko tako rečemo. Kajti birokrati zem je karikatura natančnosti. Tega ne pozabite zapisati! All right!
Ljubezen je globoka kakor morje. Čim več daje, tem več premore.—Shakespeare.
enaka in istega spola
od
navadnih bratov in sester in so ali pa ne istega spola. Dvojčka, ki sta si zelo podobna, izvirata iz istega zaplodka kakor potomstvo ene in iste rastline. Imata enak spol in se med nosečnostjo enako razvijata.
Ako potem rasteta v isti družini in pod enakimi pogoji dose-
nuhliiha^
PiST
___________m and for tke
Sut« *Bd CMafctT fcfomaid, personally appeared Frank Zaiti. who. havtn« •*»« dully rworn according t« law depose* and *r that he k the editftyof the Proletarec add that the folio«-in« n, u> the bait of ha knowledge and belief, a true Materaent of the ownership, management (and H a daily paper, the nrrula»<>■), etc., ol the afoteaaid publication for the data shown in the aho*- caption, required by the Art of August 24, 1912. aa amended by the Act of March
Jugoslavija izvaža znatne količine konoplje, medtem ko mora uvažati bombaž. Da bi se konoplja v večji meri uporabljala v tekstilni industriji, so v pokrajinskem zavodu za kmetijska raziskovanja v Novem Sadu začeli poskuse za kotonizacijo konoplje, ki so prav dobro uspeli. Jugoslovanske konopljarne sedaj predelujejo konopljo izključno na mehanični način, kar je zelo dolgotrajno. Samo pitoč£s namakanja in mehčanja konopljenih stebel traja 14 dni. Inženirju Ludviku Slani pa je v pokrajinskem zavodu za kmetijska raziskovanja uspelo s kemičnimi sredstvi ta proces mehčanja skrajšati na komaj tri uro Pri tem pa je pridobljeno vlakno mnogo boljše in ima belo barvo. Z nadaljnimi poizkusi je inž. Slani uspelo ob uporabi bolj razredčene kemične raztopine ne samo skrajšati postopek pridobivanja vlaken, temveč tudi predelati konopljeno vlakno v finejši proizvod, ki je podoben bombažu. Tako pridobljena vlakna so snežno bela in fina kakor bombaž, pri tem pa so odpornejša. Preja iz take kotoni-zirane konoplje lahko v večini primerov- nadomesti bombaževo prejo. Postopek kotonizacije pa daje vrh Hega kot postranski proizvQf! celulozo, ki se lahko uporablja za proizvodnjo papirja, kakor tudi umetno gnojik) in druga kemična sredstva.	'
■• ^	..... ' 1 .B	.-V „, • . ■* |	j.,
Tqle mi ne gre v glavo?
Poatal Laws and Re«ulatiom. printed oa the reverse of thh form, to MS:	,
I. That the names and addreases ol »he pul. ttaher. editor,	rditof, and ImiMO
manager« ara *
Publisher Jugoslav Wort men i PuMbhing Co. 1»I S Lawndale Aw., Chicago »
Editor: Frank Zaits. 2M2 S. Hamlin Ave., Chicago 2S.
Managing Editor: None. . Business Manager Frank Zatta, 2542 S. Hamlin avg., Chicago M
t That tka owaar h: JafMav Wavtmea'r Puh Co . »01 S. Lawndale Ava.. Jugoslav Socialist Federation. 2301 S. Lawndale Ave.. Chi r«M n.If. Philip Oodina, S2II S. hdmki Rd Milan Medvaaek if. m S Lawndale Ave F. A Vider. 2K06 S, Avers Avo. j^. Oven, Obi end»>n llilk, IN Emliv* Ciommittee: Frank ZaitT, EMrurlve SerrHarv
). That tha known l*>ndhol<ler». morttsfro. and other wcurity holders owning nr kol^^l
par ceat or
af total
mortgage*, or other securities ares fRBl. s
tW aamw ^	M^khoSlrs " ap3
security^ holders, if any, coniaja^iot MlfMViC list
•r in
upon tha books ol tha r where the ttockhoOer a* mo«fty * upon the baohs of tha rnwpgny as
anv ninrT i »ntir ibty rrnnon, w»r s
r .K.T thelaifl
na
hVa«. a iM;
graph* contain slat* knowledge and belief m m the condition* under which warlhaldai and meurity
M^^a	aa.	-- - ^ — ,L. Skiw^^. AJ
noiners wno w nni aapwi uo niwsi oi
the cMnpnay m tmiteaa, hold *tock and ncgn-Hm In a caandty other than thai of a bona IW MMitM Od alftaM has ao raaaaa m b4-
Hm'tii*
____ lan . __ ^	.. „
ptrti MS ksv imewt st mid >tock, band*, or
• t a I P'l !'x itini
stock.
I bv I
5 That the average haw af thfc p^hNratlon toM through tha mail* or othorwlaa,
u i (bar i during tha t waive
date shown atyve k 2,Of7
So flSH
fiiy at (Vishif,

Tamil
a m m
Frank tak*, fedknr ln^sfs nve tha ^th
Notar v
mr» 2.

▼ organizaciji Združenih tla-rodov Je SS držav. Večinoma so male In šibke. Toda vzlic temu se bl takko odločno postavile proti politiki sile ln kaj storile Sa mir. Le čemu so se toliko u-dlnjale stari dlplomncljl imperializma, to mi nikakor ne gre v glavo! Lo čemu rajše capljajo za velikani namesto da bi fte postavile sa nov red po svetu, tudi tega ne sapopadem!
PtOLBTAMC Oct»W M, INI.
VLADIMIR NAZOR:
Podzemska Bosno
(Nadaljevanje.) — Ha! Ha! Jaz, Hero, veseljak in šaljivec! — se je smejal izzivajoče in kazal pokvarjene, počrnele zobe.
In prepira med temi tremi daki — med Davidom,, Nasra-dinom in Herom — še ne bi bilo konec, da ni začel iz Starčevih ust pihati veter, da so za valovile setve, da so se zazibale veje Kmalu je tako močno bruhnilo iz njega, da je dvignil vihar na cesti oblak prahu; odtrgani listi so zašelesteli nad gozdičem, kamenje v strmcu se je zamajalo in zakotalilo v globel; ljudje živali so se spustili v beg
in
proti stajam in hišam.
—	Nikar tako! — sem zavpil Starcu.
Pa me ni ubogal. Zdaj je pihal v naselja. Slama in lesene deščice s streh so letele po zraku in padale daleč naokrog; stene so se majale in podirale.
—	Nikar! Skoda je.
—	Ni! — mf je odgovoril. — Takoj boš videl.
In sem videl.
V vseh tistih hišah je bila najhujša nesnaga: prah, saje, smeti; dvorišča polna blata; hlevi zasmrajeni.
—	Pihaj! Pihaj! — sem sedaj< kričal. — Prezrači! Očisti! Zapihaj v njihova stanovanja, v njihova telesa, v duše!
Na vse grlo sem vpil v vrtincih prahu, osušenega blata in gnile trohnobe, s polnim nosom ogabnega smradu, s pljuči v bolestnem krču; ko se je pa tisti oblak razredčil in polegel, sem se znašel s Starcem na drugem mestu.
6.
Začuden sem obstal.
Bil sem na križišču štirih dolgih hodnikov. Skale so navpične, toda sekajo jih globeli, po-
pana pod nogami bede in siromaštva.
Meni je, kakor da hodim skozi lesketajoče se ječe ali med grobovi nečesa, kar hrepeni po življenju.
7.
Kakšno bitje je moj vodnik?
Nič več ni podoben starcu.
Brada mu je počrnela, oči mu leskečejo, v roke in noge je postal krepke j m, urnejši. So trenutki, ko se mi dozdeva, da maha s komaj vidnimi perutmi.
Zdaj bom moral drveti, skoraj leteti za njim, pa mi ne bo težko. %
Koliko duplin, globeli in podzemskih dvoran sva že obšla? Povsod šelestenje vej, žubore-, nje voda, glasovi ljudi in živali.
Tla pod nama se tresejo in majejo, iz mrakotnih brezen plamte plamteci jeziki, dviga se dim. Kriki borečih se, pokanje pušk, grmenje topov.
Vnem se je vojna.
Dva strašna velikana v spremstvu oboroženih ljudi z volčjimi in pasjimi glavami sta vdrla v podzemski svet, da bi požigala hiše, klala žene, starčke in otroke, žela setve, obirala sadovnjake inHrgala vinograde, vdrla v kraljestvo rud, odganjala živino. Njuno divjanje in njuna požrešnost sta velika. Z mečem sekata, v verige uklepata, z nogami teptata. Toda tja, ki so bila dotlej pusta, mrzla in nepremična, se tresejo; skoraj razbeljena so od vročine; drgetajo in mečejo iz sebe borce, kakršnih še ni videl svet. Mladi so. Opan-ke nosijo na nogah, rdečo zvezdo na čelu.
Prvi je visok, kost in koža, njegove prodime 6či bodejo kakor igle, njegova usta se lokavo smejejo, globoka brazda na čelu izdaja njegovo skrito jezo. Stopa proti dolgemu poslopju z gr-
govoriš tako. kot bi hotel postati — nesmrten.
Človek z jazbecom se je pri priči razvnel:
— Jezik za zobe, neumni hod-ža. Takšen si, kakor vino, ki se je spridilo in spremenilo v je-sih. Nesrečni Nasradin,*) ti zares nisi zastopnik bosanskega duha.
•) Nasradin je bil muslimanski hodža (duhovnik) in je znani Up muslimanskega duha, o katerem kroži med ljudstvom mnogo pripovedovanj in pregovorov. Književno ga je obdelal tik pred vojno Branko Čopič v zbirki novel, ki je po njem tudi naslovljena.
— To sem jaz, samo jez sem to! — se je nenadoma vpletel v pogovor tretji človek z zamašče-no čepico na glavi, v obrabljeni kamižoli, zašitih hlačah in tako raztrganih opankah, da je kazal oba palda nogah.
. — Hal na! Jaz, Hero/) veseljak in šaljivec! — se je smejal izivajoče in kazal pokvarjene, počrnele zobe.
dobne katedralam; trda tla so bom nad napisno desko, na hrbtu pa nese vrečo, iz katere moli jazbečev gobec.
— David, •) ti si! Pa sem mislil, da si samo plod domišljije.
ravna, v njih struge, po katerih teče voda; oboki so visoki; povsod se nekaj svetlika v rdečkastih, forsfornih in zlatih odsevih.
Tu so zbrane naj plemenitejše kovine in vsaka je drugačne barve. Zlata zrnca in listki se trepetaje svetijo, bakreni drobci so rdeči kakor vrtnice v cvetju, železje kar samo od sebe izžareva ostre, temnordeče barvne odtenke, rjavi premog pa meče v to skladje kovinskih glasov svojo globoko mrakovnost. In zdi se, da ves zbor poje:
— Tukaj smo. 2elimo, da nas lomite, sekate v kose, meljete; v pečeh bi radi goreli in na ognjiščih blesteli, se svetili na soncu, na dekliških vratovih, na prsih nevest in poročenih žena. Pridite! Čakamo vas.
Nihče ne pride.
Moč in veselje ljudi ležita zar kopana v zemlji; na zemlji pa si delijo med seboj oblast slabost, žalost in umazanija.
Velikanska bogastva so zsfro-
•) David fttrbac je reven boeen-ski kmetiC. doma iz Booenske Krajine. obenem pa osrednja osebnost znane novele Petra Kočiča "Jazbec pred sodiščem", ki jo moramo pri* Stevati med bisere srbekohrvatske književnosti. David je po tej Koči-čevi noveli postal sila popularna simbolična osebnost, borec za pravico in odpor proti avstrijskemu pritisku, nekaj podobnega kakor n. pr. naft Cankarjev hlapec Jernej.
Odgovarja mi:
—	In žjv bom, dokler bo živ tisti lisjak, ki mi koruzo krade. Preganjal ga bom tudi v bodočih rodovih. Vsa sodišča na svetu bom obšel, sedanja in bodoča.
—	Hi! Hi! — se je zaslišal rezek, piskajoč glas.
Pridružilo se je nama človeče s tankimi nogami, okroglim trebuščkom, kozjo bradico in s fesom na glavi.
—	Hi, hi, David! Priznaj, da
PRISTOPAJTE K
e •
o o e o o o e e e e o e e e e
: e o o e e o o e o o
: o e o e o e
5
e o
5
o e
: e o o e e e e e
: e e
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
''PROS VETA
I * fl' * **
Naročnina ss Združene dHflVe (Hvsem« Chicaga) Ia 1 ||.N na leto; 94.M sa pol leta; |t.M sa četrt leta; m Chicago In Cook C*, M-M sa cele leto; $4*71 m pel leta; m laosemstvo $11.
Naslov za list in tajniitvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
o e e o o o o o o o o o o
e •
e o o
V
o
0
1
•) Hero (Ero) je prav tsko ljudstvu znan šaljivec. ki ga je glasbeno obdelal v svoji operi "Ero s drugega sveta" skladatelj Jakob Goto vac.
In prepira med temi tremi čudaki — med Davidom, Nasradi-nom in Herom — še ne bi bilo konec, da ni začel is Starčevih ust pihati veter, da so zavalovile setve, da so se zazibale veje
Kmalu je s tako močjo bruh-niloo-iz njega, da je dvignil vihar na cesti oblak prahu; odtrgani listi so zašelesteli nad gozdičem; kamenje v strmcu se je zamajalo in zakotalilo v globel; ljudje in živali so se spushli v beg proti stajam in hišam.
—	Nikar tako! — sem zavpil Starcu.
Pa me ni ubogal. Zdaj je pi hal v naselja. Slama in lesene deščice s streh so letele po zraku in padale daleč naokrog; stene so se majale in podirale.
—	Nikar! Skoda je.
—	Ni! — mi je odgovoril. — Takoj boš videl.
In sera videL
V vseh tistih hišah je bila najhujša nesnaga: prah, saje, smeti; dvorišča polna blata; hlevi zasmrajeni.
—	Pihaj! Pihaj! — sem sedaj kričal. — Prezrači! Očisti! Zapihaj v njihova stanovanja, v njihova telesa, v duše!
Na vse grlo sem vpil v vrtincu prahu, osušenega blata in gnile trohnobe, s polnim nosom ogabnega smradu, s pljuči v bolestnem krču; ko se je pa tisti oblak razredčil in polegel, sem se znašel s Starcem ns drugem mestu 6.
Začuden sem obstal.
Bil sem na križišču štirih dolgih hodnikov. Skale so navpične, toda sekajo jih globeli, podobne katedralam; trda Ua so ravna, v njih strugo, po katerih teče voda; oboki so visoki; povsod se nekaj svetlika v rdečkastih, fosfornih in zlatih odsevih.
Tu so zbrane najplenlfenitejše kovine in vsaka je drugačne barve. Zlata zrnca in listki se trepetaje svetijo, bakreni drobci so rdeči kakor vrtnice v cvetju, železo kar samo od sebe izžareva ostre, temnordeče barvne odtenke, rjavi premog pa meče v to skladje kovinskih glasov svojo globoko mrakotnost. In zdi se, da ves zbor poje:
—	Tukaj smo. 2elimo, da nas lomite, Usekate v kose, meljete; v pečeh bi radi goreli in na ognjiščih blestelh se svetili na soncu, na dekliških vratovih, na prstih nevest in poročenih žena. Pridite! Čakamo vas.
Nihče ne pride.
Moč in veselje ljudi ležita zakopana v zemlji; na zemlji po si delijo med seboj oblast slabost, žalost in umazanija.
Velikanska bogastva so zakopana pod nogami bede in siromaštva.
Meni je, kakor da hodim skozi lesketajoče se ječe ali med grobovi nečesa, kar hrepeni po življenju.
(Dalje prihodnjič.) eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
j BARETINCIC ft SON j
POGREBNI ZAVOD
^el« 20-3*1
JOHNSTOWN, PA.
Z UPRAVNICE IN UREDNIŠKE MIZE
Mary Knes, Dearborn, Mich., je obnovila naročnino in poslala znesek v sklad $5,000 za ot-mitev Proletarca. Meni, da ako bi vsak naročnik to storil, pa ne bi imeli težav. Mnogi to store— mnogi na leto veliko prispevajo, a teh je bilo premalo, zato smo morali z apelom med naše ljudi.
Frank Zupen, 1736 No. Cleveland Ave., Chicago, pravi, da se na apel ne bo odzval, ker ne verjame, da bi moral sploh kak časopis v tej deželi obstojati brez. zadosti oglasov. Njemu je bil Proletarec naročen iz takih vsot, kakršne je v ta namen prispeval Donald J. Lotrich. Potem je enkrat naročnino obnovil in sedaj je ne bo več. Poslal je odpoved v tipkanem pismu, ki se v originalu glasiv
"Gentlemen:« Please discontinue your paper to me. My advice would be to give up. No paper or magazine can exist without advertising. During this inflationary time you would have to charge $25.00- a year and who wants to pay that?"
Vendar, ako bi Prank Zupan poznal zgodovino Proletarca in drugih glasil delavskega gibanja v tej deželi — angleških in drugo jezičnih, pa bi vedel, ds so bili ohranjeni zgolj s prostovoljno gmotno podporo. Oglasi sicer pomagajo — toda v malih listih jih je malo — posebno v delavskih in slednjim oglaševalci ne gredo prav nič na I roko. Zato imamo le naše <|pma-če oglase, varljivih pa bi sicer dobili, a jih ne maramo.
Mrs. Ursula Zattich iz Spring-fielda, 111., nam je poslala s svojim soprogom Frankom vzpodbuden dopis in vsoto $6 za naročnino in v tiskovni sklad.
V prejšnji številki je bilo o-menjeno, da je dala v tiskovni sklad za otmitev Proletarca iz dolga Rose Jurman iz Clevelanda, ob priliki ko je bila z Zarja-ni na jubilejni proslavi društva SUvija v Chicagu vsoto $20. To je bila pomota. Pravilno bi se moralo glasiti, da je njen prispevek znašal $30.
Naročnica Marie Vidmayer v Chicagu je tudi dobila spol. V odgovor nam je sporočila, da naj ji ustavimo list. Taki slučaji so v uredništvih in uprav-ništvih vsakdanji pojav. Kajti pisma, ki jih prejemamo, niso vsa prijateljska in nekatera niti vljudna niso. Vendar pa moramo priznati, da mnogi, ki z nami ne soglašajo, nas saj dostojno ozmerjajo.
Angela Perme, Chicago, Je poslala $5. In nič kritike.
Naš seznam žensk s tem še ni izčrpan. Iz.Puebla, Colo., se je oglasila Mary Hochevar z vsoto $5 in s prijateljskim pismom.
Kaj pa John Stonlch v Pue-bki — čemu se večkrst ne oglasi tudi s dopisi, ne samo naročninami? Ali pa je morda zaposlen v volilni kampanji za Wallaces. Svoječasno nam je bilo poročeno, da kandidira za elek-torja na Walleceovi listi.
John Borse, Chicago, je poslal $6, tri za naročnino in pa $3 prispevkov v sklad, ki ga nabiramo.
Fred Medvešek, Renton, Wash., je poslal tri nove naročnine. Pravi, da dva nova naročnika lista še nista prejela. U-pravništvo bo poskrbelo, da dobe vse številke.
Mrs. Ana Temn iz Elyja je nam sporočilo, da je njen soprog John težko obolel in da je njegovo stanje jako opasno. Ob enem je poslala oglase za v Družinski koledar. John teran je naročnik Proletarca od začetka in agitirati je začel sanj že leta 1905, torej čim se je pričela kampanja sa njegovo ustanovitev. In nato mu je ostal zvest v agitaciji, s podporami ln z nabiranjem naročnikov sa list ter pri delu za nabiranje oglasov v Amer. družinski koledar in 'za njegovo razpečevanje. Silno veliko jo ta človek storil no samo ss naše publikacije temveč tudi ss napredna podporna društva in sploh ns vseh poljih, kjer se jo delalo za procvit naših ustanov in za delavsko gibanje.
Enako kot Ana Teran sta nsm o Johnovi težki obolelosti spro-
ročila tudi naša druga dva ely-ška zastopnika Math Praprotnik in Jacob Kunstelj. Teran je do bil mrtvoudni napad. Predno je zbolel je dobil v Koledar 19 oglasov. Sedaj bo imel brigo s temi stvarmi Jacob Kunstelj in pa kar se nabranih oglasov tiče Teranova soproga.
Tudi našega "večnega popotnika" Toneta Jankoviča je zadela bolezen. Kako mu je zdravje sedaj, nam ni njegova soproga Cilka, ki je tudi dobra agita* torica za naše stvsri, še nič poročala. Upamo na njegovo skorajšnje okrevanje.
Pomožni . urednik Prosvete Anton Slabe je nam ravno ob času napisal obljubljeni spis v Ameriški družinskil koledar in nato pa se podal v bolnišnico. Njegova bolezen ni nevarna in bo kmalu spet zdrav kot je bil.
Tajnik Steve Chuck, Power Point, Ohio, je nam poslal $25 za oglas v Am. druž. koledarju.
Theresa Matko Arc k, tajnica
društva št. 318 SNPJ, Baggaley, Pa., je poslala v fond za obvarovanje Proletarca vsoto $5. V pismu pravi med drugim:
"Ni veliko in da ni več je pač kriva suša v blagajni. Upam, da bodo upoštevala apel tudi druga društva in skušala ohraniti kar imamo. Ne morem se pa naču-diti našim takozvanim voditeljem skozi četrtstoletja in dalj. Imeli so velik vpliv med našim narodom, sedaj pa tako razprtje! Ali nismo že dovolj razcepljeni? Se celo republikanski predsedniški kandidat ponuja v svojih govorih edinost Američanom. Saj dobro ve, da jo potrebuje, če hoče zmagati na volilni dan. A za nas (Američane) tako edinstvo ne bi bilo dobro. Bilo pa bi dobro za nas tako edinstvo kakršnega Proletarec priporoča in vsi drugi taki, ki so za pravi ljudski program in ljudski amerikanizem. Torej čemu se bi priseljenci našega malega naroda tukaj tepli med sabo sebi v škodo.—Theresa Matko Arch."
Louis Barborich, Milwaukee, je 'old timer" — namreč ne samo po starosti temveč tudi po aktivnostih. Nabral je $44 v sklad za obvarovanje Proletarca, in od tega je društvo št. 16 SNPJ prispevalo $25. Torej jako dobro. Barborich je poslal tudi vsote za nabrane naročnine ter nabira oglase v Ameriški družinski koledar.
Ana Sugar, Helper, Utah, je obnovila naročnino in nas pozdravlja. Kdor je že bil v Helper ju ve, da so tam zelo gorati kraji in jako redko naseljeni. Torej ima naš list prijatelje vsepovsod.
Društvo št. 53 SNPJ v Clevelandu je prispevalo v sklad za ohranitev Proletarca $25 in nekaj pa posamezniki. Več o tem je v dopisu Josipa Duma v tej številki.
Frnnk Mole, tajnik društva št. 44 SNPJ, Park Hill, Pa., je poslal vsoto $21. $10 je prispevalo društvo, drugo pa ostali člani.
Druš. Cvetoči Noble, št. 450 SNPJ, je prispevalo v Proletar-čev sklad $5. Vsoto je poslala Rosemary Janezich.
Prav tako dobro so se odzvali v Warren u, Ohio. Naš stari prijatelj Joseph Jež je poslal $26, od tega je dalo društvo 321 S.N. P J $15, posamezniki pa ostali znesek. Imena vseh bodo objavljena v posebnem izkazu prihodnji teden.
F. Pishek, Neffs, O., je poslal $5 — od tega $2.50 za društvo SNPJ in ostalo so člani prispevali Bo objavljeno, kot omenjeno že prej, v posebnem izkazu.
Drultvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ je prispevalo v Pro-letarčev sklad #10 in Leo Poljšak, tajnik, pa«je dal $5, skupaj $15.
*
Mary Vidmar, Johnstown, Pa., je poslala sa društvo št 3 SNPJ $5 in $2 od drugih, ki bodo omenjeni v izkazu.
Zelo verjetno je, da v teh opazkah koga izpustimo, toda v seznamu bodo vsi in uprsvnics zabeleži vsak cent, ki>ga prej-
memo, v poslovne knjige.
Dela imamo mnogo, pa se v prepisovanju teh omemb iz pisem lahko kal predre. Torej prosimo, da ako ni kaj prav, ali pa če ni bilo pravilno omenjeno, ali prezrto, da nam to oprostite in ob enem sporočite popravke.
(Op.—Te opazke so iz pisem, ki smo jih prejeli do 15. oktobrs popoldne. Druga bodo omenjena v prihodnji koloni.)
Josepr Oblak, Chicago, veliko pomaga. Posebno pri kolek-tanju poteklih naročnin. Poslal jih je spet nekaj in si nI nič vzel za stroške.
Saly Strumbel, Cleveland, je prispevala v naš sklad za obvarovanje Proletarca $10. To je storila ob priliki, ko je nastopila s pevci Zarje na slavnosti 45-letnice SNPJ.
Med našimi novimi naročniki je tudi Frank Bolka, bivši član glavnega odbora SNPJ, ki je sedaj v naselbini Aurora, Minnesota.
Naš stari naročnik Louis Zidar je prispeval v tiskovni sklad $5.00.
Rosi Skala, Waukegan, soproga pokojnega Rudolfa Skala, je prispevala $2. Rudolf je bil eden najboljših humoristov v govoru in v pisavi — kadar je hotel — kar smo jih premogli ameriški Slovenci.
Druš. št. 43 SNPJ, Aurora, Minn., je prispevalo v tiskovni sklad za obvarovanje Proletarca $2.
gresivnih Slovenk.
Otvori ga s pozdravnim govorom predsednica Frances Vider.
V drugi točki poje pevski zbor 'France Prešeren" pod vodstvom Franka Kubine in nato sledi igra.
Po igri pa bo servirana v spodnji dvorani večerja igralcem in drugim gostom, plesalcem pa bo igral priljubljeni Ko-vičev orkester.
Vstopnina je samo 754,
Jake priložnosti — da bi na našem odru gostovali igralci iz Detroita, že dolgo nismo imeli. Naj ne pozabimo omeniti, da bo ta drama omenjeno nedeljo vprizorjena v dvorani SNPJ, 2657 S. Lawndale Ave.
Vstopnice v predprodaji imajo članice krožka Progresivnih Slovenk in mnogi drugi. In dobite jih lahko v uradu Proletarca in v družabnem klubu na istem naslovu.
Imena igralcev so v oglasu v tej številki.
Torej ns svidenje v nedeljo 24. oktobra popoldne v dvorani SNPJ. Ne zamudite priložnosti.
P. O.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
'Svet brez sovraštva"
Chicago, 111. — V nedeljo 24. oktobra bo v Chicagu velik dan. Pri nas bo namreč gostoval de-troitski dramski ansambel, ki bo vprizoril pretresljivo igro "Svet brez sovraštva". To je drama v treh dejanjih in je zajeta iz ljubljanskih političnih zaporov izza časa ko sta tam gospodovala en čas Mussolini in potem Hitler s pomočjo domačih izdajalcev.
To dramo je spisala iz svojih skušenj Mira Pucova in preuredil jo je za ameriški slovenski oder znani režiser, rojak iz Primorske, Anton Fstur.
Spored: se prične točno ob treh. Naj ne bo pozabljeno, da se ta prireditev vrši pod pokroviteljstvom krožka št. 9 Pro-
Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi po* pravke v slučaju pomot.)
Progresivne Slovenke, krožek št. 9, priredba v nedeljo 24. oktobra
v dvorani SNPJ.
Druš. Narodni vitesl št. 30 SNPJ — veselica v soboto 30. oktobra v dvorani SNPJ. Vstopnina 50c.
Društvo Slovenski dom št. 86 SNPJ—plesna veselica in domača zabava v soboto 30. oktobra v Airline Kail North Side.
Pevski s bor Prešeren — jesenski koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ.
Basar Progresivnih Slovenk, krožek št. 0, v sotyto 4. decembra.
Federacija SNPJ priredi božični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v jednotini dvorani.
"Nada** it. 102 SNFJ—Silvestro-va zabava v sredo 31. decembra V jednotini dvorani.
i
PROGRESIVNE SLOVENKE
. i: A
KROŽKA $T. 9
CHICAGO, ILL
vabijo na vprizoritev drame v treh dejanjih
%
"Svet brez sovraštva"
Vrli so v NEDELJO 24. OKTOBRA POPOLDNE V DVORANI SNPJ
2657 So. LowndaU Ave. — Vstopnina 75c.
SPORED
Govor, FRANCES VIDER, predsednica krožka. Pevski zbor "FRANCE PREŠEREN" pod vodstvom FRANKA KUBINE.
OSEBJE V DRAMI
"SVET BREZ SOVRASTVA"
JENNY URBAN ...............................•........................Spelca
MARY FATUR ...........................................................Marija
MARY RANT.........^......................Svetolovka, njena tašča
e
LYDIA PLATT* ..............................................................Mima
JOSEPHINE GREGORIČ ....................... Dr. Silva Premk
HELEN KRZISNIK ......................................................Rozka
FRANCES KAPEL .»...................................!......Kolonelovka
MARY JURCA ......................................................Mojškerca
AUGUST PLATT........................vodja poljskih zaporov
HERMAN GREBENC	^ ..............Stražnik
MATT PINK.....:.....MU.i«i4^Mii..<ii-<Qidae v nemški vojski
Režiser ANTON FATUR MIKE GREGORIČ, šepetalec
Po sporedu ples ih prosta zabava J
Igra J. KOVICHlV ORKESTER
Ta oglas, kakor prejšnje, poklanja v prid te priredbe Progresivnih Slovenk Proletarec v svrho sodelovanja s strani krožka, ker bo is svojega možnega prebitka pomagal temu listu.
........ j..............._
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE A *
0 tem in onem
• Springfield, III. — Vroči dnevi so nas zapustili, prišla je jesen in na pragi; je zima. Drevje se nam prodstavlja v jesenskih barvah in pred nami so dolge noči. Kmalu bo tu starka zima,
|liko korist. In mu bo v bodoče. I Zelo rada čitam dopise v nJemu iz vseh krajev.
, Večkrat naj kaj poroča Anton Shular iz Kansasa. Poznam ga osebno in one kraje, ki jih on\e-nja v Proletarcu, in pa od leta do leta' v Ameriškim družin-
"doigo-čafcna \ A da ne bo pre- skem koledarju. . več dolgočasna, bom pa kaj sto-1 Ko srno Pred tudi mi
rila za Proletarca. In ob tej pri 4iki mu obnavljam naročnino.
veli v deželi "solnčnih rož", je bilo, seveda takrat v naših sta-
DOS
ka)
sklad. Skupaj pošiljam $6.
Zelo sem prepričana, da bi bila za Slovence v Ameriki velika škoda, ako bi Proletarec prenehal.
Zato apeliram: čeprav Slovenci v tej deželi izumiramo, vseeno lahko še vsakdo izmed nas dobi temu listu saj enega novega naročnika. Meni se je to isrečilv) in morda oi se lahko takemu tisoču drugih naročnikov enako obneslo..
Vendar pa smatram. da ie /noje delo — v dneh obupa — zaman. Trudim se, prigovarjam, a vseeno ni pravega uspeha.
Naše mesto Springfield ni prav tako majhno. In slovenska naselbina tu. je še vedno številna. Toda — žal — večina rojakov je brezbrižnih za vse. Samo
, .f . j i i > j u v Kansascana imamo radi.
da živi, dokler ne pride konec,
za katerega pa se tudi ne brigajo.
Proletarec ie premogarjem znan vsepovsod. Saj je bil njihov glavni pobornik. A sedaj — stari se starajo in mladina gleda le v športne strani.
Ako se v tej kampanji ne bomo postavili, bomo zapravili edini list, ki se postavlja za delavske pravice. Sedaj res živimo v zelo resnih časih in v draginji. Toda mar naj pri tem po- j Toni tako naravnost vse pove. zabimo, da smo v začasni pro- j Udari nazadnjaka in svetuje na-speriteti? Ne! Rajše se spomni-. prednjaku, kako bi za naSo mo, kako je bilo v Hoovrovih stVar lahko še boljše delal.
Ali SE BODO TAKI PRIZORI ŠE PONOVILI ?
Ker ie odveč, naj gre v tiskovni Hh naselbinah vse drugače, fla
tiste rože se mnogokrat spomnim. A žal, da za na vrt življen-skih razmer niso bile dovolj lepo vsejane. In mprali smo za kruhom — ta tja, oni drugi kam drugam. Pa so se ljudje razšli in ostali pa so tam samo Še najtrdnejši in pa tisti, ki vedo, da nekje se človek mora odpočiti in najbolje da sediš na klopi tam — v takem kraju — kjer so ti Izpili v rovih ali v tovarnah tvojo življensko silo.
Tone iz Atme, le še kaj piši v list! R&di beremo tvoje stvari. Včasi se ti smejemo, ko stvar precitamo enkrat — dvakrat, včasi pa nas žalosti, ko beremo tvoje storije o tragedijah in naporih naših preostalih rojakov Um okrog.-
Tudi "Big" Tonyja, bivšega
Pred
vsem seveda njegove dopise, čeprav se mu ie eden v Proletarcu i to je bila pripomba urednika) jako zakasnil, toda ne po Tonetovi krivdi. Torej je on še vedno "stara korenina" in bo tak še dolgo ostal. Toni (Tomšiči je dober agitator za Proletarca — o tem vedno čitamo. Da bi imel le še več posnemalcev, pa bi morda v uradu ne imeli toliko ,dela in skrbi s kampanjami. Dopade se mi tudi, ker "Big
časih in vse to se znova ponavlja.
Brezposelnosti danes ni, razen . takozvane normalne brezposelnosti, ko eni ljudje delo puste in si iščejo drugega. A kaj bo, če se polomi sedanji Marshallov plan? . j ^
FT, . ,	, \ ■
tJpajmb,'da v Parizu zgrade temelje miru in potem bomo laglje dihali.
, Kar se tiče prispevkov, smo ljudje z njimi silno obremenjeni. *	'
Vsi od kraja,— ne glede na ,versko ali politično prepričanje. In tisti, ki so v vladnih službah, pa morajo prispevati svojim bosom za banketne priredbe in v Volilne kampanje.
A kaj pa mi? Izgovarjajo se — saj moram povsod dajati. ..!
Da — povsod, razen da pri nas daje za napredne stvari le majhpa skupina. Ako pa bi, delali tako kakor katoliški ljudje med Slovenci, pa ne bi imeli tega tako težkega gospodarskega problema.
Naš namen je, da Proletarca moramo ohraniti. Iz njega se mnogo naučimo in bil je ter je Še danes našemu ljudstvu v ve-
in pa nazadnjaških žen se je lotil. Napredne pa je premalo pohvalil. Kaj pa nazadnjaški
možje?
V vsaki številki tega lista čitamo v kakšnem težkem položaju da je. Torej pristopimo zraven, da plačamo v tiskarni dolg in Proletarec bo ohranjen. To bo sicer vzelo veliko truda in dobre yolje in zato se moramo te odgovornosti tudi zavedati.
Naj še dodam, da se je vinska trgatev našega Delavskega doma prav dobro dbnesla. VršiU se je dne devetega oktobra. Delal je kajpada največ gospodinjski klub delavskega doma. Hvala vsem, ki so.prišli na to prireditev "od blizu in daleč".
Uršula ZaUich.
(Op.—Druge omembe k temu dopisu so v koloni "Z upravni-ške ink uredniške mize.")
.m
-
Tudi "mrzla vojna veliko stane
"Nad $0 odstotkov vseh dohodkov zvezne vlade gre za oboroževanje in za druge stroške, ki jih ima v tekoči "mrzli" vojni. Jn izgleda, da hujše šele pride.
Vedno več "ekonomov" prerokuje, da bomo dobili letos, gotovo pa po volitvah, "recesijo" — ali po domače povedana, brezposelnost in s tem kajpada gospodarsko krizo, /ul, da je delavstvo na svoje skušnje v prejšnji krizi tako hitro pozabilo.........
Na temeljih nove Gorice
Ktr to zavozniki — namreč Amerika, Anglija in Francija prisodilo v mirovni pogodb« Gorico Italiji, se je Slo-venija odločijo tik ob nji zgraditi novo Gorico, člankar v D." pilo o tom:
Tri mesece in pol je, odkar | zaživi misel, da nekoč ne bo več gradijo temelje Novi Gorici. Pre*°	u'k{* bodeča žica.
Obe {polovici se posta strnili v eno celoto. Kar je nerazdružno, kar kliče skupaj, ni mogoče za dolgo ločiti. Nova obhodna cesta pa bo urejevala zunanji promet
lila mladim voditeljem. Odsvetovali so ji, a ona jih ni hotela poslušati. Vztrajala je pri svojem in ni odnehala, dokler je jiiao vtaknili v kuhinjo za pomočnico. Cez nekaj dni ae je znova zglasila v štabu. "Prišla sem na udarniško", ju rekla, "in ne v kuhinjo. Tudi jaz hočem graditi z mladino Novo Gorico.'1 To pot so ustregli njeni Želji, a dali so jo v tako brigado, ki je odšla kmalu domov. Zopet se je znašla v kuhinj) pri lažjem delu. Ilranko jo je na mojo željo poklical. Prišla je vfca sončna in nasmejana. "Od kje ste, mamicasem io vprašala. "Ali nimate doma nikogar, da je postala brigada vaša družina?" "Iz Lož na Vipavskem sem. Doma imam pe. otrok in vsem je dobro. Najstarejši sin ie bil prvi partizan in nosi spominsko znamko. Tudi dragega sem silila iz italijanske^ \vjske pa ni hotel. Zahtevala sem zanj podporo od oblasti, a »vsa leta se nisem dotaknila niti ce.itesima. Vse sem dala partizanom,'da tako vsaj malo porav-nrm." Kaj pa boste sedaj tu? 'Morajo me dati v drugo brigade, ker jaz še nisem opravila dveh mesecev udarniškega kot je za mladince predpisano. Tudi jaz hočem biti še mlada. Če me ta-le ne bo dal," in pogledala je Branka, ■'pojdem na cq?to bratstva in edinstva". Branko se ji je prostodušno nasmehnil. Ta rasmeh je govoril, da bo njena želja le do kraja uslišana. Ko sva se poslovili, je odbrzela tako, kot bi ji res bilo komaj dvajset let.
V urah, ko sem se mudila v brigad ne m naselju v stari opekarni, je mladina počivala. Od dveh do štirih je strogo spanje. Po četrti se pričnejo politična in teoretična predavanja, delo v raščali, ni mogla najti pravega znanstvenih krožkih in fizkui-razmaha, z občutkom tistega po- tura Ker niscm prišla s terena nesa, ki je napolnjeval Sežanca točno ob uri obeda, sem zamu-
Stala bo med Solkanom in Šempetrom na ravnini onkraj Stare gore in Panovca. Tisto nedeljo," ko se je pričelo z gradnjo, so prišli iz bliinje in daljne okolice. "V vsem Solkanu je ostalo doma kakih pet ljudi," mi je rekla Fa-niča, ko sva se pod Sveto goro razgledovali po Novi in stari
kot v-velikih mestih.. Grajena je kakor nalašč za to."
Bilo ie že pozno popoldne. Nenadoma sem začutila vso utrijjje-
Gorici. "Solkanski mizarji so	nost in zahotelo se mt jo čimfirej
prvi zasadili lopate v zemljo in	domov. Se pogled na Sočo, ki
začrtali prostor, kjer bo stala	teče mimo .obeh Goric, še pogled
nova tovarna za predelavo in iz-	na na*o bodočo veliko Gorico in
efelavo lesa. 10,000 kv. metrov	spustili sva se v dolino.
bo obsegala. Najmodernejše stroje bo imela. Moj mož. ki je delal dolgo let v Trstu, pravi, da jih tam ne premorejo takih.
Najbolj vroče popoldanske ure sem prebila pri mladih graditeljih Nove Gorice. V stari zapuščeni opekarni so si ustvarili ce-
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
e Pridobivajmo mu NOVIH naročnikov
e Obaavljajmo nar*fn*nn 7r»f\0 ?!m poteče
e Afitlrajmo med dragimi naročniki, da store Ista
0 Prispevajmo v PROLETARfEV tiskovni sklad la priporočajmo to tadl drugim
/
•	Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev la druge stvari <
•	Naročajte slovenske ia aagleške knjige is PROLETARY IRVE knjigarne
e Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR val tinti, k! tega ie nlfie »Urili
> Naročite KOLEDAR tudi svojcem v starem kraja ia eaako PROLETARCA.
Vsakdo naj stori ia naš list kolikor moro, pa bomo vse teferve zmagovalil
"Solza, ki si je malo prej utrnila, lo naselje, kjer najdeš vse, od v očeh ob spominu na sina edin-ca, ki je padel, ko je jurišal na nemške tanke, so se zablestele v soncu kot biserna rosa. Obraz ji je spreletel smehljaj bolne, a vendar živo občutene sreče.
Globoko pod nsma se je širila cesta, ob kateri raste Nova Go-
Branka. Narod, ki ima tako mladino in ki gradi taka dela, ne more drugače kot po poti napredka v socializem. Ne more drugega kot zadajati udarce imperialistični fronti.
Moj mladi spremljevalec ni rekel ničesar. Razumel je, da me je prevzelo in zagrabilo, tako kot zagrabi tudi njega vselej, ko se ozre na ozelenele bregove orna in motno vodo v kameniti strugi. Pred enim, dvema mesecema je bilo tam vse razrito, zdaj se na tri četrtine kanala niti ne pozna sledpv opravljenih del. "Pravi delavci bi ga nikoli v tem času ne dogradili," je vz-dihnil, ko sva bila že na poti, ki drži skozi Pa novec na kronber-ško stran. /
Na kronberški strani se bo morda že to jesen, če bo lepa in sončna, pričela civigati kmetijska šola. Črnogorska brigada
dila opoldansko radijsko oddajo z lastnim sporedom in v treh je zikih, Med graditelji Nove Gorice je tudi veliko italijanskih delavcev. Vedno se pritakne kakšen, ker jth revščina in brezpo-
selnost ženeta iz domovine v Ju-« goslavijo preko bodeče žice. Govorila sem m njimi. Oni ne verujejo resoluciji Informacijskega urada, ker imajo pred seboj živo Stvarnost. Ja pa jim je najboljši dokaz, da je Jugoslavija n? poti socializma, pni vidijo, kako tepe z njim tudi reakcijo njihove lastne dežele.
"Morala bi prisostvovati zvečer naši Vinopredstavi, našim narodnim kolom, našim kultur-no-prosvetnim festivalom in izletom", mi je rekel novomeški vlsokošolec, "potem^bi Aele lahko odnesla s seboj v Trst odsev našega življenja.
Krepko sem mu stisnila roko in zal mi je bilo le, da je (lan včasih tako kruto kratek.
Mara Semsa.
Nov fiočin transfuzije krvi
Dr. I. PSge je pred nedavnim sporočil, da je po zaslugi nove metode v kirurgični tehniki mogoče rešiti mnogo oseb, ki so bile v nevarnosti, (la umro zaradi prevelike krvavitve.
Novi postopek je namreč ta, da damo takim osebam za nekaj časa drugo srce s transfuzijo krvi v arterijo.
Navadno izvršijo transfuzijo brez pritiska. Kadar pa je bolnik izgubil že veliko koli&po krvi ali je v nezavesti iz drugih razlogov, je njegov krvni pritisk tako nizek, da srce ne more vsesati v telo dovolj hitro nove krvi. Čim napravimo transfuzijo naravnost v arterijo s pritiskom, se "srčna črpalka" stisne ii> prične takoj znova delovati, tako da bolniki, ki so že prenehali dihati, spet zadihajo, čim pride kri v žile. Na ta način so rešili psa, ki že več kot osem minut ni dihal.
Visoka plačilna lista
Na plačilni listi zvezne vlade je bile koncem meseca septembra 2,113,777 civilnih uslužbencev ali 13,560 več kakor mesec prej.
brigad: dve mariborski, prekmurska. polčanska, zasavska, novomeška, makedonska, kriška, zagorska, črnogorska, Ka-juhova, pa Tomšičeva in idrijska četa. Z nekaterimi sem se rica. Mladi brigadirji v kratkih srečala na delu za časa opoldan-hlačkah, z zagorelimi hrbti, ki
kantine pa do brivca in čevijar- koplje njene temelje. Ne sagle-ja. Trenutno je po<, to streho 11 ^J'MrL UST
so polagali globoko na njenih robovih cevi za kanalizacijo, so se zdaj pa zdaj prikazali nanjo. Bili so podobni mravljam, ki prihajajo iz skrivnih rovov in znalajo sku poj svoj tovor. Zazrla sem se za trenutek v njihovo delo, nato pa znova v Fan i kine oči. Plule so preko obeh Goric, stare in nerve. Ustavile so se na obhodni cesti, ki se dotika na dveh straneh glavne mestne ulice. "Saj so ti pravili", Je nadaljevala. V glasu se je poznalo, da Je bila prejšnji trenutek daleč daleč, a da jo stvarnost nenehno vabi v resnično življenje. Tako in nič drugačno bi hotel imeti tudi njen sin Miloš. Ne ustavlja) se ob meni, mama, bi ji rekel, delaj za našo svobodno domovino, ker jaz ne morem več. "Obhodna cesta, ki veže Solkan s Šempetrom in po njih Soško dolino s Krasom, je bila zgrajena lansko Teto. Z njo smo si pomagali iz najhujše stiske, v katero so nas pahnili z novo mejo, ki nam je presekala vse dovodne žile. Mestoma je prestrma, zato Je projektiran predor skozi Panovec in Staro goro. Na solkanski strani že delajo odko-
skoraj tik njih. Brigadirji vihtijo svoje krampe kaka dva metra globoko v zemlji. Preko vsega poslopja bodo segale kleti, kamir bodo spravljali vinski in ves drugi pridelek, ki je v tem delu Goriške še prav posebno obilen. Pozdravila sem se z
tU
MARY
ske izmene. Sežanski mladinec P J . . P .. .. . .__
me je kot dlan glavnega štaba i "J1™ ,nD st^n U roko .koman-Doljal na teren'	dantu- Povedal ml je, da so v
„ . .... ..	. , j njegovi brigadi sami študentje,
j...	.S°. «"lelos da je na Goriškem lepo in da se
opravile mladinske brigade, je d ^^ vrncjo na ^
kanalizacija novega mesta. S ponosom, ki ga ni mogel zatajiti, mi je pokazal 3 km in 600 metrov dolgo novo strugo potoka Korna kot glavnega odvodnega kanala. Do dna sem razumela ves ta njegov ponos, ko sem sama videla, s kakšnim žarom inik°j
njo Nove Gorice.
"Koliko objektov še gradite razen mestnega kombinata in kmetijske šole", sem vprašala Branka. "Se šest ob glavni mestni cesti in stranskih cestah. Ta-pojdemo tja. Radoveden
neuporno voljo se je lotila mla-l^m, kakšen vtis bo nate napra-dina tega težkega, dela. Vzdolž vila 42 metrov široka cesta. Pra-vsega kanala J* zemlja tako via- vijo, da take nI nikjer. Z avtom *na ln ilovnata, da je n* spraviš j smo zdrknili mimo na tistem več z lopate, ko se prilepi nanjo, mestu, kjer prihaja na obhodno. Brigadirji so rili vanjo z goli- Premerila sem cesto in stavbi-mi rokami, si podajali kepe ka-jšča, ker se po njej še ne more
kor opeko in jih metali na sa-mokolnice. Samo brezmejna ljubezen lahko premaguje te napo-
voziti, čeravno Je skoraj ie gotova. Da bi šla peš, ni bilo časa.
Kosilo naju je že davno čakalo
re in samo v brezmejni ljubezni i In.rada bi se bila seznanila z živ-
postanejo neobčutni. taki, kot jugoslovanska mladina tudi v resnici je. Zdrava, krepka in vedra. Vse polje in pleše v nji, zakaj ona Uoživlja polno življenje in polno mladost..Sama se ni
Ijenjem brigad izven delovnih
ur. •
Mnogo lepih, predanih ljudi sem srečala v partizanih In tudi pozneje, vendar moram reči, da spada Tigrova mati, ki sem jo tisto popoldne spoznala, med
sem zavedla, kdaj so mi privrele	. .
iz prsi solze, ki Jih nikakor ni- najlepše. Šestdeset let ji Je. Bila sem mogla potešiti, pa naj me Je je na otvoritvenih delih Nove bilo šeUko sram pred temi mla- Gorice, pa jo je primahala neke-pe saj si Jih videla, kajne? Ka- j dimi tovariši. V njih se Je meša- j gn dne na glavni štab, češ, da je dsV koli se vzpnem sem gori in j la grenkoba lastne zatrte mlado- prišla na udarniško. Majhna iA se ozrem na mesto pod seboj, mi1 sti, ki v prilikah, ko smo mi do- j drobna, kakršna je, se je zasmi-
CHICAGO, ILL. — Ko smo se pripravljali v soboto 25. septembra na srebrne peroko Mary In Martina Ker-Žana, si pač nI nihfe predstavljal, da l^e Mrs. Kerian tako hitro preminula. Dvorana Masonic Temple, kjer ae $e slovesnost srebrnega jubileja njenega zakonskega Življenja vršila, je bila polna goatov — okrog tri ste — ln ona se }e telikega števila prijateljev In prijateljic tel« vzradostlla. 25. september je bil nedvomno eden najlepših dni v njenem življenju.
To slavnost so araniirali nečak in nečakinje Frank in Mary Kotftlce, ter Jennie, poročena Jakshe.
Ob omizju je bilo slavljencema v pozdrav izrečenih več gevorev in potem je bilo toMil in rokovanja. Se dneve pozneje je Mary pripovedovala, kako veaela je, ka je uvidela, da ima toliko prijateljev.
Delo na tej slavnosti srebrne 'poroke so vršili Annie Borštnik, Mary Vovk, Mary Kovačfc, Mary Divjak, Zofka Zalokar, Jeaephine Vuksinich, Mary Cajhen in mnogo drugih, ki So stregli navsočim.
v	,, •	t-	i" T* r *'»«
Vsem tem in natakarjem sta slavljenca Martin in Mary Keržan izrekla iskrene aafcvalo.
Dne 5. oktobra Je Mary kerian nSgloma preminula.
Njen pogreb se je vršil ped vodstvom pogrebnika L. Zefrana na pokopališče Wood lawn dne S. oktobra ob obilni udeležb). Vence so ji poslati mnogoštevilni čikaški in okoliški prijatelji ter tudi is drugih držav. Ob rakvi v pogrebnikovi kapeli ji )e zapet dve ftaloetinki pevski zbor "PreJeren" in zborev predsednik Anton Udovich pa je imel poslovilni gever.
Ob grobu je govorila pokojnici V alovo v imenu društva Ullni Star, Ameriške bratske sveae, Agnes Jurfcčlč, v imenu samestpji^ta,{dr^tva Jtar)* Mary UdovVč in v Imenu krožka Progresivnih Slovenk Frances Vider. Slednje so po svojem običaj A polomilo na pokopališču na rake v šop rdečih nageljev.
Mary Keržan Je bila rojena 2. avgusta leta 1880 v
bllca. V Ameriko je prilla leta 1903. Najprvo se Je nastanila v New York«, torn per lei pa ae je preselila v Chicago.
Zapušča soproga Martina KeriaUs, nečaka in nečakinje Franka lib Mary Kabllea ter Jennie, perolena Jafcfte.
Vsi ti izrekajo vsem, ki so ji poklonili vence ter jo
spremili na njeni sadnji peti iskrene zahvale.
\
\
Joe Culkar • novi predsednik SNPJ
Ray Travnik i£ Detroita bi moral po pravilih po smrti Vin-ci hca Cainkarja biti stdaj glavni'predsednik SNPJ. A je vsled svojih razlogov noVo stužbo odklonil in tako ga je t po pravili nadomestil drugI gl. podpredsednik Jt>e Culkar.
KAo Je Joe Culkar? Delegati
so se letos sešle na manifesiacij-akem kongresu v Moskvi.
Vendar pa je tudi v sami katoliški cerkvi, zlasti med vertii-ki in nižjo duhovščino mnogo znakov, ki kažejo ne netedovolj-stvo zaradi take vatikanske politike.
Cehoslovaško ljudstvo se je ?e v veliki večini prepričalo, da /lada spoštuje versko svobodo. Spoštuje popolno ln Iskreno svobodo vesti in svobodb verskega prepričanja. Ne more pa dovoliti, da bi se na čehoslovaškem uveljavila reakcionarna vatikanske politika, da bi izrabljali ?erkev za za&ito nazadnjaških :il in za zaščito kapitalističnega Izkcriščanja delovnega ljudstva.
lOSfePM DUftN Pfti
Cleveland, O. — Vaše pismo e bilo prečitano na društveni eji dne 10. oktobra in je društvo št. 53 SNPJ pri tem res melo v vidiku ogromne doseže-ie zasluge Proletarca za SNPJ ^d početka pe vse doslej.
Zato smo si šteli v dolžnost pomagati mu v ga obvartije ter
merle 1, pa se ne bo nič podrlo! prav tako kot Je oče ponosen I "A, Ante? Nesrečnega Antela	je imel kdaj tako drušbo, ven- kostjo	_ A ,
radi tega Kar pri Proletarcu od! na svojega sina. Nekoč je kod	so pri nekem pretepu ubili, fttlr-	dar pa je vprašal po tretjem | Delavska kmečka Eneteeat.
vseh telimo, je tolerance, upo- mlad rudar sanjal v prvi ulici,	je so bili, pa so ga komaj, ju-! "A, Pavo. On ti je po nekih
števanje razmer in pa da smo ki ie bila razsvetljena z elektri-	naka "	prepirih petim nasprotnikom
za tako demokratko, kakršna čno svetlobo. Sedaj Je £otn no-	Dočim Je starkln obraz žarel	zažgal in je sedaj menda ravno
vodi v socializem, in tako ta list vih misli. Med to petletko se bo	od ponosa, je Bude poblerfel in	že dvanajst let v Mitrovici v
podpira od začetka. Osebne raz-1 mesto znatno razvilo. Postavi je-	zazijal. Nerodno mu je bilo, da	ječi." _____ ____
ne bodo nove sgradbe, razširila	^ - % ~. - -
PRVO PRETAKANJE VINA
Vina so se ie precsj izustila ima ta neprijeten duh, ga mora-
__f__ B. ^ JJ« ««U	/. S	i	I SV 7Q7\;n n •
mere pa se bodo pri tem kajpada dogajale Temu ni pomoči. A | se bo tudi mreža kulturnih usta
vsem, ki so enakega mišljenja,! nov..	. .
se rane zamer vedno zacelijo in
Aleksej Alba in meščani tega
uu.cn. »umu ^ uciaju , ...esta žele, da bo postal Tkvar- j m Kmaiu vo cas^ga.	ray]trn{i
oai i	čeli eno tztrird najboljše ureje- p^točihio. Prvo pretakanje ima lan sod; žvepleni plin razkroji
—----Lih »rdzijskih mest.—L. T. v glavnem 4va nkmena, in sicer žvepleni vodik in vino Kmalu
. ,	, ____•	----—-i—-------ida točimo vino od drožja in da izgubi neprijetni duh. Namesto
Mesfo, fcl go pred	A/^rtjfi	• f* prezračimo. Oboj«? je zelo va- da bi posodo žveplali, lahko do-
u^A.'^? Ua:	• # iyi .	^ • lino za nadaljni in pravilni raz- (Jamo takemu vinu pred preta-
petimi len ni OHO	pre« 1MI 1e umrl nekie v Dal-1 yoj yina Droije |estoji Veči- kanjem 6 do 7 g metabisulfita;
Mesto Tkvarčeli pred nekoli- ndcift star duhovnik, ki je bil	noma ^ ^legc mrtYib strada-	to prav tako pomaga kot jadim-
ko leti sploh ni bilo označeno na velik origirral čim starejši, tem	glivfc, ki se po ki-
zemljevidu Gruzije. Tedaj ga nI večji čifdak. froti kontu svoje-	ijfnju Vfiedej0 na £no soda. Mr-
bilo. Danes pa je novo mesto ga delovanja je prcsluzil dolga	tVe gnvicc za£n0, kakpr vsa mr-
Tkvarčeli, ki se nahaja blizu leta v samoti na nekem otoku.	tVa ftrfanskk telesa prej; ali slej	kaj dni prej pa ob lepem, tihem
Crnomorske obale eno izmed O njem so Krožile fazrte an«Jc-	Ce ge t0 zgodi, se drožje	in mrzlem vremenu klet dobro
najvažnejših industrijskih sre- dote. Imel ni ničesar; če je kje	usmracji jn vin6 Sr? pokvari ter	prezračimo in premrazimo, da
diše republike, ki se vedno bolj kaj dobil je vie takoj razdal m	p^^e zaVrelica. Drožje začne	sc bo vino bolje učistilo.
razvija na industrijskem polju, zapravil	^niti prt j v šibkem kakor v moč- Vsem vinom, ki menjajo na
Sovietska vlada ie v prvih le- Slov*] ** P* tudi ** fa" nenfc vinu.. Zato moramo paziti,! zraku barvo, kar preizkusimo *ovjitsKa viaaa ie prvin »e ^	v,jal syojo ^fa Vr_ ^	pravočasno preto- tako. da 1ih v odprtem kozarcu
Ijenje z žveplom.
Če je le mogoče, pretakajm< ob lepem in tihem vremenu. Ne
Festival Ameriškega
slovanskega
kongresa
Detroit, Micb. -^.V nedeljo 5 decembra se bo tu vršil v avditoriju Masonic Temple .festival michiganske sekcije Ameriškega slovanskega kongresa. Spored bo pester—največ petje, orkestralne točke in umetni plesi iz slovanske glasbe. ^ ,
Tudi lani smo imeli v Detroitu slično priredbo michiganske sekcije Ameriškega slovanske-ga kongresa, ki je fino uspela.
Pokličite za vstopnice v pred-prodaji telefonično WALnut 5-5575, pa jih vam bomo poslali.
John R. Gerlach, eksekutivni tajnik.
tih svojega obstoja našla sred-
tej akciji, v ta nam«
rtv. in n^nosti	» PreZg0dnje
lil z rokami, delal čudne križe
i>i
pretaKanje. pustimo nekaj dni stati, dodamo TkvBr*1,kega premogovnega svoje. Obr.tal se Jt 1«J»«.JM- 6euidi ni vinu ne'virno mu tudi ttden dni pred pretakanjem 8 da se| bazena Poslane so bile skupin; ll> 2 lokam'- de,al tu9ne *** WMno ne koristi. Ko do!t»camo| namen
mezni člani, med njimi naši j z večnim knegom. "cldtimerji" Frank Barbič, John ugotovili, da bi
To: ?ph Culkar
konvencij SNPJ in pa društve-j pevali $*5 i t društvene niki te organizacije ga t* dolgo ic, nekai pe so prispevali >ina 0	mezni člani, med, njimi
Rojen je bil leta 1908 v našel- "cldtimerir Frank Barbič, bini Corvtmaugh tik Johnsto\V-rta v državi Pa Delal je nekaj čfc^a v premogovniku in nato pa v jeklarni kjmpanije Bethlehem Steel.
Joc le najstarejši član družine. V kateri ima dva brata in tri s'Wtre. Njihovi starši so umrli
10 gr metabisulfita.
Za krst seveda ni* ničesar za- ^ jQ izgubilo in postalo mi- potegnemo cunjico iz soda. vine
k ' ■ - V	___1 i. 1:.. J__... . .. v k >	. C*_________..	u;
Pariška podiemna ieleznica »n vročina
Pariške domove segrevajo z vročino, ki se nabira v predorih Tega podzemnih železnic. Na nrtisel, -ans- kako uporabljati topel zrak iz vehe ! podzemne železnice — seveda w ! potem, ko so mu odstranili vlago in ga očistili — je prišel nek de-
7WvXiktkv»r6el8ki bazen dr^av oer^ httval. poročni obr. d je ljudem lejie, pretočimo Vaarteje kot po- pa pršimo v sode. ne da bi ga Lok°rj:	Ir^l^n^Toremo- poklartjal,_ smrt je bfla zastonj Jvadi, n. pr v januarju *n ft- prej zaiveplali.
lavec in njegov načrt so takoj uresničili na postaji ttaller. Zrak v predorih podzemne že-Prctakamo tako. da s? vino,]eznjce je tako vroč, da z njim
že pred mnogimi leti. Nato je
za mladoletne skrbel Joe.	_________^__^
Joe Culkar ie oženjen Ima cbijubaa pomagati temu delav sina. 16 let starega in hčerko cu __ ciarencu Zaitzu, z navo-osmih let.	četudi bi si morals zdravje
Jp že dolgo naročnik Prole- varovati bolj kot si ga. Ko se bo tarča, njegov podpornik in ! clarence delu privadil, pa bo človek naprednih nazorov — to- §lo vse spet giadko, seveda z va-rej 1e vzgojen v duhu tradicij, ^ pomočjo in s sodelovanjem ki iih ima organizacija, kateri j Anne Renigerjeve .Urednik sem sedaj načeljuje.	,.|M trudi, a mnogi bi mu ne ho-
Pri Proletarcu mu želimo v teli verjeti, kako težko je, ko je njegovih nalogah veliko uspeha.
ni. Torej je Skupna vsot. $35.|mne	J^T |Tar je kdo samo Uko da., je	bruarJXl. TDroije, oziroma v dro
SedSj pa ntkaj kritike:	. » I ™ Re '"W	* on hvaležno sprejemal. Ni irfe-	4ju jivefe mlefne bakterije	močno prezrači, ubije in speni. lahko se"grevajo vodo, ki jo na
Glede knjig Prosvetne mati- P™	v	,'imal ljudstva, ki j« bilo seveda	lm,j0 t0 lastnost, di sprejulnja-	Zato je bolje pretakati s pipo. peljejo do stanovanj. Istočasno
ce. Člani so bili navajeni, jda so	_v * •	z njim zadovoljno in Se v deveti vinsko kislino v mlečno kisli-	kakor z natego. Močno prezrače- p„ se imajditclj trudi, da bi po-
-Ik!.J i„	„1!., fari so verniki blagrovali njego-	n0, ki Tt- po okusu vedno bolj	nje mlademu vinu zelo koristi, j skrbei za boli«- zračenje metro-
so prebud'1«dohno reke ^	^ imm	kakor vinska. To i^tnost	ker pot-— ------------- ....."
.Pojasnilo: Nam je tal, a knji-	™ rt ! „h« noma zastonl; ^ Je Pa kdo P°"'drolje izkoriščajo naši Kra^vci.	no, ki s
- rov Skupno 1 ructan' so ,P"S'' nudil plačilo, je šlo tudi že na	ul puščajo svoj, na kislini bogati	iili. bo
zeiez-,	___.	,	, ____s .ji__j__i;..	—„
SO DUl
jih prejeli bodisi koncem ali saj v začetku lets.
kakor vinska. To lastnost, ker pospešuje njegov razvoj. Vi- jev fcjer ^to ozračje nezno-
smo ga na ta način preto- sno takoj po pretakanju pra-
Na sodni mizi leži zaplenjena puška. Divjega lova obtoženi Lojze trmasto trdit da ne pozna
Vatikan na delu proti slovanskemu bloku v prid zapadnih sil
(Nadaljevanje s 1. strani.) jegtfttWP	duhovnik
n sit op i 1 z neprijetnim dokazom za* reakcijo v času italijanskih vojitev. Vatikan nastop proti Sovjetski zvezi in prati ljudskim demokracijam v interesu svetovnega kapitala, kateremu
za rLMU°janjeTn°uprivntcT je j	n? k^^n^hi Itri ali štiri dinarie	1 ^eran. do spomladi na drožju- Ce j zno ali kmalu bo pridobilo na |. j	g
.... ..j!*- -LL^: t^..	0(1 bodočih naselij ^^ to nekfterim duhov. Je vlno bog^o na kislini, se tudi okusu in dobroti. Nekateri mi-j»-0|Zef 0\
nim sobratom, ki so imeli več ni bati, da bi drožje začelo gniti. slijo, da izgubi vitio s preUka-smisla za pozemske dobrine, ni ker kislina kakor alkohol, zadr- njem, zlasti pa če ga močno zra-bilo všeč. In dočim je prej škof |uje gnitje. Nasprotno moramo čimo, na moči. To ni res, kajti
samo tu in tam kaj nenavadna- seveda ona vina, ki vsebujejo lo dokazano je, da pri navadni tem-	puške. Nazadnje pravi sodnik:
ga cul o tem čudaku, je nekega malo kisline, pretočiti bolj zgo- peraturi hlapi alkohol v enaki	"No, Lojze, zdi se, da ste to
dne moral sprejeti deputacijoJdaj. da ne bi izgubila kisline, ki meri iz vina, kakor voda, ki je v	pot res nedolžni. Torej — lahko
J ki se je pritožila proti takemu Je Vinu potrebna. Vino, ki nima njem. O tem se lahko vsak tudi	odidete."
* delovanju, "ki navsezadnje sa- dovolj kisline, nima prijetnega prepriča, če meri z zanesljivim	Lojze dobre volje vstane in se
leKincne cen- ^ sveto maio čudno osvetlju- okusa in se tudi ;ado pokyarl, ebulioskopom vino pred in po	napoti k vratom. Tedaj sodnik
vse naokros dolg, dela pa toli-	""""IT S ^i"!« je; kakor da je to kaka poslovna Vinom, ki vsebujejo f>rav malo oretakanju.	za njim zakliče:
17 in pomočnikov pa premalo, glavnic zelezmske ^roge in. ^^ ^ da ^^^ j klsline je najboijc dodati 40 do Sode, v katere bomo pretočili | "Lojze, ej, ali ne boste vzeli s
Vedno apeliramo, naj nam na- j	Skof je kot star, izkušen in 100 gr. citronove kaline na vsak vino, moramo prej dobro oprati, j seboj svoje puške?" ročniki povedo svoja mnenja kctu **** KavkasK,mi P»anin»-	uviaeven duhovnik hotel stare- hI vina. S tem jim zboljšampl tudi če so bili že oprani, ko smo Lojze se brž obrne, veselo poker le tako si lahko drug druge- ml* ^ . .	ga moža ščititi, a vendar je ob- okus in jih obvarujemo bolezni,! jih izpraznili. Posebno moramo,kima in pograbi puško. Med mu pojasnimo kako je z našimi V rovu so pnsu na prvojjiasi	da ^ na pome- katerim so ta vina, zlasti zaradi j paziti, da operemo tik pred pre- splošnim smehom Je razprava
do morja. Zrasle so prve hiše na vznožju planin. Naselje na eni strani reke je dobilo ime Kve-zanje, na drugi pa Akmara. Poleg teh naselij so se pričela še nova: Staro in Novo Nahme, Pantuha. Helikvara. V njih so se nastanili rudarji, delavci za gradnjo velike električne cen trale, tovarne za
sni draginji zvišati. Vsak razumen naročnik ve, da Je to neizogibni ksjti drugi listi so to že storili. In to že zdavno; in po večkrat.
S tem bi bili aorazmemo vsi
, a- o	m	1 -____—-------------- gi so zablestele električne sve-
ensko prizadeti, tsko ps imsmo fllke, tok je dsjals tkvarčelska vedno le eni in isti vsi enake hidrocentrala, ena izmed naj-
vi ii^ <•« nti»»j	----------- i-------------
■T. ^^sVr^Zri, i; dinarjev. Pa je stari duhovnik zgodaj, da ne dobijo duha po njej so poželi premog do že- v2khi(nll: pre vzvišeni, ko bi žveplenem vodiku, ki je podo-lezniške postaje. Pričeli so s ko- y, mojo mflšo	bi rekli4 da ben duhu po gnilih jajcih. Ta vi-
sem oderuh!"	moramo pri pretakanju tudi
zelo močno zračiti. Ce pa vino že
postaje
panjem premoga v drugem velikem rovu. Na obali reke Galiz-
nega premoženja Vatikana. Samo v Italiji nadzira 30 največjih akcijskih družb s kapitalom nad sto milijonov lir. Vatikan je lastnik velikih bank, kakor "Instituta Controllo di Credito di Roma". "Banca Veneziana", dalj* ie lastnik več kot 40 'katoliških bank" in 100 "ljudskih bank". Vatikan in različni katoliški redi imajo v lasti 257,000 hS zemlje. Spomnimo se ssmo velikih podpor, ki 'obtvs Vatikan od Wall Streeta.
Vatikan v interesu mednar<6i-nega kapitala hujska svoje vernike. ki so sicer dobri državljani svoje države, v brezupen boj in prinaša napetost v mednarodne odnose, namesto da bi delal za mir. Mnogo drugih cerkva — v kolikor se niso prodale svetovnemu kapitalizmu — naatops preti takemu hazardiranju verskimi čustvi ljudstva. Najpomembnejša med njimi je izjava vseh pravoslavnih cerkva, ki
žrtve, drugi pa nobenih
Tretjič, zdi se mi, da bi morali biti tudi bolj taktični. In pa previdni. N. pr., John Filipič je vedno rad podpiral Proletarca. Pa ko aem ge v tem alučaju nagovoril za pomoč "Proletarcu", se je zasmejel in dejal, da Zajcu ne da, naj mu Langerholc pomaga, ker ga Uko ssgovsrjs itd.
Zamerili ste se mu menda radi neke opazke glede načelnega prerekanja o tej sedevi, v kateri je bil J. F. hud ha komentar v Proletercu, ker je bil v prid J. L. itd. — Jeeapk Dur*.
(Op. U.—Tako ae pile stvarno, kritično in doatojno. Prav Uko, kakor je ne nea hud sedaj morda J. P. (uirednik Upa, da ni hud, le glaaen jef, še veliko bolj hud je človek, ki ga je J. F. "kritiziral". A urednika Proletarca pe je t. L. nedavno zaporedoma že dvakrat "Jako" oz-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
' ^ •
Največja slovenska knjigarna v ZecL driavah
vetjih v Zakavkaziju. PosUv-ljena je bils v drugi petletki. Kopali so nadaljne rove, dvignila so se nova podjetja.
Zgrajeno je bilo v letih tik pred vojno, nekaj pa tudi med vojno. Takrat so zgradili na desetine sUnovanjskih hiš, pet šol, tri klube, letno in zimsko gledališče, dve bolnici, devet otroških jasli, številne trgovine, gostilne in celo letovišče za rudarje. Zdravniki namreč, ki so bili v tem mestu, ao našli nedalčč od naselja Akarmara zdravilne ra-dioakitvne vrelce, katerih voda je zdravilno vplitals na zdravje rudarjev. Vlada je takoj podelila velike kredite za zgrad-njo. Zdaj se zdravijotne samo domačini, temveč tudi rudarji iz Dombasa, Urala, Sibirije itd.
l>ko se je v petih letih dvig-nifo mesto Tkvarčeli, zgrajeno z rokami sovjetskih ljudi v nekdaj zapuščenih delih kavka-škega predgorja, v . — Sem smo prišli še kot mladeniči, pravi rudar, poslanec vrhovnega sovjeta 7.SSR Aleksej Ajba. Jaz sfem imel n. pr. sedemnajst let. , Ko 'sem priftel sem živel nekaj mescev šatorom. Na tej prvi zgrad-sem delal kot zidar. Potem fcem postal rudar, nato učenec v kovinski tovsrni, sds j aem ps mojster. Imam družino in dvoje otrok. To je meja hiša. Dobrodošli ...
Ajba je ponosen na te mesto,
Pišite po cenik PftOlitARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
Rešil se fe
Pred 50 leti menda je bil v Gospiču v Liki za velikega župana (okrajnega glavarje) znani "".kise je po-ZVojem delu
Bude Budisavlievič, ki se je po-
[ i koval po za hrvatskoeitoko koalicijo
zneje odlikovi
zagrebškem saboru.
Nekega dne se mQ Je zahotelo po domačem kraju, neznatnem selu v siromašni Liki. Nikogar svojih ni imel Um, šel je le obujat davne spomine iz mladosti.
UsUvil se je pred samotno, raztrgano kočico in pozdravil hudo staro ubogo žensko. Spoznal fa ie. BiU Je mati treh njegovih bivših tovarišev v domači šoli, da ae ji je apoznatl. " "EJ, Biide, ti si to? Kako si zrastel, in kak gospod ai!"
Po tem uvodu se Je začel zanimati, kai in kje ao njeni sinovi: Jovo, Ante ln Pavo.
"A, Jovo: on še je bil spoprijel z nekimi finantarji pa je enega ohladil in je potem pobegnil naravnost v Ameriko."
Bude je zakimsl z glsvo. In sedsj Ante
aem, bod i bi se
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SUHOtON lit« WEST 11(1 BTMBT
Tal. Crawferd Stil OFFICE HOUBSt
(Except Wed., sat sal Mn.j
a*, tlif se. to*t«#ai Ave. Tel. Crawferd 144*
• a he ikfWtr — etli
A u rti a 87 SS
SLOVENE RECORDS
It-lack records 19c COD. »las tssucs
C-lIil Be happy, polka
Byt-bye-baby, polka
c-m* kirxrta.
C-1SM Tea Cat polka; Jolly polka
F. Yankovic and hia orck C-lltt Alpiac wait«
Lasipllsktar'a polka £-1*11 vmafa tavern polka Lumberjack — polka C-1111 Marianne polka
Hit aai sdss polka
F. Za jc and his Polkateexe SOk Umbrella polka linden Tree — waits Tirol! Park Polka Village Square Polka Id Wine — Polka waits
T4M T-199
T-114
ijača ljubezni
porok, razporok in da so Amorjevi da-bi vino raskav okus po žvepleni i rovi najboljši tam, kjer se izpije kislini.	največ piva. je v pokrajini
Razumljivo je torej, da je pra- Alzaciji-Loreni, kjer varijo naj-vo preUkanje vina zelo važno, boljše francosko pivo, skoraj 80 zato vinogradniki pretakajte vir več porok, kot v krajih, kjer Je no s preudarkom in z vso pazi j i- več vina kot piva.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor le/i prtvteti zastopstvo sa nabirtusfe naročnikov Pro/e-tarcu. prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, na/ pite upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in infortnscije.
t-IT4
t-srs
Ernest Benedict Quartet Na Btarjaaoe, Polka Ctarlca (Clara) Pokla Clerelandaki Valček ■ Malo Necek. Polka
J. Peruah and kia Tar. Band
Write for free list of all new SLOVENE reoorda, the largeat eel action
in US., by the best Slovene artists, to:
PALANDECH'S
536 S.JClark Street, Chicago#5, DL
MMMllMllMMMMlMMMMIIMMMMIIMMMOiltl
PftVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
Htt-fin W. 21s* Street CHICAGO 8, ILL Fine postrežbo — Cent zmtvtte — Delo jomčeno j
ttUPdilli cXHAL TITS—TITS ............................................i
TTTirrTir rmrrrr rn rr

ZA UONB TISKOVINE VSEH VRST PO ZMB&NIH CENAH SB VEDNO OBRNITE NA UNIJSkO TISKARNO
ADR IA PRINTING CO.
Tal. MICHIGAN $141	\
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
ntOKJCTMlEC SB TISKA PRI NAS
CALIFORNIA. Feataast John Pečnlk. Oakland: Anton TomSič. Los Angeles: Fruik Novak. 3an Francisco: A. Leksan.
COLORADO. C res tod Batlet Ant Slobo'dnik. Pueblo: John M. Stonich. Walse*k«rt in okolica: Edward
Tomftič.
ILLINOIS. Ckieago i. »kolkat ' Frank Bisjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz.
La Salle ia okolieai Anton Udovich in Leo Žemik.
Sprinsfieldt Joseph Orca in John
Goriek. Vir d« nt Fr. Ilersich. Waaketaa.Ne. Cklea«oi Martin Judnich.
Witt: Luka Podbregar.
INDIANA. ladiaaapoKet Mary Stroj.
KANSAS. Armat Anton Shular. Arcadia t John Shular. Weet Mineral t John Marolt
MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Koriič.
MINNESOTA.
Buklt Max Marts.
CkUkoT«: Frank Klun.
Duluih Tr»hn K obi.
Ely: John Teran In Matt Praprot-
nik.
MISSOURI
St Loala: John Spiller.
MONTANA.
Butte: Anton Zugei.
Eaet Helaaat Joseph Miheltek.
Red Lodge t E. Ersnotoik. •
NfW JERSEY. EllaaWetk. JtŠkBk Obisk.
NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinlak.
NfeW YORK. Gowa^da. James Deklora.
OHIO.
Akron-IUrkerton: Alois Ocepek.
Bridgeport in okolica: John Vltea.
Cleveland; John IlrebcU Anton Jankovich in .frank Hribar.
Fairport Harbor t Lovrenc Baje.
Girard: John Roain in Andrew vina.
Lisbon-Power Poiati Jacob Berffant
Maple Heifhts: Frank Volkar.
Warren: Joseph Jek
PENNSYLVANIA.
Aliq«ii^pn< Goo. Smrekar.
AVella: Frank Bregar.
Carmlchaela: Anton Zupančič.
Crafton-Meea Eaai Jennie Jerala.
Cananaburf-Strabane: Jacob Pav-čič.
Export i Jos. Brits.
Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben.
Hormiaiei A s to a Zoraik.
Johnstown la akallca: Frank Cve» Un.
Latraboi Jokn te Mary F rade L
Houston: Louis Brltz.
Library i Nick Trtller.
Sbaroat Joseph Cvelbar.	|
Potovalna zastopnika sa Proletarcs, Amerliki d rutinski koledar in Maj-ski Glas sa aapadno Penno Antes Zornik, Honninie, sa Cambria in Somerset okraj pa Frsnk Cvetan, Johnstown.
WASHINGTON.
Seattle: Lucas Debel j ak.^
WEST VIRGINIA.
Elm Grove t Frank Koeean.
Star Cityi Lawrence Selak.
TkoaMiet Lenhart Werdinek
WISCONSIN.
Mttwankoo ia Weet AHle: LoaN Bar-
bo rich.	-
Skeboyfaat Frank StQl.
Wlllari: Matt Mslnaf.
WYOMING. Kemmerer la okelics: John H.
Mfltk.
Beck Sprints: Frank RemJta.
Kr-
A Yugoslav Weekly Dovotod to the Intorost of lh# Workers	TYD r\T PT A T>	EDUCATION OROANIEATION
• OFFICIAL ORGAN OF i. S. F. end He iducational Bureau	Jr ROLL 1 AJtvbC	C O-O P ■ R A T 1 V 1 COMMON WIAiTH
NO. 2136.
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., October 10, ims.
VOL. XUII.
Whipping Hoover Around the Stump
One of the weaknesses of our democracy ia that ambitious politicians use political campaigns as a means of mis-informing the public. Thus we find Democratic office seekers and their spokesmen again hauling out the depression that -"broke" during the administration of Herbert Hoover and using it aa an argument to convince unwary citizens that they ahould vote for Democrats.
We have said the depression /'broke" while Hoover was president. But we deny that Hoover,* or even the Republican Party as such was what caused it.
The causes of that depression were tha policies of an economic system which both old parties defended and justified. They extended back beyond the Hoover regime and were rooted in the fact that wealth is produced for sale and profit and not for the welfare of the people who produce it.
There was no real reason why millions of people should have been idle and in want—except the fact that up to the advent of Franklin D. Roosevelt industry was free to play the accepted game and that the government had not assumed the duty of keeping the economy in ballance by subsidies and controls.
, If the people of America had accepted the Socialist party's program as their own the "Hoover depression" would never have happened. For then the industries and natural resources of the nation would have belonged to everybody and work would have continued until everybody had all the things they needed. ^
Franklin D. Roosevelt and the Democrats didn't cure the Hoover depression. All they did was inaugurate relief measures— which kept people alive and for which capitalism's victims had to sacrifice a portion of their freedom. The fact that those reliefs and controls continued to be necessary until war created a demand for human labor shows that unemployment ia a chronic disease of the private-profit system.
We'd have a depression right now if it were not for the fact that the Democratic national administration haa been taxing the public to subsidize employment, take surpluses off the market, build a socially useless military machine and send billions of wealth to other nations.
Of course, Democrats can't say that the private-profit econ-• omy produces panics and depressions and maas unemployment and Wars. For they,' no less than the Republicans, stand for that system and do what they can to patch it up when it breaks down.
And so they prefer to look for a personal "devil" upon whom to lay the blame. Instead of educating the electorate, the demagogues of both old parties do their utmost to deceive the voters— a practice which is not only dishonorable but alao one which weakens democracy and readies the public for a personal savior who may well become an American "fuehrer.**—Reading Labor Advocate.
—-----—.—,-—
The first sample of what 1 was to heat at Slayfja's 45th anniversary program was the night before,- when the tinging group vZarj»" from Cleveland, came to the Slovene Labor Center and later in the evening some of them got together on a few harmonious tunes.
I was very pleased to have made the acquaintance of the group. One of them, Andy Turkman, and I had a few things in common. First of all, he was a columnist for PROLETAREC at one time, as I hope to be. Secondly, during the war, he had passed through my home town of Granta Pass, Oregon; and he was also very well acquainted with Oakland, California, where I lived at one time.
Some of the highlights of Slavlja's program besides j the wonderful singing of Zarja, and our local singing society, Pres-eran, included the performance of the members of Circle 26, Chicago.
A group of the younger children, under the instruction of the new circle director, Mrs. Terry Alesh, participated in a folk song, with Grace Gerdanc accompanying on the piano. As usual, they were a hit. It hardly makes any difference what the little children do, but people get a kick1 out of them when they're on a stage performing. I guess it's just the bewildered look, and various other facial expressions that make it so comical.
A quartet consisting of Dorothy Galavan, Myra Ben iger, Ella Mae Selak, and Rosemary Merhaut—all members of Perfect Circle 26 played several melodious tunes. Later it dawned on me that this group had the same instruments as Joe Kovic's orchestra, except for the banjo.
I think they did very well, and they should keep practicing in order to be ready to perform when other activities need their talents.
The Adam dancers, whom I have never seen before, did ' some excellent dances. The
rfUi* u*o*i Label tomtmpme tn* cahoo-MAfrU MAT OR CAP. XKJSlffTOAliri
w o n d e r ful coordination with which th^f worked* made it seem as though- they were fairly "floftting" over the floor. They held the spotlight on the dante floor later in the evening, too, as they kept a ra^id pace to some of the fast polkas. s The eaae with Which they slid over the floor and managed to maneuver between the crowd made me want to take dancing lessons from them!
Of the group from .Cleveland, nearly all of them had special abilities besides their group singing.	•
Joseph Tekavec with his ex-' cellent whistling ability had the audience demanding encores, as did all of the numbers on the program. The skill with which he produced the various pitches required in his numbers was truly remarkable, and even more so to one Vich aa myself, who can't even whistle the simpler tunes ver/well. His "Indian Love Call" was a wonderful conclusion to his brilliant performance.	«
Later in the evening as we were engaged in conversation, his wife remarked that he should "smile once in a while during his performance on the stage.** But after he tried a few times, we all agreed with him that it was impossible to both smile snd whistle at the same time!
Sally Strumbel, one of the Clevelanders, helped me to score another of my "firsta." The previoua night I had gone bowling for the "first Ume," and the night of the Slavija affair, she inspired me to try my "first" Polka. I can't even do an ordinary dance very well, and everyone has been after me for sometime to try the polka. After dancing a slow one, she finally talked me into trying a Polka with her Although I did not do very well, as the people 1 bumped into will testify, I em greatly indebted to her for getting me over the initial fear of getting out on the floor and at least trying.
It could be aaid that Milan Medvesek, master of ceremonies for the affair, "pulled a lot of strings." But the proper word is ''ropes," for besides introducing the vsrious acts, he also opened and closed the curtains, which required s lot of "rope pulling."
Taft-Hartley Only the Beginning
It's nice occasionally to get important information direct from the horse's mouth even if you don't like the horse.
That'a why we're indebted to Rep. Fred Hartley, the New Jersey Republican who has just become an author. We'd long suspected that the GOP intended the Taft-Hartley Act as merely the beginning and not the end of anti-labor legislation. Hartley confirmed this suspicion both in his new book and in the press conference he held to call the book to public attention.
At his press conference Hartley chided the GOP leadership for being ao namby-pampby about unions. These leaders (the softies) decided some time ago, Hartley said, not to pass any legislation "to which organized labor might possibly object" until after the November elections.	«.
Hartley develops the same theme in his book: 1 < **
"Under the Wagner Act the government was committed to advancing the banner of trade unionism, t . i The Taft-Hartley Act haa a different purposb.
' 'This is as good s time as any to point out that iff (T-H) is only a start "
The GOP, Haitley said, became very politically minded in IMS and decided not to go any further than the original J-H Act. He put it this way: v	»r
"Frankly, I think the United Mine Workers could have thrown a picket line around the U. S. Capitol and the Supreme Court without receiving more than a gentle reprimand from the Republican leaders.
"Republican leaders had an election to win; sound legislative i principles were cast aside."—CIO News.
REFLECTIONS
By Raymond S. Hofsos
IN THE FINAL month ofv the present national campaign thoughtful readers of the spcecnes made by the presidential candidates of the two major parties must surely be aware that nothing new has been added to the general understanding of the average voter. v
President Truman has done a lot of condemning of Congress and of big business interests. Governor Dewey has prdached the gospel of sweetness and light in much the same manner that a high school orator would have done. But if one searches his memory he will find thai the words of both ,4great" men have a familiar ring.
SO FAR AS bawling out Wall Street is concerned. Franklin D. Roosevelt did a better job than Truman has done, and in less plaintive language, when he promised to "drive the money changers from the temple." He also out-Deweyed Dewey's hope and optimism when he assured the naUon that "we have nothing to fear but fear itself "
But while Franklin D. Roosevelt was a master of demagogic jargon, and while he cracked the whip over a frightened congress and enjoyed the backing of large sections of the American people as neither of the present candidates have any hope of doing, the present plight of the American worker, the unstable national economy and the precarious internaUonal situation demonstrate that even the great f. D. r. was unable to confer lasting benefits upon the people by a program that was intended mainly, if not solely to preserve a predatory class system,
m	%
. IT SHOULD BE plain to the workers (who are the asajerity)
Skipping Around
By Skippy
The preaent world aituation reminds me very much of a cartoon strip that appeared in a history book which I laboriously studied several years ago...
The first pictures shows two apparently peaceful fellows sitting in chairs, each on his respective side of a line that is supposed to represent a boundary between the two countries which they represent. A person who is evidently a war monger, is talking to one of these characters, whom for purpose of clarity we shall call "Joe."
He is telling Joe that he should buy a pistol with which to protect himself in case the other guy (Dick) should start a fight. So, having aold Joe a pistol, the next atrip shows, him whispering to Dick that Joe haa a gun, and' that Dick ahould have two of them to protect himself.	*
So, again, our war monger succeeds in putting across his point, and after several more trips back and forth, the next strip shows Joe and Dick armed to the teeth with all kinda of weapons.
"Just to protect yourself from the other guy in case he starts afight," is what they were told. 'The end result was that one of them dropped his pistol acci-dently, and the two of them immediately went to war. The result, in the last cartoon, Is a battle field strewn with bodies.
So, the war monger succeeded in putting across his point to the two fetttfw* and benefited by tettytc the weapons with which Joe tM Dick destroyed esch other and thousands of other people.
An Urgent Plea For Help
The following latter was sent to English speaking lodges of SNPJ:
"Proletaree" was for many years—until the founding of "Prosveta"—the leading voice of the SNPJ. In fact, in the pioneer days of your organiiatlbn, "Proletaree" helped most to lay the foundation which enabled the Society to attain its present position.
In those days the SNPJ lodges contributed annually to the support of "Proletaree." They knew that no paper can survive on subscriptions alone. And now, after a period of more than 25 years, we turn once again to the lodges of the SNPJ for help.
Administrative costs of the paper have been cut to the bone but the increasing costs of printing and supplies are enormous. If we are unable to meet our printing bill of more than $3,000 soon, we may not be able to go ahead with the annual publication of the American Family Almanac nor with the paper.
The Almanac has become a tradition in the home, and it would be a shame to see the fine American Family Almanac tfie of non-support.
Likewise, the paper, which has been published weekly for 42 years would be desperately missed if it would not come into your home each week.
"Proletaree" has carried an excellent page of English material for many years. Knowing that it will not be too tar off when the English-speaking members of the lodqes will be taking over, this paper is making room for them now.
We have oresented our case. We'd like to keep publishing the paper and the almanac and to continue being your independent labor paper. We can't do so without your support.
So, please help, can't you? Any contribution from your lodge or members will be greatly welcome.
PEOPLE DO IT
' flu ftlAMMJ LmM^ '
oy nsnry JOnei
9 '
"I came into this world to live In it," said Tboreau. Let's.
The employer asks: "If workers taK yielding a profit why keep
them? Hew ean I keep there's no profit?**
The hired hands shoe Id ask: "When employers fait employing, why keep the*? Hew can we keep then when there's ne work?" Employers are the kept claas.
POOR, POOR BUSINESS
of America that something quite different than either % "strong" or "good" servants of capitalism is needed to set the nation and the world straight. ^ \ v
> What is needed Is a new purpose for human activity. Whereas up 10 the present time ttfe profits of owners and inveitors was the incentive to action, the i. general welfare must be the purpose that motivates mankind.
NEITHER TRUMAN NOR Dewey are even suggesting that they are going to end the legalized steal of profits for owners. Neither are promising that they will use the power of government to produce abundantly for the people whose labor makes production possible. Both to propose to save the naUon from disaster without abandoning the economy which has led other nations, as well as our own. into wars, debts, inflation and ruin.
" If the working class voters of America sell for what either of the two "Mr. Bigs" are offering them now, they will probably get what ^h promised. But they will be no more satisfied than they were after they got what they voted for ln many past elections. *
Industrial
WAGES DOWN
Even the National Conference Board, a agency financed by employers, eon-ceded that "real" wages paid work-era have tumbled. Sines March, 1946, the board said, the "real" weekly earnings of manufacturing workers, measured in buying power, "have declined 1s.s per cent** •
A good disposition la more valuable than gold--—Addison
ON THE GEORGIA * FLORIDA line, 440 strikers "saved" their jobs by going back to work without the full 15 4 cents awarded all railroad workers last year. Their wages run from 71 cents to $1.10. They undercut their wage rates to save their seniority rights. Aid up enough bargains of that sort and yon have atdepression.
• • i. '> Moot of the world's troubles are oM men's follies tee. Pit ths Berlin crisis or any other sneh lasne to a gathering of the young fellows of different nations who sre likely to de the fighting, and we'll bet that regardless of their Isms, Including patriotisms, or how much or how little they have learned from their foolish elders, they will oome np with a more sensible answer than the diplomats. Young folks shouldn't he baahful; It's THEIR world the old fools are enarrollng over.
e e e
IN AKAYAMA, Japan, a spinning mill has put its girls on roller skates. They get aro una faster. In Cleveland during the war, a-concern making camouflage netting tried the same trick and It worked. "Put on roller skates' isn't altogether a joke any longer.
o o o ILL OMEN: "Rosie the Riveter" is being called for again. em ployment in the aircraft Industry is expected to double. Meanwhile the industrially employed hotee-wives are catching on that with all their work, their living standard is about the same as when they had stayed at home. Some of the* with their ankles giving out, have been hoping to enjoy a depression . . . But now there's this call for Rosie the Riveter.
rrom Industrial Worker.
Business and industry are in a terrible financial shape because of their low profits—and if you don't believe it just read the Sept. 25 issue of the NAM News.
It near breaks a man's heart to view the tears which the News sheds because of the situation.
It's downright pitiful—and alarming, too.
Now, fpr example,, says the NAM News:'
"In . 1947, corporate profits totaled 13 billion dollars, after deduction of taxes and of unspendable inventory variety with considerably less than pre-war buying power. They amounted to 4.1 % of sales.
"Dividends payments were 6.9 billion dollars. The remaining 6.1 dollars went part way toward performing the other functions of profit. It was not nearly enough. . .
"How replacement, to say nothing of expanaion, ia to be *fipenced is a matter, of major concern to the whole nation. The present earnings picture is not conducive to attracting new investments, even if heavy personal income taxes weren't siphoning off nearly all the money Which should be available for this purpose. . .
You*ll pardon us, we hope, if at this point we express something stronger thsn mild skepticism.
But to go on:
"No more serious threst to the national welfare exists at present' thsn the misunderstanding concerning business profits which is being'fostered by those who have political and* economic axes to grind.
' "Misunderstanding as to the profit situation must not be allowed to prevail and responsibility rests upon every businessman to see that the truth is told to the people of his community."
Oh, brother! How can they do it?
Either the NAM News was completely wrong on Sept. 25 Or corporations were bankrupt in 1939 when.they made 5 billion dollars in profits, (after taxes) and just out of the red in 1945 when they rolled in 8.7 billion dollars.
There is no genius in life Uke the genius of energy end activity —D. G. Mitchell.
A Fighting Spirit
A "spunky" little Indian girl, 17-year-old Florence Begay, lived up to the fighting spirit of her warrior forefathers. She went back to a Redman's "reservation" rather than put up with a white man's "Jim Crow" law.
Miss Begay made a perfect "all A" record at the Flagstaff, Ariz., high school. As a result, the State Association of Elks awarded her a scholarship at Sarah Lawrence College, Bronx-ville, New York.
When she crossed the Texas state line on a bus, she was told she would have to sit in the back, because of that state's "segregation" law.
"Getting madder and madder" as she thought it over, the Indian miss turned around, went back home, and gave up the scholarship. Now efforts are being made to get her to Bronx-ville without running into "Jim Crow" laws.
Apparently some people in Texas don't "know their Indians" as well as the "Lone Star Spate's'* pioneers did. If they did, they wouldn't attempt to force one of them into a back seat.
' >.<»	— Labor.
---■—- nitt ttt---"
Choorful ponation • 0
Our ftmrtte Mark Twain li thk ene. The fai novelist oaoe rooohrod a "far 10 dollars to help bury a poll-Twain replied as follows Is say check for 100 dollars lo help bury tei
DOWN ON FARM
Farm hands average $0.40 a day without board. They averaged $1.03 a day In 1038-so. There are about throe million hired farm hands out af • total farm employment of II,-101,000.
ERRED
J ' T 1 1.' 1
"But madam. I'm afraid you're making a mistake. I am a doctor, certainly, but I'm a doctor of music."
"I know that," replied the old lady, "and that's why I came to you. I've a terrible singing in my
ears
i
It is not their long reigns, nor their frequent changes, which occasion the fall of empires, but their abuse of power,