Furlan Danilo RAZPOREDBA SREDNJIH EKSTREMIH IN SREDNJIH MESEČNIH TEMPERATUR V SLOVENIJI / 1931 - 1960 / Raziskovalno delo za "Sklad Borisa Kidriča". ; l-bss/4 II 23551 8 \ '-.rit' Oa, ^ ^'l"' ^ r z.* .& I. UVOD 1. Utemeljitev teme Kot obrobna geografska disciplina je klimatologi ja služila prvotno le opisu podnebja dežel in njihovi medsebojni pri¬ merjavi. Pri temperaturah so bile osnova najprej srednje letne, pozneje pa srednje mesečne temperature, izračunane iz termin¬ skih opazovanj. Dolgo časa pa ni bilo mogoče vstrajati pri golih opisih. Na¬ slednji korak je bilo iskanje odgovora na vprašanje; zakaj imamo take in ne drugačne razmere nad določenim področjem in dalje, kakšen je razvoj v prirodni enoti, letu, in katere so komponente, ki ustvarjajo razmere, kakršne se očitujejo v sre4- njih mesečnih vrednostih. Brez vpogleda v mehanizem komponent, ki ustvarjajo srednje mesečne temperature, je ostajalo vsako tolmačenje o vzrokih le v okviru ugibanj. Prikazana razvojna pot je bila skupna vsem meteorološkim elementom, prav posebno še temperaturam. Osnovne zakonitosti; odvisnost temperature od zemljepisne širine in absolutne višine,so bile hitro spoznane in sledila so nova vprašanja. 8 kakšna je razporedba tempera¬ ture v prostoru ob različnih terminih in v različnih letnih časih. Ker ni fizikalne osnove za uvedbo istih opazovalnih terminov v vseh širinskih in dolžinskih pasovih, so terminska opazovanja začela izgubljati na pomenu in mesto terminskih temperatur so stopile v ospredje ekstremne vrednosti, katerih uvedba ima še to prednost, da so opazovanja skoro neodvisna od dnevnega časa. Naraščanje pomena ekstremnih temperatur pa ni bilo utemeljeno samo žaradi opazovalcih aspektov. Srednje dnevne in iz njih dobljene srednje mesečne temperature zakrijejo mnoge karakte¬ ristične poteze vremenskega razvoja..Med drugim zabrišejo po¬ datke o velikosti amplitude in o pogostosti kritičnih pragov, ki utegnejo odločilno poseči v proces proizvodnje / v indu¬ striji/ ali rasti in podobno. Iskanje poti do čim popolnej¬ šega izkoriščanja klimatskih posebnosti danega področja na¬ laga imperativno, da stopijo v ospredje analize ekstremnih temperatur. Oba, aplikativni in raziskovalni aspekt, sta bila varok za predložitev prvega dela teme, v katerem so obravnavane srednje ekstremne temperature. V drugem delu pa so srednje temperatu¬ re dobljene iz terminskih opazovanj. Za sedaj'temelji še vedno večina klimatološke dokumentacije na njih. Zato obravnava glagni del teme prav take srednje mesečne vrednosti, ki so izračunane iz terminskih opazovanj, v obeh primerih pa je 2 težišče v prikazu kvantitativnih razlik v prostorni in v ana¬ lizi vzrokov* ki ustvarjajo ugotovljene razlike. 2. Dokumentarij Po obsežnosti dokumentarija se oba dela teme bistveno razli¬ kujeta. Za srednje ekstremne temperature razpolagamo le z nor¬ malnimi vrednostmi za 30 postaj, medtem ko imamo za obdelavo srednjih mesečnih vrednosti, dobljenih iz terminskih tempera¬ tur, število postaj več kot podvojeno. Če pri tem še upošte¬ vamo, da je variabilnost ekstremnih temperatur, zlasti še mi¬ nimalnih, neprimerno večja kot pri terminskih, potem se nedo- statek, ki ga predstavlja manjše število postaj z ekstremnimi temperaturami, še poveča. Opazovanja z ekstremnimi in običajnimi termometri so se oprav¬ ljala že pred vojno / 1 /. V publikaciji zveznega Hidrometeo¬ rološkega zavoda so objavljene celo povprečne temperature za obdobje 1925-1940 /2/. Žal pa je treba vse podatke iz predvoj¬ ne dobe uporabljati z veliko opreznostjo. Vsa povojna opazovanja se vrše v termdmeterskih hišicah, kate¬ rih velikost in obliko je predlagala Mednarodna meteorološka organizacija. Tudi višina termometra nad tlemi je po vsem sve¬ tu ista, namreč 2 m. Pred vojno pa smo imeli opazovanja le na štirih postajah v termometerski hišici, povsod drugod pa so bili sicer izbrani čim ugodnejši pogoji za opazovanje, vendar o kaki enotnosti hi govora/3/. Termometri so bili neredko iz¬ postavljeni direktnemu sončnemu obsevanju, bili so v različnih relativnih višinah in tudi pred padavinami niso bili vedno za¬ ščiteni. Posebej naj bo še poudarjeno, da je bilo mesto meteo¬ rološke hišice pogosto menjano. Zaradi vojne, v Času katere so vse postaje razen Ljubljane prenehale z delom, pa so bile be¬ ležke o spremembah večji del izgubljene. Kot primer naj nave¬ demo, da v vseh največjih centrih Slovenije, v Ljubljani, Celju, Mariboru, Soboti postaja v povojnem času ni ostala na istem mestu, kot je bila pred vojno* Le v Ljubljani smo imeli srečo, da prestavitev postaje iz vrta porodnišnice na opazovalni pro¬ stor observatorija za Bežigradom ni povzročila loma v homoge¬ nosti opazovanj. Drugod pa gre dejansko za povsem novo postajo, Z hovo absolutno in relativno višino in s spremenjeno okolico. Zaradi vseh navedenih okoliščin predvojnih opazovanj ni bilo mogoče vključiti v predloženo delo. Uporabljena so bila le po¬ vojna opazovanja. Mednarodna meteorološka organizacija je pred¬ lagala, naj članice pristopijo k izdelavi normalnih, to je dolgoletnih povprečkov in sicer za dobo 1931-1960. Z izjemo mestne postaje v Ljubljani pa pri nas ne razpolagamo z nobeno drugo postajo z neprekinjeno opazovalno dobo 30 let. Potrebne so bile torej redukcije poljubno dolgih opazovalnih nizov po¬ samezne postaje. Pri tem je služila kot sekularna postaja Lju- 3 bljana in deloma Zagrel /Grič/- Na osnovi njunih srednjih me¬ sečnih vrednosti so "bile izračunane normalne temperature. Za srednje ekstremne vrednosti, vsega za 30 postaj, kot smo že o- menili, za srednje mesečne vrednosti, izračunane iz terminskih temperatur pa za 70 postaj. Kar zadeva stopnjo približanja reduciranih vrednosti dejanskim temperaturam, naj že na tem mestu povemo, da so n.pr. 10-letna opazovanja za računanje srednje maksimalne in srednje mesečne temperature, dobljene iz terminskih opazovanj, dovolj dolga in dado z redukcijo na normalni niz zelo verno sliko dejanskih razmer. Ne moremo pa tega trditi tudi za srednje minimalne tem¬ perature. 0 tem nas bodo prepričale tudi nadaljnje analize. 3. Metoda dela Dejali smo, da je prvotna klimatografija imela kot osnovni cilj klimatsko razmejevanje. Tega so v veliki meri dovoljevale na morski nivo reducirane temperature. Današnja klimatska rajoni- zacija si z reduciranji vrednostmi ne more pomagati, saj je v ospredju študij medsebojnih odnosov med fauno, floro in člo¬ vekom na eni strani, na drugi strani pa stoji vreme in njegova celokupnost - klima /4/. Da ge približamo zastavljenemu cilju pa so nam potrebni čim točnejši podatki, vendar ne reducirani na morski nivo, temveč taki, kakršni so v prostoru. Z oznako " v prostoru " mislimo temperaturno razporedbo, kakršno imamo kot posledico učinkovanja klimatskih faktorjev, kot so zemlje¬ pisna širina, oddaljenost od obale, relativna in absolutna vi¬ šina, .makroreliefne posebnosti. Spremenjeni cilji zahtevajo tudi spremembo metode dela. Tu na¬ stane vphašanje, ali se naj ozremo po tovrstnem delu v tujini, ali pa naj tvegamo lastno pot, sugerirano z značajem pokrajine: majhne po površini, relativno dovolj zaokrožene po obliki, reliefno silno razkosane in tudi v kli- matskem pogledu neenotne. Prava pot združuje oboje: izkoristiti je treba tuja spoznanja in jih obogatiti z lastnim doprinosom. Med vrhunske klimato- loške učbenike spada zadnja izdaja Hann-Suringa: Lehrbuch der Meteorologie /5/* V njej izvemo v poglavju o temperaturah kopi¬ co koristnih podatkov o tem, kako se spreminja temperatura ob istočasnem spreminjanju zemljepisne širine, o razhajanju med temperaturo osamljenih vrhov in planot v isti absolutni višini in podobno. Manjka pa najvažnejše: sistematično reševanje pro¬ blema o padanju temperature na vrhovih in dobro zračenih po¬ bočjih. Poudarek je na besedi sistematično Izračunani so vertikalni gradienti sicer na najrazličnejših področjih sveta, vendar sta v vseh izbranih primerih uporabljeni le po dve po¬ staji. Samo dve oporni točki pa nikakor ne zadoščata za zaključ¬ ke, ki naj služijo kot osnova pri sprovajanju teoretičnih za- - 4 - ključkov v praktično življenje. Agronomu, forestiku, ekspertu za tujski promet in mnogim drugim so potrebne karte izoterm, pa naj bodo to srednje mesečne temperature, dobljene iz eks¬ tremnih vrednosti, ali pa iz terminskih. Važno je predvsem eno: biti morajo dejanske in ne reducirane. Le te so sestavni in v našihrazmerah najpomembnejši člen v lestvici ekoloških čini- teljev. V svetovnem merilu odpade na reliefno močno razgibane površine manjši del, večina pa pripada nižinam in planotam. To so tudi področja najmočnejše gospodarske prosperitete, pa naj imamo v mislih agrarno ali kako drugo proizvodnjo * Naravno je zato, da so prevladovale in še prevladujejo analize temperaturnih pri¬ lik tam, kjer so bile gospodarsko pogojene, potrebne. Kot so gorovja predstavljala le obrobne predele relativno ravnega sve¬ ta, tako so tudi raziskavam v goratem svetu dolgo posvečali le obrobni značaj. Pri nas v Sloveniji, prav tako v vsej Jugoslaviji, je situaci¬ ja zasukana. Le majhnamu delu Jugoslavije je sedanja stopnja zemljine zgodovine bila naklonjena in mu dala ravninski značaj. Večina pa je reliefno zelo raztrgana. Nujna posledica speci¬ fičnih reliefnih razmer pri nas pa je prilagoditev življenja značaju pokrajine. To se je v toku stoletij tudi zgodilo. Nova doba pa preti povsem uničiti ravnotežje, ki so ga ustva¬ rila pokoljenja. Napredek tehnike stopnjuje prednosti reliefno nerazgibanega sveta. Z napredovanjem tehnike pa gre v korak dvig proizvodnosti in z njo dvig standarda. Zato imamo s hribo¬ vitega sveta beg, ki traja že skoro 100 let. To pa pomeni, da se velik del Jugoslavije prazni- Če že ne povsod absolutno, pa vsaj relativno. In ker imamo ravnega sveta malo in ta ne more sprejemati vseh, ki bi si hoteli izboljšati življenske razme¬ re, je nujno, da beg s hribov in gričev ustavimo. To pa bomo dosegli le, Če damo človeku tisto, zaradi česar se je doslej odseljeval - boljše življenske pogoje. Naša gorata in gričevnata področja je treba gospodarsko akti¬ virati. Pri tem so dolžne sodelovati vse znanstvene discipline, klimatografija prav tako. S skupnimi močmi je potrebno vstrajno odkrivanje vseh pozitivnih /in negativnih/ posebnosti danega področja. Pri tem mislimo na prirodne in že doslej po človeku ustvarjene razmere. V predloženem elaboratu je bila naloga osvetliti temperaturno problematiko z enako vestnostjo in natančnostjo v ravnem kot v razgibanem svetu. Težišče pa je samo od sebe prešlo na reše¬ vanje problema o temperaturni razporedbi na pobočjih. Poudarek je na besedi "reševanje" problema. Do resnično zadovoljive re¬ šitve problema je Še dolga pot! Brez tradicije smo in prepuščeni samemu sebi. saj smo omenili, da so zaključki, ki jih srečujemo v tuji literaturi, za naše razmere /4/5 neravnega sveta/ premalo utemeljeni. Osnovno vodilo pri izpeljevanju naloge je bila potreba po taki rešitvi, ki bo omogočala čim vernejšo ponazoritev temperaturne razporedbe v različnih višinah Slovenije* pri tem naj bi bilo merilo določanja višine enotno za vso Slovenijo. Oporne točke za dosego zastavljenega cilja so bile; a/ nepomembne razlike med zemljepisno širino našega najjužnej¬ šega in najsevernejšega področja, b/ relativno dosti postaj na dobro zračenih mestih, bodisi na strmih pobočjih ali pa na vrhovih odn. sedlih, c/ dobro preverjen dokumentarij. Kot oviro moramo ponoviti, da so bila opazovanja le v Ljublja¬ ni neprekinjena, torej ves čas normalnega niza od 1931-1960. Ostale postaje imajo le izjemoma opazovalno dobo vsaj 15 let. Za dosego normalnih vrednosti so bile zato potrebne redukcije. V povprečku računamo, da se v meridionalni smeri zniža srednja mesečna temperatura na 80 km za 1°0 /5/. Ker se razprostira Slovenija predvsem v smeri zapad-vzhod, je razdalja med našo severno in južno mejo majhna in jo je lahko upoštevati pri re¬ ševanju naše problematike. Omenili smo relativno veliko število postaj na dobro ventili- ranih mestih. Pri organizaciji mreže meteoroloških postaj smo se v Sloveniji v največji meri držali navodil Mednarodne meteo rološke organizacije o razporedbi postaj tako v horicontalni, kot tudi v vertikalni smeri. Vključene so bile tudi nekatere planinske postojanke in tako je uspelo ustvariti mrežo, ki je kljub neredkim izpadom podatkov, predvsem iz planinskih posto¬ jank, vendar omogočila določitev vertikalnih gradientov za vse mesece leta. Pri tem so bile upoštevane postaje; Kredarica / 2515 m /, Krvavec / 1700 m /, Ribniška koča / 1530 m /, Pla¬ nina pod Golico / 1050 m /, Javorje / 695 m /, Šmarna gora / 665 m /, Planina pr: Sevnici / 588 m /, Planina pri Rakeku / 460 m /, Plesko / 410 m / in Jeruzalem / 345 m /. Tri dolo¬ čanju vertikalnih gradientov srednjih ekstremnih temperatur ni bilo mogoče upoštevati vseh navedenih postaj. Kljub temu so re zultati zadovoljivi. Kot $3 oporno točko smo navedli skrbno preverjeni dokumentarij Vse terminske vrednosti so za vsak dan in za vse postaje gra¬ fično preverjene. Cilj takega dela je, omogočiti budno kontro¬ lo nad delom opazovalcev in pravočasno intervencijo, kadar se pokaže, da poedina postaja odstopa od drugih, ki imajo slično lego, razvoj vremena v poljubnem dnevu pa ne more opravičiti ugotovljene razlike. Opisana metoda kontrole predstavlja gotovo izjemen primer ne le v okviru Jugoslavije, temveč verjetno sploh. Omenili smo, da v predvojni Jugoslaviji skoro nismo uporablja¬ li meteoroloških hišic, zaradi česar je stare podatke le težko - 6 - primerjati s sedanjimi podatki. Omenili smo tudi, da za ve¬ čino predvojnih postaj ni znano, kjo so bili termometri na¬ meščeni in v kakšni višini so bili obešeni. Tako je bilo od vsega začetka gotovo, da se bo treba pri izpolnjevanju pri¬ poročila MMO za pripravo normalnih vrednosti niza 1931-1960 opreti prvenstveno le na povojna opazovanja. Da. bi vsaj delno paralizirali dokajšno hibo, ki jo predstavlja kratka opazo¬ valna doba, zato je bila vsa skrb posvečena točnosti opazo¬ vanj. II.SREDNJE MESEČNE EKSTREMNE VREDNOSTI _ A/ SREDNJE MAKSIMALNE TEMPERATURE Srednje maksimalne in srednje minimalne temperature za posar- mezne mesece in za vse leto vsebujeta tabeli 1 in 3, Na gra¬ fikonu 1 in 2 pa so nanešene srednje maksimalne temperature za reprezentativna meseca januar in julij. Na ordinati imamo abso¬ lutne višine, na abscisi pa srednje mesečne vrednosti v °C. Številke na obeh grafikonih, podobno kot tudi na naslednjih grafikonih, pomenijo postaje in to v zaporedju, kot jih imamo v tabeli. 1. Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v januarju. Ob pogledu na grafikon 1, ki prikazuje srednje maksimalne tem¬ perature v januarju, dobimo najprej vtis, da imamo tri skupine: prvo trvorijo primorske postaje Ajdovščina /št.l,/, Koper /10/, Vipolže /29/ in Lože pri Vipavi /15/. Drugo skupino predstav¬ ljajo postaje v notranji Sloveniji nekako do višine 1000 m. Srednja januarska temperatura prve skupine je ca 7°C, druge pa okoli 1 C. Zvezo med obema skuginama predstavlja postaja Ko¬ zina /št,11/ s temperaturo 4,1 u. Tretjo skupino tvorijo tri postaje z absolutno višino, večjo od 1000 m: Št.Jošt na Ko¬ zjaku /26/, Ribniška koča /25/ in Kredarica /12/. Po prvem vtisu naj bi imeli v notranjosti Slovenije od 200 n pa do 1000 m skoro popolno izotermijo, v višinah nad 1000 m pa bi znašal vertikalni gradient 0,43 C/100 m. Če upoštevamo zaključke iz tuje in domače literature o inver¬ ziji v zimskih mesecih /4, 5, 7, 6, 8, 9/, prvi vtis povsem ^ustreza zaključkom v literaturi, da se namreč temperature na postajah v nižjih plasteh praktično nič ne zvišajo. V kolikor nastopajo temperaturne razlike, so te posledica različne mikro- lege in ne različne nadmorske višine. Podroben pregled graf. 1 pa pokaže dokaj drugačno sliko. 7 Kar zadeva primorske postaje.,, enako tudi one z višino nad 1000 m, ostane prvotni vtis neizpremenjen. Povsem se spremeni zaklju-^ ček le pri srednji skupini, to je pri razporedbi postaj v no¬ tranjosti Slovenije v pasu med 200 in 1000 m.^Ako namreč po¬ daljšamo zveznico: Kredarica, Ribniška koča, Šentjošt, poten poteka v podaljšku tako, da izpadeta postaji Planina pri Sev¬ nici in Plesko /št. 21 in 22/ le za 0,5°C pretopli, postaja Jeruzalem pa je za nekoliko manj prehladna. Kar pritegne našo pozornost pa je dejstvo, da so vse naštete 3 postaje na dobro ventiliranih mestih, enako kot Kredarica, Ribniška koča in Šent Jošt. To pa pomeni, da pri srednjih maksimalnih temperaturah ne moremo govoriti o dominantnem vplivu inverzije na tempera¬ turno razporedbo, temveč le kot o pomembni komponenti. Videz je, da dosegajo inverzije in izotermije v različnih sinoptičnih si¬ tuacijah različne absolutne in relativne višine. Skupno s pri¬ meri, ko imamo vetrovni tip vremena in z njim normalno nižanje temperature vzporedno z naraščanjem višine, pridemo v januarskih povprečnih temperaturah prav pod vplivom izotermnih ir inver¬ znih situacij do zelo majhnega vertikalnega gradienta« Kaj lahko navedemo v potrdilo tega zaključka? Pri analiziranju temperaturnih razmer ob izrazitih sinoptičnih situacijah se je pokazalo, da spadajo ned naše najhladnejše kraje, seveda v mir- v nih anticiklonskih situaci jah;,«posta je: Celje /244 n/, Šmartno pri Slovenjgradcu /440 n/ in Babno polje /750 n/ /11/. Nekoliko idealizirano izvlečenje zveznice /graf« 1/ ned Celjem in Šmart¬ nim pokaže isti vertikalni gradient, kot smo ga ugotovili pri postajah na vrhovih in sedlu. Pri tem se pokaže, da sta omenje¬ ni postaji tudi kar zadeva srednje maksimalne temperature v ja¬ nuarju relativno najhladnejši in to kot posledica kotlinske le¬ ge j reliefno predisponirane za razvoj talnih inverzij. Važno je poudariti, da v dolgoletnem povprečku tudi ti dve postaji ne kažeta vertikalnega gradienta v obliki inverzije ali vsaj izo- ternije, temveč z običajnim negativnim predznakon in kot smo že omenili, v približno isti velikosti kot ventilirane postaje.. In kaj je z Babnin poljem, ki izkazuje v zimskih mesecih ob ugodnih vremenskih razmerah najnižje temperature, na našem grafikonu pa izpade kar za dve stopinji c pretoplo? Tolma¬ čenje je naslednje: večja absolutna višina povzroča lažjo do¬ stopnost za vetrove- če že ne direktno, pa vsaj posredno, preko dinamične turbulence. Pa tudi reliefno je Babno polje za vetro¬ ve dostopnejše kot sta to Celje in Šmartno. Če torej nimamo brezvetrja, v katerem pride v Bobnen polju do ekstremnih ohla¬ ditev, izostanejo izrazito nizke nočne temperature, kar do¬ voljuje v opoldanskih lirah, ko pride praviloma do dnevne maksi¬ malne temperature, podoben dvig, kot ga izkazujejo druge posta¬ je. Iz grafikona 1 povzamemo, da moramo isto tolmačenje pora¬ biti v primeru Jezerskega /št.8/. Iz grafikona povzamemo nadalje, da sta postaji Šmarna gora /št. 27 / in Planina pri Rakeku /št«20/ relativno prav toliko toplaj- ši od postaj na vrhu, kot smo to ugotovili za Babno polje.Da - 8 - sta našteti postaji za približno 1 C toplejši /relativno/ od Kredarice, Ribniške koše, Šentjošta in Jeruzalema, je naravno, ako upoštevano lego. ležita na dobro nagnjenem južnem pobošju, tako da padajo sončni žarki v opoldanskem času v glavnem pravo¬ kotno, kar mora kljub naglemu dviganju ogretega zraka vendarle priti tudi v višini temperature do izraza. Slična je lega tudi Planine pod Golico /št.19/» V ten primeru pa je srednji januar¬ ski maksimum previsok za 2°c in izstopa v toliki meri, da ni¬ mamo zanj nikakega tolmačenja. Iz grafikona je razvidno, da ima /relativno/ isto temperaturo kot Bovec. Pri ten pa veno, da i- nano v Bovški kotlini v zimskih, mesecih še močan vpliv bližnje¬ ga Jadrana, česar za Planino pod Golico ne moreno trditi /12/. Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v višini od 200 do 500 n je dokaj nesistematična vsaj na prvi pogled. Relativno najnižje temperature izkazujejo postaje; Voglje /št.30/, Lju- bljana-Bežigrad in Ljubljana -aerodrom /št.14 in 13/. Za po¬ stajo Voglje je znano, da predstavlja najhladnejši del spodnje Ljubljanske kotline /12/. Na obeh ljubljanskih postajah pa so srednji maksini verjetno tako nizki zaradi dolgotrajne megle. Prav zaradi nje ima Ljubljana nižje^vrednosti tudi od Maribo- - --T3_/Št.l6/, Gel ja /št.4/ in zlasti Črnomlja /št.5/. Zelo poučno je razmerje srednjih maksimalnih temperatur v j a _ nuarju na nasprotni strani dinarsko-alpske pregrade. Na raz¬ polago imamo srednjo maksimalno temperaturo za 6 postaj; Aj¬ dovščina /št.l/, Vipolže /št.29/, Koper /št.10/, Lože pri Vi¬ pavi /št.15/, Kozino /št.11/, Gonance /št.6/ in končno smemo v to skupino šteti še Postojno /št.23/. Štiri najnižje postaje; Koper, Vipolže, Ajdovščina in Lože soo za 3°C /Lože pri Vipavi/ do 5 6 C /Ajdovščina/ toplejše od postaj na dobro zračenih nestiimv notranjosti. Razlika v velikosti ca. 2°C med najtoplej|o--iti najhladnejšo od naštetih 4 postaj je ra¬ zumljiva, ako upoštevamo lego postaji Ajdovščina leži sicer pod Colom, tako da je na udaru burje. Kadar pa ni burje in to je v večini primerov, tedaj je Vipavska dolina zaščitena pred hladnim zrakom iz notranje Slovenije, dostopna pa je za morski zrak, ki se zaradi višjih dnevnih minimalnih temperatur v o- poldanskem času relativno močno segreje. Na nasprotni strani Vipavske doline, kakih 30 m nad dnom doline Vipave, imamo po¬ stajo Lože, ki je prav zarodi lege; izpostavljena vetrovom, na severnem pobočju in ca. 30 m nad dnom doline, najhladnejša od naštetih 4 postaj. Zanimivo je razmerje ned postajama Koper in Vipolže. Postaja Koper-gemedela leži na terasi, odlično ventilirani in neposred¬ no nad morjem. To jo ščiti pred nočnini ohladitvami, v toku dneva pa ne' dovoljuje, da bi se temperatura dvignila v toliki meri kot v Vipolžah, ki leže na robu Furlanske nižine v Brdih, torej že odmaknjeno od morja. T 1 ^ - -9 - Sre n—-j—o a k s i m a 1 n e temperature T 1 ( 1931 - 1960 ) - 10 - Ostanejo nan se tri postaje: Kozina /st.11/, Postojna /št.23/ in Gonance /št.6/. Ge "bi upoštevali isti vertikalni gradient,, kot sno ga ugotovili na dobro zračenih postajah v notranjosti, poten je Kozina najtoplejša, za njo pridejo Gonance in končno . Postojna. Če upoštevano oddaljenost od najvišjih področij Di-. narske pregrade, ki predstavlja glavno oviro zraku, prodira jo- Čenu v različnih baričnih situacijah v različnih snereh preko planot, poten je taka razvrstitev nujna. Kozina leži blizu mor¬ ja, Gonance so še daleč od grebena Snežnika, nedten ko leži Postojna tik pred /gledano z norske strani, od koder prihajajo: prevladujoči topli vetrovi/ prevalon in le nalo nižje od njega, tako da je na zračnen nestu in najlažje dostopna kontinentalne¬ mu zraku. Ako združino vse dosedanje ugotovitve, pridemo do naslednjih pomembnih zaključkov: a/ vertikalni gradient srednje maksimalne temperature v ja¬ nuarju znaša 0,38°C/100 n /zveznica I/. b/ Izrazita južna pobočja inajo ca. 1 C višjo tenperaturo kot vrhovi in sedla /zvezniua II/. c/ Najhladnejše kotlinske postaje inajo za ca. 1°C nižjo tenperaturo kot vrhovi in sedla /zveznica III/. d/ Najnižje postaje ob morju, v Brdih in v Vipavi so za 4-5°C toplejše od postaj v notranjosti. e/ Ako smatramo, da inajo postaje Ajdovščina, Kozina in Go¬ nance za vetrove enako dostopno lege,/v kolikor so v Aj¬ dovščini pogosti prineri burje, imata ostali dve postaji toliko pogostejše primere jugozapadnih vetrov, ki tudi zni¬ žujejo opoldansko tenperaturo/, poten presegajo na jugoza- padni strani vplivi morja še višino 1200 n /zveznica IV./-. 2, Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v juliju. V najtoplejšen mesecu leta, juliju, je situacija bistveno dru¬ gačna. Razlika ned najtoplejšo in najhladnejšo postajo v isti višini /Ajdovščina- Murska Sobota/ je znašala v januarju ca. 6 C, v juliju pa znaša le dobri 2°c /Murska Sobota - Črnomelj/. Balje: ako potegnemo zveznico od Kredarice preko Ribniške koče, Šentjošta in Jeruzalema, torej istih postaj, kot sno se jih poslužili za mesec januar, in zveznico podaljšano do morske gladine, poten se pokaže, da imamo v juliju vertikalni gradient dokaj večji kot v januarju, namreč 0,76°c/100 m. Najvišjo sred¬ njo maksimalno temperaturo ima Črnomelj in sicer skoro 2°C višjo kot jo inajo dobro zračene postaje. Ob upoštevanju omenjenega vertikalnega gradienta je naskok primorskih postaj v juliju malone odpravljen. Kotlinske postaje: Sobota, Novo mesto, Celje, 11 - Maribor in Voglje pa so tudi poleti za spoznanje hladnejše od postaj na vrhovih. Vsekakor velja podčrtati; da so razlike ned posaneznini posta- jani tako majhne, da bi bilo tvegano in tudi brezizgledno, iska¬ ti za te razlike fizikalno uteneljitev, Iz vida ne sneno izgu¬ biti, da so opazovanja le na redkih postajah trajala nad 12 let, dokaj pa jih je z opazovalno dobo, krajšo od 10 let. Vsekakor velja poudariti, da se naštete karakteristike pri julijskih povprečnih temperaturah lepo ujemajo z opažanji o temperaturni razporedbi dnevnih naksinov ob karakterističnih situacijah /11/. 3, Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v posameznih mesecih Pri obravnavanju vseh 12 vertikalnih gradientov ne bomo šli v podrobnosti. Beseda bo le o njihovi velikosti, pri čemer se bomo ustavili le pri tistih izbranih postajah na vrhovih in v sedlu, za katere vemo, da se najbolj približajo temperaturni' razporedbi v prosti -'atmosferi. K delu pristopamo že z izkustvi, ki smo jih dobili pri detajlnem reševanju problematike v eks4 tremnih dveh mesecih, v januarju in v juliju. Vemo, da v no¬ tranjosti v januarju temperaturne razlike niso večje od 2 C niti med tako različnimi področji, kot so kotlinska dna in vrhov: + ■% drugimi besedami, v notranji Sloveniji se srednje maksimalne temperature ravnajo v januarju predvsem po absolutni višini. Razlike v temperaturi, nastale pod vplivom reliefnih posebnosti, so v okviru odstopov - 1 C. To je za prakso zelo važna ugotovitev, tem bolj, ker tudi v tu¬ ji literaturi o tem nismo doslej ničesar slišali.- Drugo spo¬ znanje, do katerega smo prišli pri analiziranju razmer v ja¬ nuarju, je bilo, da ni mogoče odkriti enotnega ključa za re¬ ševanje temperaturne problematike v vse& Sloveniji. Nizko Pri¬ morje predstavlja enoto zase, druga enota pa je notranja Slo¬ venija, 0 tem ni bilo nikoli dvomov. Da pa so v zimskih mese¬ cih tudi pri maksimalnih temperaturah razlike tako očitne, te¬ ga nismo pričakovali. Redno zasledovanje mesečnih absolutnih ekstremov / 13 / ustvarja namreč vtis, da med notranjo in obalno Slovenijo pri tej prvini celo v zimskem času ni razlik, prav tako ne, kot smo to spoznali za najtoplejši mesec v letu, ju¬ lij. Bežen pogled na grafikon 3 pokaže naslednje osnovne značilno¬ sti v grupaciji vertikalnih gradientov. a/ Ob prehodu iz starega v novo leto so gradienti najmanjši in le neznatna je razlika med novembrom, decembrom in ja¬ nuarjem. b/ Komaj opazna je tudi razlika v velikosti gradientov med meseci april, maj, junij, julij in avgust. Pri tem imata - 12 - april in julij gradient enak, namreč 0,76 C/100 m, torej dva¬ krat večji kot v januarju. Za izravnavo razlike med maksimal¬ nim /grupno/ gradientom poleti in minimalnim pozimi nam osta¬ neta v jeseni le dva meseca, to sta september in oktober, spo¬ mladi pa prav tako dva, februar in marec. Pričakovali bi, da bosta imeli po dve dvojici enako velik gradient, februar in oktober ter marec in september. Iz tabele 2, enako tudi iz grafikona 3 pa spoznamo, da sta gradienta slična le pri drugi dvojici, kjer znaša razlika le 0,03 C/100 m, medtem ko je pri ostali dvojici razlika 3-krat večja. T 2 Vertikalni gradienti srednjih maksimalnih temperatur. / v °C /100 m / Tolmačenje za spremembo gradienta med letom je naslednje: v novembru in decembru je oblačnost velika. Zato tudi v opoldan** skem času ne pride do izrazitejšega dviga temperature. Zaradi prevladovanja izžarevanja nad vžarevanjen /sonce je dlje pod obzorjem kot pa nad obzorjem/ se zemlja močneje ohlaja, z njo pa tudi najnižje plasti atmosfere. Nekoliko višje plasti pri- zemnim ohladitvam ne slede z isto hitrostjo in posledico tega je temperaturno zbližanje, v našem primeru v plasti med Jeru¬ zalemom in Kredarico. V januarju imamo še dodatni vzrok. Oblač¬ nost je sicer manjša in to zaradi anticiklonske singularitete v drugi polovici meseca. Videz pa je, da so ohladitve ponoči prevelike, da bi toplotni primanjkljaj, ki nastane v času ko je sonce pod obzorjem, bil paraliziran v času sončnega obsevanja. Tako ostane toplotna bilanca v treh mesecih približno enaka, saj je gradient v januarju le malo manjši od gradienta v no¬ vembru in decembru. V februarju pa je že občutiti učinek daljšanja dneva. Ta pride nujno bolj do izraza v najnižjih plasteh, tik ob zemljini po¬ vršini. Dvig temperature popušča vzporedno z naraščanjem vi¬ šine, To prehitevanje v spodnjih plgsteh se zrcali v poveča¬ nem gradientu, ki se poveča od 0,38 C/100 m v januarju na 0,47 c/100 m v februarju. Proces prehitevanja v spodnjih pla¬ steh se nadaljuje še v marcu in aprilu. V maju pa tega pre¬ hitevanja ni več v plasti do 2500 m, do naše najvišje postaje Kredarice /2515 m/. Gradient ostane enak, to je ca, 0,74°C/100 m ne le v aprilu in maju, temveč tudi v naslednjih mesecih: ju¬ niju, juliju in avgustu. Prelom nastane v septembru, ko se prično spodnje plasti naglo ohlajati, zgornje jim le obotavljai- je slede in to toliko počasneje, čim višja je plast. - 13 - PodoTmo kot inano v dnevnem temperaturnem razvoju najmanjše medurne razlike v območju kulminacijskih točk, dnevnega maksi* ma in dnevnega minima, v času prehodov pa so razlike največje, prav tako imamo največje spremembe v velikosti gradientov spo¬ mladi in v jeseni, minimalne pa poleti in pozimi. In zakaj nimamo enakih gradientov v jeseni in spomladi? To je nujno, ker je pri pomladanskem večanju gradienta izvor v pri- zemnih plasteh in prav tako je v prizemnih plasteh v jeseni izvor za manjšanje gradienta. Ostane nam končno še, da najdemo povezavo med temperaturnim razvojem na Primorskem in v notranjosti Slovenije. To dosežemo tako, da potegnemo zveznico med Jeruzalemom, najnižjo postajo v notranjosti, ki leži na vrhu griča in glavnim predstavnikom v Primorju - Koprom, ki leži prav tako na vrhu vzpetosti. Največje razhajanje imamo od novembra do vključno februarja. Čas največjih razlik med notranjostjo in Primorjem ustreza fi¬ zikalnim nujnostim. Zaradi velike specifične toplote vode in jadranskega morskega toka, se morje le počasi ohlaja in zato imamo prav v mesecih, ko je na kopnem ohladitev največja, tudi največje razhajanje. V marcu pa se razmere že močno izravnajo, saj se kopno zaradi hitrega ogrevanja močno približa razmeram ob morju. To spoznamo iz skoro izravnane zveznice - vertikalne¬ ga gradienta za mesec marec* V aprilu nastopi idealna izena¬ čenost, gradient je popolna premica. V maju imamo preokret, ki je sicer le šibko izražen. Koper je še za spoznanje hla¬ dnejši od dobro zračenih postaj v notranjosti. Še bolj izra¬ zito nastopi zaostajanje dviga temperature ob približevanju poletju pri pravi maritimni klimi. Sredozemsko morje in nje¬ govo obrobje pa sta pod vplivom bližnje Afrike.Medtem ko ob oceanih in Tbvsem pasu, kjer prevladuje poleti maritimni tip vremena, temperature zaostajajo za onimi v notranjosti, v ob- , moč ju sredozemske klime to relativno ohlajevanje ne pride do ' izraza v pravi obliki. Še več! V juniju se obdrži na isti vi¬ šini, v juliju izgine, v avgustu pa se ponovno pojavi zaosta¬ janje kopnega, kar se potem podaljša v zimo, ko nastopi maksi¬ mum zaostajanja. Nobene oporne točke nimamo, da bi z njeno po¬ močjo ugotovili, ali je ponovno zaostajanje kopnega v avgustu posledica njegovega ohlajevanja, ali pa morda bolj zakasnelega dotoka toplega zraka z juga. Prav gotovo pa izenačenje gradient ta v juliju ne more biti posledica relativnega ohlajevanja ko¬ pnega, temveč dviga temperature v območju sredozemske klime. Saj so visoke poletne temperature specifičnost Sredozemlja in vsega njegovega obrobja. Za obmorski pas in vso notranjo Slovenijo do višine ca. 1700 m /glej potek zveznic-gradientov za december in februar/ pa velja podčrtati, da je srednja maksimalna temperaturo v decembru nižja od februarske. Kot vemo, so praviloma februarske tempera- - 14 - ture, dobljene iz terminskih opazovanj, nižje od december škili. Še prav posebno izrazita je taka razporedba v zadnjih 15 letih. Očitno je, da morajo biti nizke srednje mesečne temperature v februarju, hi - posledica močnih ohladitev v jutranjih urah, izdatno nižjih od onih v decembru. B/ SREDNJE MINIMALNE TEMPERATURE Tako kot pri srednjih maksimalnih temperaturah, s i bomo tudi pri srednjih minimalnih temperaturah pogledali najprej kara¬ kteristična meseca januar in julij /graf. 4 in 5/. Šele ko motrimo ta dva grafikona, ugotovimo bistveno potezo grafikonov 1 in 2. sicer smo jo že omenili, pride pa do po¬ polnega izraza šele sedaj. Bistvena poteza grafikonov 4 in 5 je v veliki diferenciaciji temperaturnih razmer v notranjosti Slovenije, diferenciaciji, ki je očitno posledica mikrorelief- nih razlik/ Pri srednjih maksimalni^ temperaturah so najhlad¬ nejše postaje v januarju imele do 1 C nižje vrednosti kot pa postaje na idealno zračenih mestih. Pri minimalnih temperatu¬ rah se ta razlika poveča za 4 - 5 krat. V juliju pa sploh ni bilo opaziti vpliva reliefa in so imele kotlinske postaje in one na prisojni ali odsojni legi praktično iste relativne tem- 'j perature. Tako pri maksimalnih temperaturah! Pri minimalnih pa je razlika zelo velika. V januarju in juliju so postaje v kotlinah prav toliko hladnejše od postaj na vrhu ali sedlu, kolikor so postaje tik ob morju, torej Koper in verjetno vsa obala, toplejše od idealno zračenih postaj. 1. Razporedba srednjih minimalnih temperatur v januarju. Medtem ko smo imeli pri maksimalnih temperaturah razsipanje zelo majhno, je v sedanjem primeru zelo veliko. Pri postajah, ki leže na vrhu vzpetosti ali na sedlu, je razsipanje tako veliko, da je težko potegniti zveznico - vertikalni gradient, ki edini dovoljuje boljši vpogled v temperaturno razporedbo v prostoru. Le izkustva, pridobljena z reševanjem tovrstne pro¬ blematike pri maksimalnih temperaturah in pa pri srednjih me- ^ sečnih temperaturah /15/ so omogočila odločitev. Zaradi majhne¬ ga števila postaj je statistična metoda računanja poteka zve- - znice nemogoča in je bil zato edini izhod uporaba grafične me¬ tode. Velja podčrtati, da smo se te metode poslužili tudi v dosedanjem delu in da $o bomo uporabljali tudi v bodoče. Da je bil to edini realni izhod spoznamo, čim se zavemo, da imamo na razpolago za višine nad 1000 m podatke le 4 postaj. V dosedanjih analizah sta bili osnovni postaji Kredarica in Jeruzalem. Višinsko razliko med tema dvema so izpolnili še - 15 - podatki postaj? Ribniška koča* Šentjošt, Šmarna gora, Planina pri Sevnici, Planina pri Rakeku in Plesko. Ako upoštevano podatke vseh naštetih postaj tudi pri analiziranju srednjih minimalnih temperatur, dobimo za januar gradient v velikosti 0,36°C/100 n, torej za 0 ? 02°C nanj kot pri srednjih naksimal- nih temperaturah:.- Ekstrema odstopanja od zveznice, ki ponazarja navedeni verti¬ kalni gradient, inano na Ribniški koci, nanreč - 1 c, nedten ko izkazuje enako velik odstop, le v nasprotni sneri, postaja Planina pri Sevnici, Predznak in velikost odstopa ustreza ve¬ likosti nagiba in razliki v sneri nagiba obeh postaj. Njuno odstopanje od zveznice™ gradienta pa daje pravo sliko o ten, kako zelo vpliva na minimalne srednje temperature relief. Drug lep primer pokaže analiza temperaturnih razmer na Pri¬ morskem,.. Lego poedinih posraj sme obravnavali že pri srednjih maksimalnih temperaturah,, Najmanjšo možnost za močnejše nočne ohladitve ima Koper /št«, 10/, za tem. na rohu terase in nad Fur¬ lansko nižino ležeše Vipolže /št=29/, za tem na severnem po¬ bočju Tržaškega krasa ležeče Lože pri Vipavi /št.15/, nato na ravnem dnu Vipavske doline ležeča Ajdovščina /št.l/, dalje Vogrina na planoti /11/ in končno Gomance pod Snežnikom /št,6/. Pri upošteval: "'renta, kot smo ga ugotovili /0,36°C/100 m/ znaša relativna Temperaturna razlika med Koprom in vrhovi v notranjosti 5°0. Ta. razlika se zaradi oddaljevanja od morja zmanjšuje in v višini G o mane /§>3 7 m/ znaša razlika le še 0,3°C. Če se opremo na iste postaje, kot•smo to storili pri januarskih srednjih maksimalnih temperaturah, namreč Ajdovščino, Kozino in Gomance, za katere smatramo, da imajo prilično isto lego, potem je pri minimalnih srednjih januarskih temperaturah vpliv Jadranskega morja do višine ca 1000 m še prav izrazit. Kot najhladnejše se pokažejo postaje Sobota, Voglje, Bolno polje in Rateče. Navedene postaje so za ca. 3,5 C hladnejše od postaj na vrhu. Najnižjo srednjo minimalno temperaturo /re¬ lativno/ pa izkazuje Šmartno pri slovenjgradcu, ki je hlad¬ nejše še za nadaljnje 3/4°c„ Primer Šmartnega je zanimiv zla¬ sti še zato, ker je znano, da imamo v vsej Sloveniji najnižje temperature na Koroškem, slovenjgraška kotlina pa je tudi se¬ stavni del Koroške, prav tako kot tudi Ravne /na Koroškem/. Razmeroma velika temperaturna razlika med ljubljanskima po¬ stajama? aerodromom in Bežigradom, znaša namreč 1,4°C pa nu¬ di prepričevalen dokaz o vplivu mestnega milje ja na razvoj temperaturnih razmer; istočasno pa tudi o tem, kako je zmanj¬ šana uporabnost sekularnih postaj, katerih okolica se je mo¬ čneje spremenila. - 17 - 2. Razporedila srednjih, minimalnih temperatur v juliju. V juliju je situacija le malo drugačna. Vertikalni gradient se poveča od 0,36°C/100 m v januarju na 0,49 C/100 m v juliju. Razlika znaša torej le 0,13°C/100 m in je zato razumljivo, da jo iz poteka zveznic - vertikalnih gradientov - komaj razbe¬ remo. Če smo za razporedbo v januarju dejali, da je iz razpoložlji¬ vih podatkov težko potegniti zveznico, ki naj ponazarja verti¬ kalni gradient - torej nižanje temperature ob naraščanju abso¬ lutne višine, potem moramo isto ugotovitev ponoviti tudi za julij. Iz temperaturnega razmaka med primorskimi'posta jami, pra*v tako pa tudi onih na dobro ventiliranih mestih, moramo sklepati na povečani vpliv reliefa. V januarju je znašala temperaturna razlika /absolutna/ med Koprom in Vipolžami 1,2 C, v juliju Q pa 1,6°C. Med Ajdovščino in sosednimi Ložami v januarju 0,9 C, v juliju pa dvakrat toliko. Ribniška^koča je bila januarja za 0,7°C prehladna, v guli ju za 1,3 C? Šmarna gora je bila pre¬ topla pozimi za 0,5 C, sredi poletja pa je za 1,6 C prav tako pretopla. Obratno vidimo pri ostalih postajah, v glavnem so v našem se¬ znamu zastopane kotlinske postaje v višinah do 1000 m, da so se temperaturne razlike zmanjšale. Izjemo predstavlja le Babno polje v višini 756 m, ki je ob upoštevanju navedenega verti¬ kalnega gradienta /0,49°C/100 m/ v juliju naša izrazito naj¬ hladnejša postojanka. Saj je za ca. 2 C hladnejša od večine kotlinskih postaj: Šmartno, Voglje, Celje, Ljubijana-aerodrom, Sobota; za na daljnji 2°C pa od dobro zračenih postaj na vrhu ali sedlu. Če bi primerjali z Babnim poljem le kotlinske postaje z nižjo absolutno višino kot jo ima Babno polje, bi utegnili zaklju¬ čiti, da so manjše ohladitve v nižjih kotlinah posledica več¬ jega odstotka vodne pare v ozračju. Temperature so v nižjih, slabše ventiliranih kotlinah absolutno višje od onih v višjem svetu, pa je zato tudi izhlapevanje večje in s tem je večja tudi absolutna vlaga. Ta pa preprečuje, bolje vrača, dolgo¬ valovno izžarevanje, kar vodi do umirjenejšega nižanja tempe¬ rature v Času, ko je sonce pod obzorjem. Tako tolmačenje se prav vsiljuje, vendar ni v stanju premostiti niti prve ovire. Postaje Gomance /937 m/, Jezersko /906 m/ in Rateče /864 m/ leže še višje kot Babno polje, pa so kljub temu v isti tempe¬ raturni skupini /relativno/, kot n.pr. Celje, Šmartno in So¬ bota. Še dve mesti sta na grafikonu 5, ki zaslužita posebno obravna¬ vanje. Postaja Planina pod Golico je na grafikonih srednje maksimalne temperature močno izstopala zaradi visokih vrednosti, To velja za zimske mesece. Tolmačenje, ki je prihajalo v poštev - 18 - za tako velik odstop, je tila velika nagnjenost zemljišča proti jugu, kar je vzrok, da padejo sončni žarki zelo “blizu pravemu kotu in more “biti—efekt takega obsevanja izdaten dvig dnevnih in mesečnih maksimalnih temperatur. V nočnih urah ta moment se¬ veda odpade in moramo zato pričakovati, da bodo minimalne tem¬ perature v glavnem take, kot na ostalih dobro ventiliranih po¬ stajah. Če pa upoštevamo, da je prišlo v opoldanskih -urah do relativno visokih temperatur, potem ni sicer nujno, bilo bi pa vendar v okviru možnosti, da bi tudi minimalne temperature ne zdrknile do iste stopnje, kot drugod. Iz grafikona spoznamo, da ta možnost ni nastopila in da so bile v sedanji opazovalni dobi srednje minimalne temperature na tej postaji take, kot na ostalih dobro ventiliranih postajah. Kakšen zaključek nam dovoljuje navedena ugotovitev? Omenili smo že, da v literaturi, domači kot tuji, doslej ni bilo dosti govora o vertikalnih gradientih, saj v takem smislu ne, kot je bilo izneseno v naših dosedanjih izvajanjih. V lite¬ raturi so se ponavljali le zaključki o izotermiji in inverziji, ki naj bi bila izrazitejša pozimi in višja poleti /4/; prvo zaradi daljših noči v zimskem času, drugo zaradi vključitve dnevne konvekcije, ki dvigne inverzno plast. Selekcija postaj in njihova grupacija po legi pa nas je pri¬ peljala do podrobnejših zaključkov. Ge se namreč spustimo v upoštevanje lokacije posamezne postaje, pretehtamo njene spe¬ cifičnosti, značaj neposredne okolice, stopnjo nagiba in njego¬ vo orientacijo, absolutno in zlasti relativno višino, potem spoznamo, da razporedba postaj nikako ni anarhična. Če; v namreč primerjamo vrednosti postaj, ki leže na sličnih mikro¬ lokacijah, ugotovimo, da so temperature na¬ nizane sistematično, v skladu z osnovnim principom: da se nižajo vzporedno z naraščanjem absolut¬ ne višine. Pri analizi srednjih maksimalnih tempera¬ tur smo prišli prav ob upoštevanju mikrolokacij do vertikalnih gradientov in enaka je situacija pri minimalnih temperaturah. Naravnost idealna vključitev postaje Planina pod Golico kot člen v zveznici, ki spaja temperature dobro ventiliranih postaj v obeh reprezentativnih mesecih, predstavlja dokaz, da so bili naši zaključki pravilni. Ako kje, potem mora priti inverzija do izraza pri srednjih minimalnih temperaturah. Drugo mesto, ki zasluži posebno obravnavanje, predstavlja pre¬ hodni pas-med jadransko obalo, to je Primorjem v ožjem pomenu, in notranjo Slovenijo. Kot postaje s prilično enakimi možnostmi za n&čne ohladitve smo omenili Ajdovščino, Kozino in Gomance. Zveznica III na graf. 4 - 19 - leži desno od postaj na ventiliranih mestih notranje Slovenije To pomeni, da so hile naštete tri postaje, kijuh temu, da ne leže na ventiliranih mestih, vendarle toplejše od ventilira¬ nih postaj v notranjosti in da so torej celo Gomance še pod vplivom Jadranskega morja. Taka je situacija pozimi, v januarju. V juliju stoje stvari drugače. Iz zveznice III graf. 5 razberemo, da sredi poletja vpliv Jadranskega morja ne seže globlje v notranjost. Vse tri postaje so hladnejše od postaj v notranjosti, vendar le onih na dobro zračenih mestih. Čim višje se vzpnemo, tem bolj se približamo temperaturnim razmeram, kakršne imamo v notranji Sloveniji na postajah z enako lego, t.j« v dolinah odn. kotli¬ nah. Tako so Gomance le za spoznanje toplejše od Jezerskega, odn, Planice. Naj še omenimo, da imamo v aprilu vmesno situa-? cijo, iz katere se odčitujeta dve potezi, skupni za vse tri mesece: januar, april in julij in zato verjetno za vs e leto /graf. 6/; da imajo kotlinske postaje na jugozapadni strani glavnih dinarskih planot v aprilu prilično isto srednjo me¬ sečno minimalno temperaturo, kot jo imajo postaje v notranjo¬ sti na dobro zračenih mestih. Čim nižje smo, tem izrazitejši je vpliv bližnjega morja, čim višje pa leži postaja, tem bolj smo v območju kontinentalnega temperaturnega polja /Ajdovšči¬ na + 0,1°C, Kozina - 0,2°c, Gomance - 0,8°C/. Z obravnavanjem razmer v aprilu smo prišli do zaključnega poglavja o srednjih minimalnih temperaturah, o razporedbi v vseh 12 mesecih leta. 3. Razporedba srednjih minimalnih temperatur v posameznih mesecih. Prejšnje poglavje smo zaključili z obravnavanjem vertikalnega gradienta v aprilu. Iz graf. 7 ni težko ugotoviti, da je gra¬ dient v aprilu največji /in juliju/, medtem ko je v januarju najmanjši. Sicer pa so med posameznimi meseci razlike tako majhne, da je mogoča le primerjava sos ednjih mesecev. Zato je priročnejše, ako se opremo na tabelo 4» ki vsebuje vredno¬ sti za posamezni mesec. T 4 Vertikalni gradienti srednjih minimalnih temperatur. / v °C/100 m / Povsem enakih gradientov v poedinih mesecih skoro ni - izjema sta le april in julij; vendar je razlika med meseci tako majh¬ na i da bi bilo nesmiselno analizirati gradient posameznega 20 - meseca in iskati fizikalno utemeljitev. Saj smo podčrtali, da je opazovalna doba na posameznih postajah zelo kratka, po drugi strani pa je znano, da zahtevajo prav minimalne tempera¬ ture zaradi močnega vpliva mikroreliefa relativno dolgotrajna opazovanja kot osnovo za redukcijo na normalni niz. Lahko re¬ čemo, da ta pogoj na tretini postaj ni bil povsem izpolnjeni zato je smiselne je, ako vertikalne gradiente grupiramo po ^sku¬ pinah in poiščemo fizikalno utemeljitev ugotovljenega razha¬ janja kar za celo grupo. Iz tabele 4 povzamem^da je lej za razdeljeno v dva dela: spo¬ mladanski in poletni meseci izkazujejo velike vertikalne gra¬ diente, v povprečju 0,54°C/100 m, maksimalni pa je v aprilu in juliju, 0,57 C/100 m. V jesenskih in zimskih mesecih so gradienti občutno manjši in znašajo v povorečku 0,41°C/100 m, najmanjši pa je v januarju in sicer 0,36°c/100 m. Očitno je, da so v grupi mesecev, ki imajo majhen vertikalni gradient meseci, ki so značilni po anticiklonskih singularitetah. V drugo skupino pa pridejo me¬ seci, t.j. pomladanski in poletni, ki so skoro brez antici¬ klonskih singularitet. Taka razporedba je za minimalne raz- poredbe nujna, saj so anticiklonske singularitete značilne po mirnem, brezveternem vremenu, v katerem pride zaradi pravilo-’ ma jasnega neba do izrazitih ohladitev, ki so tem izrazitejše, čim širše je obzorje, čim čistejše je ozračje in čim manjša sta veter in oblačnost. Morda moramo prav dvem izrazitim anticiklonskim singularite- tam v februarju, prva je v prvi dekadi februarja, druga pa ob prehodu iz druge v tretjo dekado meseca, pripisati nižje srednje minimalne temperature v februarju, kot pa jih imamo -~v januarju, ko nastopa le ena anticiklonska singulariteta in sicer ob prehodu iz druge v tretjo dekado. Poleg tega imamo še sredi januarja izrazito ciklonsko singulariteto. Gledano v celoti so torej gradienti v jesenskih in zimskih mesecih manjši, pač kot posledica relativno izrazitejših ohla¬ ditev v prizemnem sloju, kar pomeni, da so se višje in nižje plasti temperaturno zbližale. Torej isto, kar smo ugotovili že pri srednjih maksimalnih temperaturah. V marcu nastopi že občutno podaljšanje dneva in s tem zmanj¬ šanje učinka nočnega izžarevanja. Ker se ta učinek močneje izraža v prižemiju kot pa v višjih plasteh, zato pride do povečanja gradienta. V vsem se torej ponavlja slika, kakršno smo srdčali pri analiziranju maksimalnih temperatur. Maksi¬ malni gradient srednje minimalne temperature je, kot smo že omenili", v aprilu /0,57°C/100 m/, l e z a tisočinko manjši je v juliju, v mesecih maju, juniju in avgustu pa »aostane prav neznatno. To so meseci, v katerih prevladujejo ciklonske I - 21 - singularitete, v Sasu katerih je izrazita advekcija, z njo vred pa tudi hitrej-še padanje temperature kot funkcija"večanja absolutne višine. Podrobnejše analiziranje bi z ozirom na že ponovno podčrtano hibo dokumentarija - kratka opazovalna doba - ne bilo smiselno; paS pa se bomo še nekoliko ustavili pri srednjih mesečnih mi¬ nimalnih temperaturah tik ob morju, na postaji Koper-Semedela in jih primerjali z najnižjo postajo /na dobro zračenem mestu/ v notranjosti Slovenije, Jeruzalemom. Največ ja razlika je v januarju, za tem v novembru, najmanjša pa v marcu, aprilu in v maju. V celoti pa je slika prav nasprotna od one, ki smo jo spoznali pri obravnavanju vertikalnih gradientov v notranjosti: jesenski in zimski meseci predstavljajo čas najveČjih razlik, poletni in pomladanski pa najmanjših razlik. Drugače tudi biti ne more! Kar zadeva temperaturno stabilnost je voda pred zemljo, ker je njena specifična toplota večja# Zato morajo biti razlike med notranjo Slovenijo in obmorskim pasom pri minimalnih tempera¬ turah še celo izrazite v jesenskih in zimskih mesecih, ko se notranjost hitro ohlaja. Izostane pa situacija, ki smo jo sre¬ čali pri srednjih maksimalnih temperaturah, da je bila notranja Slovenija relativno toplejša od obmorskega pasu. Pri minimal¬ nih temperaturah ohrani obmorski pas 'temperaturno prednost"pre¬ ko vsega leta. V juniju, juliju in avgustu'se ta prednost še poveča, gotovo kot posledica izrednih poletnih otoplitev v območju sredozemske klime. Če primerjamo velikost razhajanja srednjih maksimalnih in sred¬ njih minimalnih temperatur med Koprom in Jeruzalemanv poletnih mesecih, ugot-ovimo, da so razhajanja minimalnih temperatur mno¬ go večja. Iz te ugotovitve bi sledil zaključek, da bližina morja sicer ovira dvig temperature v zgodnjem popoldanskem 2 času, še bolj pa njeno ohladitev v toku noči. Upoštevati pa moramo še naslednje: ponoči, zlasti še v jutranjih urah, ko pride do maksimalnih ohladitev, je veter mnogo šibkejši, ali pa sploh izostane. Obratno imamo v opoldanskem času redno ve¬ trove z jakostjo 3-4 Bf# Poleg tega prihaja z vetrom nad kopno zrak iznad morja; zato je nujno, da so opoldanski dvigi tempe¬ rature kljub vplivu Sahare tako zmerni. III SREDNJE MESEČNE TEMPERATURE / dobljene iz terminskih opazovanj/ Vsako poenostavljenje, tudi če je najbolj sistematično izvedeno, zmanjša vrednost rezultatov. Ako primerjamo uporabnost srednjih ekstremnih temperatur in srednjih mesečnih temperatur, dobljenih - 22 - iz terminskih opazovanj, dohimo prejšnjo trditev samo potrje¬ no, Primerjava pa sploh ni na mestu,vsa j ne med naštetimi tre¬ mi parametri. Primerjati smemo uporabnost terminskih in eks¬ tremnih temperatur, ali pa srednje dnevne temperature, doblje¬ ne iz terminskih opazovanj in one, dobljene iz ekstremnih vrednosti, V predloženi razpravi take primerjave niso bile v načrtu. Osnovna naloga je analizirati razporedbo srednjih mesečnih temperatur, dobljenih iz terminskih opazovanj. Pri tem ni bilo težišče na analizi temperaturne razporedbe ob posameznih termi¬ nih, temveč v kolektivni vrednosti, dobljeni iz terminskih temperatur. Formalno bi bilo tako reševanje naloge pravilno, prikrite pa bi ostale mnoge zakonitosti, do katerih si poma¬ gamo prav z analiziranjem komponent in ne rezultante. Potreb¬ na je bila odločitev; ali analiza razporedbe v treh ustalje¬ nih terminih, t.j, ob 7, 14 in 21 h, ali pa terminskih opazo¬ vanj. Na prvi pogled bi bila nujna prva pot, saj so glavna te¬ ma srednje vrednosti, dobljene iz terminskih opazovanj. Ker pa tema ni sama sebi namen, je treba iti po drugi poti, ki je krajša, da.pn vendar uporabnejše rezultate, oboje kot teh¬ ten protiutež formalno pravilnejši izbiri terminskih analiz. Krajšerzato, ker smo analizirali le dve vrednosti, maksimum in"minimum, mesto treh, ob terminih. Uporabnejša zato, ker so terminske vrednosti primerne'predvsem za teoretično delo, praksa pa rabi ekstremne dnevne vrednosti in iz njih dobljene mesečne vrednosti. Že prvi odstavek analize srednjih mesečnih temperatur, dobljenih iz terminskih opazovanj pa bo pokazal, da je bila izbira pravilna in da nam ekstremne vrednosti, ki smo jih obravnaval^ v predhodnih dveh poglavjih, nudijo do¬ volj točno sliko okomponentah, ki ustvarjajo srednje mesečne temperature. Iz tabele 5 povzamemo, da nam omogočajo študij razporedbe v prostoru /srednjih mesečnih temperatur/ podatki ea. 70 postaj. Kot smo že v uvodu poudarili, s e moramo tudi v t em primeru zadovoljiti z reduciranimi vrednostmi. Tudi pri srednjih me¬ sečnih temperaturah začnemo z vertikalnimi gradienti v obeh reprezentativnih mesecih, januarju in juliju, ki jih/prika¬ zujeta grafikona 8 in 9. Ako si prikličemo v spomin razporedbo srednjih maksimalnih in srednjih minimalnih temperatur v januarju in juliju in pri¬ merjamo njuno razporedbo z razporedbo srednjih mesečnih vred- e nosti /iz terminskih opazovanj/, ugotovimo naslednje; v gro¬ bem je nova razporedba rezultanta, aritmetična sredina iz ekstremnih vrednosti / v poedinem mesecu/. Pri maksimalnih temperaturah smo v januarju poudarili, da pri¬ de do popolnega izraza nasprotje med notranjo Slovenijo in obmorskim pasom, pri čemer reliefne razmere nimajo večjega T 5 - 23 - — 24 -—- - 25 - vpliva. Obratno je analiza srednjih minimalnih temperatur za prvi mesec v letu pokazala, da so razlike med obalnim pasom in notranjostjo sicer velike, da pa tudi ne zaostajajo na¬ sprotja med dobro zračenimi postajami na vrhu ali sedlu in onimi na dnu kotlin. To pomeni, da pride do popolnega izrazra relief in povzročajo že majhne razlike v nagnjenosti sveta izrazito diferenciacijo srednjih minimalnih temperatur. Ker sta dva termina Časovno blizu nastopu dnevnih ekstremnih tem¬ peratur, to sta jutranji in opoldanski, zato je naravno, da mora biti na karti srednjih mesečnih temperatur oprijemljiv pečat obeh komponent; to je, zmanjšanje posledic mikrorelief- nih razlik ob istočasno veliki temperaturni razliki med obalo in notranjostjo. Prav tako predstavlja tudi razporedba na gra¬ fikonu 9 povprečno stanje, dobljeno iz srednjih maksimalnih in srednjih minimalnih temperatur v juliju. 1. Razporedba srednjih mesečnih temperatur v januarju. Medtem ko smo imeli pri srednjih ekstremnih temperaturah na razpolago le podatke 30 postaj, razpolagamo sedaj z več kot dvakrat večjim številom / T 5/. Zato je tudi lažje najti pot do zaključkov. Podobno kot doslej bomo tudi tokrat posvetili glavno pozornost postajam na dobro ventiliranih'mestih. V glav-r nem jih poznamo že iz prejšnjih poglavij, čeprav so njihove številke zaradi razširjene tabele spremenjene: Jeruzalem /št.18/, Planina pri Rakeku /št. 41/, Planina pri Sevnici /Št.42/, Šmarna gora /št. 59/, Planina pod Golico /št.40/, Pom na Komni /št.8/, Ribniška koča /št.51/, Pom na Krvavcu /št,9/ in Kredarica /št. 24/. Novi sta^postaji pom na Komni in Krvavcu, izpadla pa je postaja Šentjošt na Kozjaku, za kate¬ ro imamo uporabne le ekstremne temperature. Zveznica /gradient/, ki jo dobimo iz naštetih postaj, je dokaj strma; vertikalni gradient za mesec januar znaša 0,39°C/100 m. Pozornost pritegnejo odstopanja posamezne od naštetih postaj /od zveznice/. Postaje kot: Planina pod Golico, Šmarna gora, Planina pri Sevnici, so izkazovale tako pri maksimalnih, še bolj pa pri minimalnih srednjih temperaturah visoke /relativno/ temperature in to kot posledico južnega pobočja ali pa*zava¬ rovane lege. Pri srednjih mesečnih temperaturah te posebnosti malone povsem izginejo. Zveznica je premica in odstopi ne do¬ sežejo v nobenem primeru velikosti i 1/2 °c. Tako je potisnjen ob stran dvom o tem, ali so vertikalni gradienti, kot smo jih prikazali v prejšnjih poglavjih in v tem poglavju realni. In¬ verzija in izotermija sta sicer dejstvi, vendar kažejo vse na¬ še dosedanje analize srednjih mesečnih temperatur, terminskih kot ekstremnih, da je treba osnovni zakon vendarle upoštevati. - 26 Čeprav operirani) le z reduciranimi vrednostmi, je vendar nemo¬ goče prezreti, da se temperature postaj z enako ekspozicijo osnovnemu zakonu močno pokoravajo. Take postaje izkazujejo srednje temperature, ki padajo in naraščajo, skladno s spre¬ minjanjem absolutne višine. To ne velja samo za postaje na dobro zračenih mestih. Dokumentarij, s katerim razpolagamo v predloženem delu, dovoljuje zaključek, da se istemu zakonu pokoravajo tudi postaje s kotlinsko lego zaščitene pred vetro¬ vi in dovolj odprte, da ne pride do protiizšarevanja s so¬ sednjih pobočij. Iz grafikona 8 vidimo, da sta najhladnejši postaji na Koroškem, Šmartno pri clovenjgradcu in Ravne, takoj za njima pa pride Sobota. Torej nikakega iznenadenja! Znano je, da izkazuje Ce¬ lovec srednjo januarsko temperaturo, ki je še dokaj nižja /8, 14/. Utemeljena pa je s slabo zračnostjo Celovške kotli¬ ne. Videz je, da velja isto tudi za dolini Meže in Mislinje. Iznenadenje predstavljata postaji Babno polje /št.2/ in Rudno polje /št.52/, ki ju srečamo šele v drugi skupini. V to vrsto pa spadajo še tudi naše najbolj znane kotlinske postaje: Bre¬ žice /št«5/y Krško /št.25/, Ljubljana - aerodrom in Bežigrad / št. 29, 30/, Grbin pri Litiji /št. 14/, Škofja Loka /št.57/, Bled /št.3/, Luče /št.32/, Celje /št.6/, Maribor /št.33/ in Pragersko /št. 45/; tudi glavne postaje Dolenjske in Kočevske so vmes: Črnomelj /št,7/, Novo mesto /Št,39/, Kočevje /št.20/. Nastane vprašanje, kako da postaji Babno polje in Rudno polje nista v isti vrsti kot Sobota in obe koroški postaji. Očitno je, da pride na teh dveh postajah do ekstremnih ohladitev le ob najidealnejšem brezveterju in v jasnih nočeh, sicer pa nju¬ ni ekstremi zaostajajo za onimi nižje ležečih postaj; prvič zato, ker predstavljajo v bližnjem področju izrazitejše lo¬ kalne depresije in so tako v večji meri zaščitene pred ad- vekcijo in dinamično turbulenco /velja za nižje postaje/, drugič pa, ker imamo praviloma najhladnejše vdore v nižjih plasteh, v katere še prodre v zimskih mesecih kontinentalni polarni zrak, ki ima vse karakteristike arktičnega zraka in ga je zaradi večje gostote tudi težje odstraniti /veter/. Toplejše od postaj, ki leže na vetru najlažje dostopnih mestih so one na Krasu in tik ob morju. Iz grafikona spoznamo, da so obmorske postaje za nekako 7°C toplejše od najhladnejših v notranjosti. Tolikšna je razlika, ako upoštevamo vertikalni gradient v velikosti 035°C/100 m. Absolutna razlika je zaradi velikih diferenc v nadmorski višini seveda mnogo večja. Med Koprom in Šmartnim pri Slovenjgradcu znaša razlika skoro 9°c, če pa vzamemo Kredarico, se razlika poveča na dobrih 13°C. V isto -vrsto kot Koper /upoštevajoč omenjeni vertikalni gra- 27 - dient za mesec januar / pridejo tudi postaje:-Kortina /št.22/, Kubed /št,26/, Sežana /št.58/, Temenica /št,63/. Še višje srednje januarske temperature pa moramo imeti v Portorožu in sosednjih krajih, za katere pa nimamo opazovanj. In kakšne so srednje januarske temperature na prehodnem pasu? Postojna sicer ne leži na pobočju, vendar je njgna lega zelo vetrovna. S srednjo januarsko temperaturo - 1,3 C se idealno vključuje med postaje na dobro zračenih mestih v notranji Slo¬ veniji, Upoštevati pa moramo, da zdrknejo minimalne tempera- ture na tem področju neredko prav v toliki meri, kot n.pr. v Babnem polju, na Kočevskem in na Bloško-rakitniški planoti. To pa pomeni, da moramo imeti temperaturni protiutež, ako naj bodo v povprečju temperature v Postojni vendar enake onim na pobočjih in vrhovih v notranjosti. Ta protiutež ustvarjajo ju¬ gozahodni vetrovi, ki jim. je področje Postojne pristopnejše od notranje Slovenije, saj je oddaljenost od severnega Jadrana mnogo manjša; poleg tega leži Postojna za jugozapadne vetrove še pred pregrado. Bližino morja je še bolj obcutu ti v Ilirski Bistrici, katere ne dosežejo vetrovi le z jugozapada /Tržaški zaliv/, ampak tudi iz juga, s Kvarnerskega zaliva, Ilirska Bistrica je za dobro stopinjo toplejša od Postojne. Naslednjo skupino- postaj predstavljajo? Kozina /št.23/, Šmarje pri Sežani /št.58/, Godnje pri Tomaju /št.11/ in Ajdovščina /št.l/. Večja bližina Tržaškega zaliva povzroči, da so tempe¬ rature za s labo stopinjo višje kot v Ilirski Bistrici. Velja pa poudariti, da so vse postaje, ki smo jih doslej našteli v prehodnem pasu, postavljene na več ali manj ravnem svetm, da torej po legi nikakor ne ustrezajo dobro ventiliranim posta¬ ja m v notranji Sloveniji. Pač pa imajo zračno pozicijo; Te¬ menica /št.63/, Kubed /Št.26/, Kortina /št.22/ in Koper/št.21, Koper je med vsemi našimi postajami, kjer je merjena tempera¬ tura, najtoplejši, absolutno in relativno. Ostale 3 postaje se odlikujejo le po relativno najvišjih januarskih temperaturah v Sloveniji in so za nekako 3/4-°C toplejše od dobro zračenih postaj: lože pri Vipavi /št.31/ in Vipolže/št.69 b/. Njuno temperaturno zaostajanje, kljub zračni legi, je posledica manj še dostopnosti za morski zrak, ki ju doseže šele potem, ko je prešel zapadni del Furlanske nižine in deloma Vipavsko dolino. Našteli smo kar 4 pragove, ki ločijo temperaturne razmere tik ob morju od onih v notranji Sloveniji. Očitno je, da ni mogoče govoriti o ostri meji, ki loči notranjo Slovenijo s prevladu¬ jočim kontinentalnim karakterjem, od nizkega obmorskega pasu, v katerem pride najbolj do izraza sredozemski temperaturni tip Čim bolj se svet dviga in oddaljuje od obale, toliko bolj iz- - 28 - ginja vpliv Sredozemskega morja* Videz je, da je postopna sla¬ bitev sredozemskega vpliva zaključena na najvišjih kraŠkih planotah in na jugozapadnih pobočjih Julijskih Alp. Za tak zaključek govore dokaj prepričljivo srednje januarske tempe¬ rature v dolini Soče, prav tako pa tudi temperatura postaje Gomance /št.13/ na južnem vznožju Snežnika. Čeprav postaji Bovec/št.4/ in Gomance ne ležita na ventiliranem mest-g, ven¬ dar je srednja mesečna temperatura obeh postaj za 3/4 C višja od postaj na pobočju v notranjosti. Trenta in Tolmin pa ležita v dnu kotline odn. doline, iflata pa isto temperaturo kot po¬ staje na ventiliranih mestih v notranjosti. Vpliv Sredozemlja je torej očiten na dnu doline Soče in zato nujno tudi na juž¬ nih pobočjih Julijskih Alp prav tako kot tudi na južnem vznož¬ ju Snežnika in to še v višini skoro 1000 m. Vsakodnevne analize temperaturne razpored-je na glavnih izo- ' barnih ploskvah, ki jih uporabljamo v dnevni prognozi, to so 850, 700 in 500 mb ploskev, kažejo, da na 850 mb ploskvi vsaj v dnevnih situacijah ni več občutiti razlike nad morjem in nad kopnim. Ker poteka v zimskem času 850 mb ploskev v vi« šini ca. 1400 m, Gomance pa v višini dobrih 900 m, še kažejo očiten vpliv Sredozemskega morja, zato mora biti meja, kjer preneha vpliv morja, nekje v višini med 1100 in 1300 m. Na grafikonu smo to točko postavili v višini 1200 m. Postaje, ki jih imamo na Primorskem in za katere imamo vsaj 5-letno opazovalno dobo, so vse v premajhni nadmorski višini, da bi nam mogle nuditi trdno oporo pri izvlečenju iskane linije. Prikazana rešitev predstavlja le nujni izhod. Brez ugotovitve zveznice, ki ponazarja popuščanje vpliva Sredozemskega morja vzporedno z oddaljevanjem od njega in z naraščanjem nadmorske višine, bi bilo nemogoče izdelati karto izoterm. Kakšna pa je temperaturna razporedba na nasprotni strani- na severovzhodnih pobočjih? Prav gotovo so hladnejša od južnih. Južna pobočja so direktno izpostavljena južnim vetrovom, ki so praviloma toplejši od onih s severa; poleg tega so južna po¬ bočja izpostavljena direktnemu obsevanju, sončni žarki pada¬ jo celo zelo strmo. Končno imamo prav zaradi močnega obse¬ vanja na južnih pobočjih vzgonske tokove, ki prinašajo to¬ plejši zrak s spodnjih, toplejših plasti ozračja. Res je si¬ cer, da se dvigajoči zrak, ako ne nastopi kondenzacija, hi¬ tro ohlaja; na 100 m za ca. 1°C. Kljub temu je vendar efekt dviganja ob pobočju ta, da se temperature dvignejo; saj bi sicer prišlo do prekinitve kroženja, v katerem se zrak ob pobočju dviga, na njegovo mesto pa priteka hladnejši zrak iz prostega ozračja v več ali manj horicontalni smeri. Dokler je stratifikacija ob pobočju labilna, se zrak /do nastopa - 29 - oblakinr/ ohlaja po suhi adiabati, t. j, za 1 C na 100 m vzpona. Če nastopi prav zaradi naglega ohlajanja v določeni višini tem¬ peraturna izenačenost, ni več pogojev za nadaljnje dviganje zraka. Ker pa imamo od spodaj še vedno dotok novega zraka, ki pa se dvigati tudi ne more več preko določene višine, prične zrak odtekati od pobočja v prosto ozračje, pri čemer potekajo tokovnice v glavnem horicontalno. Kroženje je zaključeno, ko se zrak - ta se žradi izžarevanja v vsemirje in proti zemljini površini še nadalje ohlaja in povečuje gostoto - tako zgosti, da pride do njegovega ugrezanja. To je toliko lažje, ker je na¬ stala v nižjem nivoju v prosti atmosferi, relativna praznina, saj 33 zrak odtekel proti pobočju, ob katerem se je prvotni zrak dvignil. S tem je kroženje zaključeno, traja pa toliko časa, kot smo to že omenili, dokler je v določeni višini na pobočju vzstrajnostna sila dvigajočega se zraka zadostna, da potisne prejšnjo maso zraka v prosto ozračje. Dvigajoči se zrak je v vsakem primeru toplejši od svoje okolice in toka je situacija ob južnih pobočjih ob lepem vremenu. Našteti trije momenti, ki so vzrok, da so južna pobočja to¬ plejša od prostega ozračja, dobijo na severnih pobočjih nega¬ tivni predznak. S severa pritekajoči zrak, kateremu so direktno izpostavljena severna pobočja, je praviloma hladnejši od zraka, ki priteka z juga; vpadni kot sončnih žarkov je neznaten, v ko¬ likor niso severna pobočja sploh v senci. Zato so severna po¬ bočja hladna in v dotiku z njimi se zrak še ohlaja in polzi zato ob pobočju navzdol, prinašajoč s seboj ohladitev. Če upo¬ števamo, da je nemogoče količinsko opredeliti učinke navedenih treh agensov in se pri tem zavedamo, da so pobočja s čisto 0 - rientacijo sever-jug prej izjema kot pravilo, potem postane očitno, da je izvlečenje izoterm v goratem svetu prav tako tve¬ gano, kot je to primer pri padavinah. Zlasti še, ker skoro ni¬ mamo postaj, ki bi ležale na severnih pobočjih. Iz grafikona o temperaturni razporedbi v januarju ugotovimo, da so razlike med postajami na prisojni.in na osojni strani majhne, saj od¬ stopi ne dosežejo 1/2°c. Z ozirom na dejstvo, da razpolagamo za vse reprezentativne postaje le z reduciranimi vrednostmi, dobljenimi iz 6 - 12 letnih opazovanj, bi smeli tako majhne razlike zanemariti; ker pa so argumenti, ki smo jih poprej na¬ vedli, le dovolj prepričljivi, so bile pri risanju karte dejan¬ skih izoterm omenjene razlike vendarle upoštevane. 2. Razporedta srednjih mesečnih temperatur v juliju. Iz grafikona 9 povzamemo, da znaša vertikalni gradient tega meseca /julija/ 0,64 d/100 m, torej občutno več, kot pa v najhladnejšem mesecu. Vzrok ^ža povečanje je isti, kot smo ga že navedli v prejšnjih primerih. Višje plasti atmosfere se počasneje ogrevajo kot spodnje, ki so v večjem kontaktu a 'ne¬ posrednim virom toplote, zemljino površino. Z^to spodn je pla¬ sti prehitevajo zgotnje plasti in rezultat se pokaže v pove¬ čanem gradientu. Sicer pa smo pri analiziranju vertikalnih mesečnih gradientov srednjih ekstremnih temperatur ugotovili, da imamo v plasti do 2500 m prehitevanje le v februarju, mar¬ cu in aprilu. Tedaj pa zajame segrevanje že tudi najvišje pre¬ dele naših snežnikov, tako da se ozračje do višine 2500 m od aprila dalje ogreva v glavnem enakomerno. Kako je s spreminja¬ njem vertikalnega gradienta pri srednjih mesečnih temperatu¬ rah, dobljenih iz terminskih opazovanj, to bomo spoznali v naslednjem poglavju. Gotovo je na tem mestu le, da je gradi¬ ent v juliju večji od onega v januarju, prav tako gotovo pa je tudi, da gre to povečanje na račun močnejšega dviga tempe¬ rature v najnižji plasti atmosfere. Občutno zmanjšanje temperaturnega nasprotja med obalnim pasom in notranjostjo smo že omenili, prav tako tudi zmanjšanje temperaturnega razhajanja med kotlinskimi in pobočnimi po¬ stajami. Oboje seveda v primerjavi z januarsko razporedbo. Ob upoštevanju vertikalnega gradienta v velikosti 0,64 C/100 m znaša relativna temperaturna razlika med našim najtoplejšim krajem, Koprom /št.21/ in Mokronogom /št.35/» ki Q je,vsaj re¬ lativno, v juliju naš najhladnejši kraj, dobre 3 C; v zimskem času je bila analogna diferenca kar dvakrat večja. Da je Koper kljub temu, da leži ob morju, toplejši od postaj v notranjosti temu je kriva lega ob Jadranskem morju, delu Sredozemlja, za katerega so značilne prav poletne visoke temperature. V isto skupino kot Mokronog pride še; Grbin pri Litiji /št,14/ Novo mesto /št. 39/, Slovenjgradec /št.61/, Rudno polje /Št. 52/. Na morski nivo reducirana temperatura naštetih postaj znaša 20,2°C. če pa poiščemo še srednjo vrednost najtoplej¬ ših postaj ob morju, točneje v Primorju /Koper, Vigolže, Kor- tina, Lože, Kubed, Temenica/, dobimo vrednost 23,1 C. Z ozirom na že doslej ugotovljeno karakteristiko temperaturnih razmer v notranji Sloveniji, enako kot v Primorju, velikost temperaturnega razhajanja med obema skupinama ne iznenadi. Pričakovali bi le, da bodo med najhladnejšimi postajami v no¬ tranji Sloveniji tudi Rateče /št.49/, Babno polje /št,2/ in 31 Stara Fužina /št.55/ v Bohinju, med najtoplejširni pa Ajdovšči¬ na /št.l/. Poudariti pa moramo ponovno, da operiramo z redu¬ ciranimi vrednostmi, in da moramo zato upoštevati nujnost od¬ stopov. Če pa dovolimo odstope do 3/10°C, potem sta postaji Bahno polje in pa Rateče že v skupini naših najhladnejših /v juliju/ postaj. Pozornost pritegnejo julijske temperature v Posočju. Tu ima¬ mo postaje; Most na Soči /št.^6/, Tolmin /št. 64 /, Bovec /št.4/ in Trenta /št.65/. Pod vplivom Bližine Jadrana so bile ja¬ nuarske temperature višje od onih v dolini /odn. kotlini/ Save V juliju ni nikake razlike, Most na Soči ima isto temperaturo /relativno/ kot Ljubijana-aerodrom, Bovec pa isto kot Golnik. Postaje; Gomance /št.13/, Ilirska Bistrica /št.16/ in Postojna /št.44/ so toplejše od kotlinskih postaj v notranjosti, hlad¬ nejše pa od onih na dobro ventiliranih mestih in to skoro za 1°C. Važna je predvsem temperatura postaje Gomance, ker nam pove, da imamo v višini 900 m še očiten vpliv Jadranskega mor¬ ja. Da bi določili gornjo mejo tega vpliva, zato nimamo nikake oporne točke. Odločitev je še toliko težja kot v januarju, ker imamo v poletju, kot smo to že omenili,in tudi takoj spoznamo iz obeh grafikonov, nasprotja med notranjostjo in obalnim pa¬ som močno zmanjšana. Ker je cilj naše teme, izdelati karte izoterm za oba reprezentativna meseca, se moramo tudi v tem primeru odločiti na osnovi nekaterih indikatorjev, ker direkt¬ nih opornih točk nimamo. Kot najsolidnejši indikator moramo smatrati temperaturo Go- manc, ki je za dobre 1/2 °c višja od enako ležečih postaj v notranjosti. Z ozirom na majhna nasprotja med obema deloma Slovenije, smemo z dokajšnjo trdnostjo sklepati, da pod 1200m na pride do izenačenja, da bi torej v omenjeni višini že iz¬ ginil vpliv- tu pa nastane vprašanje čigav vpliv. Jadranske¬ ga morja, ki je zaliv sredozemskega morja, ali pa gre za di¬ rekten vpliv severne Afrike? Analize sinopti^nih situacij v dneh, ko imamo najvišje tempe¬ rature, pokažejo, da sega v takih primerih k nam greben to¬ plega zraka, ki doteka iznad Sahare. Mimo advekcije imamo še dodatno ogrevanje kot posledico ugrezanja že itak toplega zra¬ ka. Zaradi specifične oblike grebena je nemogoče ugotoviti, ali je na 850 mb ploskvi, ki poteka v poletju v višini pod 1500 m, še možno zaslediti efekte različne osnove- morja in kopnega. Morda nas bo do cilja pripeljala naslednja pot.v poletju, red¬ keje tudi v jeseni, so pogoste sinoptiČne situacije, ko se pro dori hladnega zraka ustavijo na severnih pobočjih Alp, južna pobočja pa obvladuje tropski zrak. Hladni zrak prodre še v - 32 - srednjo Francijo, perioda lepega vremena pri nas pa je zaklju¬ čena šele, ko prodre hladni zrak v južno Francijo in dalje v Sredozemlje, Kedaj pa ho prišlo do prodora v Sredozemlje, to je težko prognozirati. Pri več ali manj slični situaciji do¬ seže prodor Sredozemsko morje lahko že v prvem valu, neredko pa šele pri tretjem ali četrtem. Ves ta čas, tudi 10 in več dni, smo pod vplivom anticiklona z advekcijo tropskega zraka, ki se nad nami tudi ugreza in s tem dodatno ogreva. Vprašanje je, kako daleč proti severu sega greben tropskega zraka in v kateri višini se ustavi ugrezanje zraka. Na prvo vprašanje ni odgovora, ki bi nam utegnil pomagati do cilja. Boljše je z dru¬ gim vprašanjem: v kateri višini se ustavi ugrezanje in s tem zmanjša vpliv vroče Afrike, ne pa Sredozemskega morja? Ni dvo¬ ma, da je višina, do katere še sega ugrezanje, pogojena med drugim tudi z reliefom. V močno razgibanem področju z grebeni, ki segajo preko 1500 m in morda še višje, zrak, ki se useda, le težko odteka. Zato bo meja ugrezanja v goratem svetu višja, kot pa v bližini morja, kjer odtekanja zraka ne ovirajo gre¬ beni. Ta ugotovitev govori za višje temperature v obmorskem pasu, kjer nastopi zaradi globljega ugrezanja zraka tudi iz¬ datnejši /adiabatski/ dvig temperature. Žal tudi za ta primer nimamo meritev in ostati moramo le pri konstataciji, da so po¬ goji v Primorju za višje temperature tudi v poletnih mesecih. Taka je situacija ob lepem vremenu. In ob slabem? v dveh ter¬ minih, zjutraj in zvečer, je učinek morja zaradi visoke spe-, cifične toplote vode sličen učinku v januarju, pa se zato mo¬ ra čutiti vpliv bližine morja tudi v srednji dnevni tempera¬ turi. Iz vsega na štetega vidimo, kako kompleksno je vprašanje o me¬ ji, ki loči notranjo slovenijo od Primorja. Odgovor more dati le gostejša mreža z dolgoletnimi opazovanji. Pri današnji si¬ tuaciji se moramo zadovoljiti s približno vrednostjo, ki jo opremo na srednjo temperaturo Gomanc, ki so očitno toplejše kot postaje z enako ekspozicijo v notranjosti. Če upoštevamo še pravkar navedene vplive ugrezanja tropskega zraka in njego¬ ve advekcije ob lepem vremenu ter učinek specifične toplote vode ob slabem vremenu, potem ni vzroka, zakaj bi poleti zni¬ žali/gornjo mejo, do katere še seže vpliv bližine morja v me¬ secu januarju /ca 1250 m/. Večja je možnost, da je gornja me¬ ja poleti celo višja kot pozimi. Kot smo že poudarili, bo to vprašanje lažje reševati, ko bodo na razpolago opazovanja, izvršena na gostejši mreži in bo tudi doba opazovanj daljša. Mnogo obetata v tem pogledu zlasti postaji Pleša na Nanosu in Vojsko za Golaki v Trnovskem gozdu. - 33 - 3» Razporedba srednjih mesečnih temperatur v posameznih mesecih leta. Zaradi detajlnega analiziranja vertikalnih gradientov pri srednjih maksimalnih in srednjih minimalnih temperaturah nam v tem, zaključnem poglavju ne preostane drugega, kot da že znane in iznesene ugotovitve iz prejšnjih poglavij le prila¬ godimo razmeram srednjih mesečnih temperatur in njihovemu spre¬ minjanju v prostoru med letom. Pri srednjih maksimalnih, enako tudi pri srednjih minimalnih temperaturah, je bil gradient največji v aprilu; zato tudi pri srednjih mesečnih temperaturah, dobljenih iz terminskih opa¬ zovanj, vrstni red ne more biti bistveno drugačen. Res je na prvem mestu april, tik ob njem, komaj toliko manjši, da se razlika očituje šele v stotinkah st opinje, je maj, komaj o- pazno razliko pa izkazujejo tudi meseci junij, julij in av¬ gust, Ista slika torej, kot smo jo videli pri srednjih eks¬ tremnih vrednostih. Najmanjši je vertikalni gradient v januarju /tabela 6, graf.lO/ nato v decembru, zatem pa v februarju in novembru. Razmerje med decembrom in februarjemvsili vprašanje, zakaj imamo v fe¬ bruarju večji vertikalni gradient. Verjetno sta zato 2 vzroka. Višina loka sonca in daljši čas, ko je sonce nad obzorjem, oboje dovoljuje v februarju izrazitejše maksimalne temperatu¬ re, Toliko bolj, ker ima februar dve zelo stabilni singulari- teti lepega vremena. In v decembru? Zlasti v zadnjih 14 le¬ tih /1946-1960/ je prevladoval deževni tip vremena v tem me¬ secu, zaradi česar izostanejo izrazitejše dnevne otoplitve. Tako je ustvarjeno med gradientom v decembru in v februariu- razmerje, kakršno smo spoznali iz grafikona 10 in tabele 6. Zakaj -je- gradient v zimskih mesecih najmanjši, v poletnih pa največji, ne kaže še petič ponavljati. Ostane nam še zadnje vprašanje; kakšno je razmerje v razvoju srednjih mesečnih temperatur med notranjo Slovenijo in pasom ob obali? Tudi tokrat smo izbrali kot osnovno postajo naj¬ nižjo postajo v notranjosti, z idealno zračno lego na vrhu vzpetosti, Jeruzalem. K nalogi pristopamo z dvema spoznanjema, odkritima pri analizi srednjih ekstremnih temperatur. To sta; a/ v zimskem času so srednji maksimi in srednji minimi ob obali višji kot pa v notranjosti, b/ v mesecih maj in junij so bile srednje maksimalne tempera¬ ture ob obali nižje kot v notranjosti, srednje minimalne pa so bile tudi v teh dveh mesecih, podobno kot v vseh 0 - stalih 10 mesecih, višje. (P3) . - 34 - Oznaka "višje" in "nižje" je oprta na vertikalne gradiente, kakršne smo ugotovili za posamezne mesece v notranji Sloveni¬ ji* Pogled na spodnji del graf. 10 nas nekoliko iznenadi. Pri mesecih maj in junij, za katera smo omenili, da je obmorski pas /reprezentira ga postaja Koper-Semedela/ pri srednjih maksimalnih temperaturah hladnejši /relativno/ od notranjo¬ sti, pri minimalnih pa toplejši, je izravnani gradient za vso slovenijo vsaj formalno nujen. 5e pa upoštevamo situa¬ cijo, kakršna je na grafikonih 3 in 7, na katerih spoznamo, da je pozitivni odstop pri minimalnih temperaturah neprimerno izrazitejši kot pa negativni pri maksimalnih temperaturah, po¬ tem nas izravnani gradient iznenadi. T 6 Vertikalni gradienti srednjih mesečnih temperatur /v°C/100 m/ Ako primerjamo vse tri grafikone, št, 3,7,10, potem ni težko opaziti, da obstojajo razhajanja med aritmetično sredino, dobljeno iz ekstremnih temperatur in srednjo mesečno tempe¬ raturo, dobljeno iz terminskih vrednosti, Odstopi med notranjo Slovenijo in obalnim pasom so pri terminskih vrednostih mnogo manjši, kot bi jih pričakovali, če upoštevamo ekstremne vred¬ nosti. Takšno razmerje iznenadi še prav posebno zato, ker i- mamo ob morju ob večernem terminu neredko nižje temperature, kot pa so ob jutranjem terminu. Ker upoštevamo večerni termin dvakrat, vrednost pa je bližja minimalni temperaturi kot pa ona ob 7 h, bi zato pričakovali, da bodo temperaturne razlike med obalnim pasom in notranjostjo večje, kot jih izkazuje graf. 10. Odgovor na vprašanje, zakaj imamo v aprilu in maju temperaturno izenačenost na področju celotne Slovenije, smo postavili že pri obravnavanju srednjih maksimalnih tempera¬ tur. IV KARTE IZOTERM ; \ Z ugotovitvijo vertikalnih gradientov v posameznih mesecih, posebno še v obeh reprezentativnih, januarju in juliju, so bila zaključena pripravljalna dela, tako da ostane še zadnja točka, ki je istočasno glavna: izdelava kart izoterm za me¬ seca januar in julij. - 35 - Čeprav je bila priprava na to točko zelo obsežna- v predlože¬ nem delu je komaj slaba četrtina celotnih priprav - so se uri izdelavi kart pokazali zelo težki problemi. Pogojeni so ti" problemi s specifičnostjo našega reliefa. 1« Karta januarskih izoterm . Iz karte K 1 spoznamo, da imamo v Sloveniji srednje januarske temperature najčešče med pragoma -1°C in -3°C. Pozitivne tem¬ perature imamo samo na Primorskem in to do višine ca. 500 m temperature nižje od -5°C pa imamo na pobočjih in vrhovih še¬ le nad 1500 m. Prvi od problemov, ki smo jih nakazali, je naslednji: iz gra¬ dienta na graf. 8 povzamemo, da imajo v notranji Sloveniji _po- boČja in vrhovi pod ca. 400 m temperaturo med 0°C in -1°C. To pomeni, da bi tak temperaturni razpon morali vnesti med dru¬ gim tudi na gorskem obrobju spodnjega dela Ljubljanske kotli¬ ne. Na januarski karti pa tega psau nii Reprezentativna po¬ staja za višine okoli 300 m nam je bila Jeruzalem v Slov. Go¬ ricah, torej na meji Panonske nižine. Zrak se tam ne kopiči saj nima od kje dotekati in tudi če bi dotekal z višjih,alpl skih področij, ima prosto pot proti Panonski nižini. Ljubljanska kotlina pa je zaprta. Le na vzhodu je prag neko¬ liko nižji od 400 m.Do te višine sega v mnogih jesenskih zimskih in pomladanskih anticiklonskih situacijah jezero^ad- nega zraka in zato je izostal v tem delu temperaturni interval srednje januarske temperature med 0°C in -1°C. V vzhodni Sloveniji omenjeni temperaturni pas nastopa, nere¬ šljiva pa ostaja naloga, kako razmejiti ta pas na spodnji stra¬ ni, t.j. nekako v višini 200 m, kjer bi morala biti meja med pozitivnimi in negativnimi januarskimi temperaturami, torej izoterma 0°c. Do te izoterme pa v nobenem primeru ne pride, ker dosežemo zopet inverzno plast in temperature se zato znižajo. Tako zdrknejO Q V dolini Krke in Save srednje januarske temperature pod -l,0°c, v Celjski kotlini in na Dravekkm polju pod -2 0°C na Murskem polju god -2,5 C; od višjih kotlin zdrkne v Lju- * bljanski pod -2.5 C, na Koroškem pod -4,0°C, v gornji Savski dolini na -5,0 C, na Rudnem polju pa celo na skoro -7°c, Nlkake opore nimamo, ki bi nam pokazala, kako visoka je plast zraka z najnižjo temperaturo v lokalni terenski depresiji. Saj smo-pri obravnavanju vertikalnih gradientov poudarili* da vpliva na razporedbo temperature v prostoru orientacija z 36 - ' ozirom na štreni neba, velikost nagiba kjer stoji hišica, ena¬ ko važen je tudi nagih neposredne okolice. Važna je stopnja odprtosti obzorjaj kvaliteta tal in rastlinska odeja sta na¬ daljnja dva Činitelja. Prav pri obravnavanju temperatur v Je¬ ruzalemu pa smo poudarili vpliv makroreliefa. Naštete komponente se v prirodi prepletajo v najrazličnejših kombinacijah. Če pri tem še upoštevamo, da se hladen zrak ne obnaša kot voda,' temveč kot manj gibčna, zdrizasta snov, ki se lahko zajezi, lahko pa tudi spremlja relief odn. se mu prila¬ godi, kadar se višinske razlike spreminjajo le na večje raz¬ dalje, potem moramo priznato svojo nemoč v hotenju, da bi našli ključ za vlečenje realnih izoterm tudi na dnu kotlin, dolin, globeli. Če bi hladen zrak tekel tako kot voda in bi se zbiral le na najnižjem imestu, potem bi bilo temperaturno raz¬ merje med Koroško in Dravskim poljem zasukano in ne tako, kot ga vidimo na graf* 8 in na karti 1. Pri risanju izoterm v inverznih področjih smo prav zaradi na¬ štetih težkoč postopali takole: upoštevali smo dejstvo, da so najnižje temperature omejene na zelo plitvo plast; dalje, da je na dnu kotlin, kjer se absolutne višine spreminjajo zelo počasi, odločilna relativna in ne absolutna višina. Zato smo na dnu kotlin izvlekli prvo višjo izotermo od najnižje ugo¬ tovljene srednje januarske temperature, na robu kotlin in do¬ lin pa smo isto izotermo ponovili. Od nje navzgor so tempera¬ ture padale v skladu s temperaturnim gradientom. Tak postopek je za naše področje, kjer relief ne omogoča izrazito globokih jezer hladnega zraka, verjetno najprimernejši, v Celovški ko¬ tlini bi bil nesprejemljiv. 2. Karta julijskih izoterm, Slična je situacija tudi pri julijski razporedbi srednjih me¬ sečnih temperatur. Razlika je le v tem, da so inverzije dokaj manj izrazite, na Krškem polju pa je sploh ni. In kot smo za januar poudarili, da imamo v Sloveniji najčešče temperature med -1,0°C in -3,0°C, tako velja za julij podčrtati, da so najčešče srednje mesečne temperature med 18,0°C in 20,0°C. v. 'zaključek Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli na osnovi grafikonov o navpični razporedbi temperatur v posameznih mesecih, enako tudi na osnovi izotermnih kart za reprezentativna meseca, so* ti v dolgoletnih mesečnih povprečkih so^ kotlinska dna preko vsega leta hladnejša od pobočij in vrhov. - 37 - 2. Najmanjše razlike niso v najtople jšem mesecu, juliju* tem¬ več v aprilu in maju, največje pa so v januarju in februar¬ ju. 3. ? .Vertikalni temperaturni gradienti za posamezne mesece ne veljajo samo za postaje na dobro zračenih mestih, temveč tudi za kotlinske postaje v sličnih terenskih razmerah. 4. 0 višini inverzne plasti, kakor se ta manifestira v nor¬ malnih mesečnih vrednostih, odloča najnižji prag v sklopu obrobnih vzetosti, ki obdajajo kotlino. 5. Vpliv Jadranskega morja sega do najvišjih Dinarskih planot in to tako, da se postopno manjša, čim bolj se dvigamo in oddaljujemo od obalnega pasu. Jasne ločnice ni. 6. Med notranjo Slovenijo in najnižjim obalnim pasom so naj¬ večje razlike pozimi /januar/, najmanjše pa spomladi /april, maj/, ko praktično izginejo. - 38 - LITERATURA 1. M a n o h i n V.; Podnebje Ljubljane. Posebni odtis iz Geografskega vestnika XVII. Ljubljana 1941. 2c H idrometeorološka služba FNRJs Temperatura, vetar i oblačnost u Jugoslaviji. Beograd 1952. 3„ Arhiv Hidrometeorološkega zavoda LRS. 4 . F 1 o h n H.s Witterung und Klima in Mitteleuropa. Stuttgart 1954. 5. K d p p e n W., Geiger R.; Handbuch der Klimatologie Berlin 1936. 6. G e i g e r R.: Das Klima der bodennahen Luftschicht. Braunschweig 1942. 7. Vujevic P.s Meteorologija. Beograd 1948. 8. A n g o t A.: Traitd dl&mentaire de M&tžorologie. IV. edition..Pariš 1928. 9. S e i d 1 F.: Das Klima von Krain. Mitteilungen dee Musealvereins ftir Krain. 1891-1902. 10. H a n n J.: Handbuch der Klimatologie, B.d.Ii Allge- meine Klimalehre. Stuttgart 1932. 11. Furlan D.: L’influence du relief sur la rftparti- tion des templratures. VI e CONGRES INTERNATIONAL DE METEOROLOGIE ALPINE, Bled, Jugoslavija; Beograd 1962. 12. Furlan D.: Klimatski opis porečja Save. Ljubljana 1958 - Arhiv HMZ LRS. 13. HMZ LRS; Mesečno poročilo. Redna mesečna publikacija 14. c o n r a d V.: Klimatographie von Karnten, Klimato- graphie von Oesterreich VI, Wien 1913» 15. Furlan D.t Klimatska razmejitev Slovenije. Geografski vestnik XXXII; Ljubljana 1960. - 39 - PREGLED GRAFIKONOV IN KART. Grafikoni 1 Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v januarju. 2 Razporedba srednjih maksimalnih temperatur v juliju. 3. Vertikalni gradienti srednjih mesečnih maksimalnih temperatur. 4 Razporedba srednjih minimalnih temperatur v januarju. 5 Razporedba srednjih minimalnih temperatur y juliju. 6 Razporedba srednjih minimalnih temperatur v aprilu. 7 Vertikalni-gradienti srednjih mesečnih minimalnih temperatur. 8 Razporedba srednjih mesečnih temperatur v januarju* 9 Razporedba srednjih mesečnih temperatur v juliju. 10 vertikalni gradienti srednjih mesečnih temperatur. Karte 1 Izoterme v januarju. 2 Izoterme v juliju. 40 - KAZALO I. Uvod ...«... 1 1. Utemeljitev teme ..., 1 2. Dokument ari j .. 2 3. Metoda dela .......... 3 II. srednje ekstremne temperature .. 6 A Srednje maksimalne temperature . 6 1, Razporedba srednjih maksimalnih tempe-* ratur v januarju ... 6 2, Razporedba srednjih maksimalnih tempe¬ ratur v juli ju ..... 10 3, Razporedba srednjih maksimalnih tempe¬ ratur v posameznih mesecih.. 12 B Srednje minimalne temperature .. 15 1. Razporedba srednjih minimalnih tempe¬ ratur v januarju. 15 2. Razporedba srednjih minimalnih tempe¬ ratur v juliju .. 17 3. Razporedba srednjih minimalnih tempe¬ ratur v posameznih mesecih.. 19 III. srednje mesečne temperature .. 21 1. Razporedba srednjih mesečnih tempe¬ ratur v januarju.... 25 2. Razporedba srednjih mesečnih tempe¬ ratur v juliju. 30 3. Razporedba srednjih mesečnih temperatur v posameznih mesecih leta . 33 IV. Karte izoterm..« 34 1. ’ 'Ltarta^^airaarskih' dzoteria. .. 35 2. Karta julijskih izoterm ... 36 V. Zaključek .. 36