Leto ni. V Oolji, da* 15. JwU» L 1893. Štev. 17. DOMOVINA », 15 m » daa vsakega mcsse* - BapM naj sa Isvolljo poHljsti nrsdniHvu In sicer fr.nkiraao - »i>i)w ss as vraeajo - b immk m plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmood-vrsU T«V* m celo lato f gld, u pol lito I gid.. aa flttrt leta ji kr »milili naj m pošilja Ogmvatft«« JanHii- e CM* Nov vetrič. Na Dunaji zborujejo sedaj delegacije o skop Bih avstroogerskih zadevah. Te ilelegacije otvori običajno cesar mm z nagovorom na /brane de-lagate. v katerem ae izjavlja o razmerja naše države proti aoaednim državam V prejšnjih letih je cesar v tem svojem nagovora se vedno toplo spominjal trozveze ter povdaijal. «la js evropski mir le zajamčen s trozvezo, to je. zvezo Nemčije. Avstrije in Italije Takic* izjave ao bile aeveda Nemcem v veliko zadoščenje. Tndi letoa je govoril ceaar o zunanjem položaju Avatrije pa z veliko posornostjo. Posebno pa je v Nemčiji jezo vzbudilo, da cesar v svojem letošnjem nagovoru trozveze niti z jedno besedico ni omsnil. Pa še veča razburjenost je nastala in zopet seveda v Nemčiji in tudi med Madjari, ko je minister zunanjih zadsv. grof Kalnoky. v svojem običajnem razpravljanju (ekspozlui pojasneval cesarjeve besede in izjavil, da so postale razmere mej Avstrijo in Rusijo jako ugodne in da je v korist našej državi, ako se to ugodno razmerje vedno bolj goji. Ta izjava je Nemce osupnila, kakor strela iz jasnega neba in začeli so Ka!nokya strastno na|>adati. Mi seveda, ki imam i hude skušnje. ne pripisujemo tem izjavam preveč pomena, in kakšen preobrat v politiki nam Slovanom v prid s tem še davno ni storjen Toliko pa se sme trditi, da se kažejo znamenja, iz katerih je razvideti, da se bodo najmerodajnejši krogi ko nečno vendar sprijaznili s tem. da treba Avstriji hoditi z K mi j'i roko v roki. Čakati je treba, kakšno lic« bodo dobile KaInokyjeve izjave tekom zborovanj v delegacijah, ker on bode dobil Se dosti povoda, to vprašanje natančneje pojasniti. Vinorejsko drnitvo za celjsko vinsko okoliiče. Prebivalcem južnoštajerskih pokrajin je dovolj znano, da v vinorejskera obzira čedalje I »olj propadamo. Maogo je sovražnikov, ki se z združenimi močmi zaganjajo v blagostanje vinorej-a Združili so se philoxera in peronospora. obup in mlačnost ljudi, da vinogradi ne vržejo več prej-šnega dobička še pred kratkim je bila vinoreja dotičnim vinorejcetn vir blagostanja m liogastva. a zdaj opustošene gori«-e s svojim prestarim in degeneriranem panju ali trsju le slalio povračajo trud in stroške. Skrajni čas je. se temu žalostnemu stanju vinoreje upreti in vinorej<-u pomagati, dokler ni prepozno. Vže dalje časa sj razni prijatelji kmetijstva ogibali, na kakšen način bi se dalo slabim vinorejskim razmeram v okom priti. V vinoreji mnogo skušeni nadučitelj g. Gustav Potočnik v Petrovčah. trudil ae je vedno vzgledno pomagati vinogradnikom v obližui okolici. Zenberg. spremljevan od vrlega viteza C.aš perja Vuhererja /aradi važnih opravkov, tičočih se njegovih sorodnikov, na pot v Benetke Pre«lno pn je |.>'ovanje nastopil, sporočil je svoj namen Mižnjim prijateljem, zlasti grofu C . .. s kojitn se je hotel o nečem pogoditi StuU-nberg bil je mlad in prijazen mož. krepak in lepo vzraščen. spremljevalec njegov pa je imel že precejšnjo kopo fet za salsi. bil je jači in stavnejši. in kakor je bilo labko spoznati, kar nalašč za vojsko vstvarjen. Nekega dne nstavta se radi naliva ne daleč od Benetk s spremljevalci pred neko krčmo in se podasta v pivnic >. kjer naletita na štiri druge popotnike. Med njimi se je posebno odlikoval nek mladenič v dvorski opravi. Premočeni taji popotniki sc ravno vstopili, ko jih začne mladi tah neumestno zbadati. Beseda je dajala besedo, in videti je bilo. da lah želi prepira z došlimi tujci. Vitez Vuherer pa ni bil nikakor vajen, da bi taki mladi ljudje o njem tako zbadljivo govorili, zato stopi nenadoma s pikrim pogledom pred zasmehovalca ter mu veli molčati. .Kdo se drzne zapovedati. naj sorodnik mogočnega doža beneškega molči?" odvrne mn oni z grozečim glasom, prime v hipu za svoj meč ter plane nad viteza. Tudi trije spi djevalci njegovi zgrabijo za orožje, istotako storita spremljevalca grof<• va. Gotovo bi morala kri odločiti. •U ni prišel nek star. častitljiv mož Se o pravem času iz stranske sobe ter stopil med borik-e. .Mir" rakliče stare.- ter pokara z ostrimi besedami prepirljivega raladenča ob Jednem pa skuša ! pomiriti tudi tujca. Nekako neradi vtaknejo boril<-i meče zopet v nožni- e. Dež je ponehal, in tujca hočeta ravno potovanje nadaljevati, kar stopi k vratom samo sejni zapisnik tudi v nemškem jezikn. ker baje nekaj odbornikov njegove stranke ne razume slovensko, ter pomnoži in dopošlje vsakemu udu okrajnega zastopa. — Po daljli debati, katem Je nastala valed tega predloga in k ter« so ae udeležili g Mihael Vošnjak, g. vitea plera Berks. g. dr. Ivan Dečko. g. I-ovro Hal in preč. g. kanonik dr. L. Gregorec. sprejel se je predlog f. dra. Schurbija. — Preč. g. kanonik dr. L (Iregorec omenil je. da hoče glasovati za ta predlog in pokazati s tem daje sedanja večina bolj obzirna nasproti manjiini. kakor je bila večina za čaaa. ko so bili nasprotniki na krmila — Kot druga točka bil je na dnevnem redu računski sklep za leto 1«92 Poročevalec g. okrajni odbornik dr. Ivan Dečko prečital je posamezne točke tega računa. — G. Mihael Vošnjak poročal je v imeno pregledovalcev računa, da je račun popolnoma v redu in predlagal, da ga skupščina odobri. — G. Julius Tlakusch napovedal je. da hoče on in njegova stranka stopiti v opozicijo in zahteva pri posameznih točkah pojasnila. — Gg. pl. Berks in dr. Sernec dala sta potrebna pojasnila tako, da je g. Kakuscli izjavil, da je on in njega stranka s tem popolnoma zadovoljna. — Kačun okrajne blagajne za 1 1*92. izkaže dohodkov 49708 gkl. 97 kr. in stroškov 4tW39 gld. 95», kr.. toraj presežka 8»»7 gld. 1», kr. Kačun se je odobril. — Tretja točka dnevnega reda je bila volitev peter.h udov v okrajni šolski svet celjski. — G. dr. Ste-pischneg zahteval je v imenu svoje stranke, da s-e naj vtM volitev po skupinah in ko se mu to ni dovolilo, ker je nepostavno. prosil je. da se vzameta vsaj dva uda od njegove stranke v okrajni šolski svet. Ker se mu ta prošnja ni mogla vslišati. izrazil je g. dr. Schurbi, da se on in njegova stranka ne more udeležiti volitve temveč se odstrani in odšli so vsi člani nemške stranke. — Ker je manjkalo tudi treh narodnih odbornikov se volitev v okrajni šolski svet ni mogla vršiti in se bode mogla sklicati še jedna seja. — Narodna večina okrajnega zastopa celjskega je imela zopet pač lepo priliko spoznati taktiko nasprotnikov. Prepričala se je lahko do dobrega, koliko je nasprotnikom do sporazumljenja in skupnega delovanja. Nam se le čudno zdi. da nekateri naših gospodov nikakor nečejo uvideti, da je nasprotniku le za komando in nič druzega in čemu takemu nasprotniku streči. čemu iyemu na ljubo nemško govoriti, čemu delati nemške zapisnike: Kdaj so oni vam pisali slovenske zapisnike. kdaj? Kdaj zavoljo naših kmetov slovensko govorili, kdaj? Kaj nas briga, če onih kdo ne zna slovensko. Naj si poiščejo takih, ki bodo znali. Gospoda, klin s klinom. če drevo usah^je, ne bode nosilo sadu in nič mu ne l>odeš pomagal. če mu bodeS veje prirezaval, zato vun ž njim in namesti ga z drugim, zdravim. Proti takemu nasprotniku nobenih ozirov. ako si hočete pridobiti njih spoštovanje. Ravna pot. naj- boljša pot! — Z vso odločnostjo pa moramo grajati one narodne okrajne odbornike, ki se seje niso vdeležili. Gospodje, vi veste, kaj ste prevzeli in kake dolžnosti imate s tem, aa ste voljeni v okrajni zastop. Tuki^j ni izgovora. Vaak mora biti na mestu, kakor vojak na straži, drugače naj as ne da voliti. Stvar js rosna in upajmo, da nikdar več ne bode koga manjkalo. (Truplo pokajosfa hrvatskega greto Dra-Ikovttak, ki počiva v Gornji Radgoni, prepeljejo 15. t. m. čez Maribor. Celje in Zidanmost v Za greb. kjer bode kny druzih hrvatakih velikanov počiva). Ta grof Dralkovič. iz staroslavne hrvatske rodovine, je bil namreč eden izmed največjih hrvatakih domoljubov in med drugim tudi prvi predsednik .Hrvatske Matice". — Sprevod spremlja tudi več štajerskih Slovencev. Celjska čitalnica je bila posebno dostojno zastopana in je položila na krsto trak z napisom: .Slavnemu hrvatskemu prvoboritelju". iSokolska slavaosti v Ljubljani obljubile postati prav sijajna in velikanska. O velikem pomenu te slavnosti ni nam treba posebej govoriti. ker vsakdo v«5. kake važnosti so naša so-i kolska društva za socijalno in narodno življenje. ! Sokolska društva so vedno stala na braniku na-j rodnih pravic in koliko so že storila za vživljenje družbenega gibanja je tudi vsakemu znano. Pri tej slavnosti sešli se bodo iz vseh krajev naše slovenske domovine vrli naši Sokoli in se l*xlo posvetovali o skupnih društvenih zadevah in kar je posebne važnosti o združitvi vseh sokolskih društev v jedno veliko zavezo po vzoru čeških . žup". To posvetovanje bode prvi »lan DrugI dan dne 9. julija namenjen je zabavi. Vspored je jako i zanimiv m obsežen in bode privabil gotovo veliko narodnega občinstva. Prva točka je sprejem in pozdrav iz Štajerske^-'. in Hrvatskega prihajajočih ..Sokolov" in gostov, katere bode pripe-j ljal posebni vlak. Tej točki sled.* sv. maša na prostem, potem je skušnja za popoldne vršeče proste vaje. Te proste vaje so našemu občinstvu že znane iz Šoštanja, kjer se jih je udeležilo kakih 4" Sokolov. V Ljubljani pa jih lx>de izvrševalo veliko večje število in zatorej bodo mnogo lepše in veličaatnejše. Po t«*j skušnji je sprevod vseh društev po mestu, kateri bode tudi napravil ve-lečastni utis. Jako zanimiva pa bode prosta telovadba. katera se bode vršila po skupnem obedu, in pa akademija v gledišču. — Naša narodna dolžnost je. da se udeležimo te slavnosti v prav velikem številu. Pokazati moramo, da vemo ceniti veliki pomen sokolstva. pokazati pa moramo tudi. da mi štajerski Slovenci vedno radi pohitimo v belo Ljubljano, naše narodno središče. Pričakujemo torej, da Dode separatni vlak pripeljal v Ljubljano iz Štajerskega ravno toliko ali še več gostov, kakor meseca februvarja glediščni vlak. Vse one. ki se žele voziti s posebnim vlakom, prosimo, da se blagovole nemudoma javiti v tr valce svoje na prenočišči ter se nadejala, da se bosta po kratkem boju rešila vročekrvnega Laha. — Noč je terana Dolgo že vealajo po raznih ulicah in se ustavijo slednjič na precej osamljenem kraji mesta. Lah izstopi in tujca mu sledita v neko veliko poslopje. Počasi korakajo po temnih hodnikih. Nakrat se vrata za njimi zapro, napadejo jih oroženci. premagajo in vržejo v temnico. Tri dni sedita že v ječi. mučena od lakote in nejevolje. Le predobro slutita da ju čaka tukaj strašna smrt od lakote. — Glasno kličeta na pomoč, pa zastonj! Nikdo ju ne čtye. Oba sta bila sicer že v vročih bitkah in niata se bala smrti: a tukaj, neobjokovana in oddaljena od svojih ljubih v domovini, vendar nečeta končati dnij, ki so jima še odločeni. — Vedno večja je stiska in vse upanje že izginja. Zdaj se obrneta uboga jetnika do Boga. Volbenk pl. Stubenberg slovesno obljubi. samostan sezidati. Gašper Vuherer pa je pripravljen vas življenje boriti se zoper smrtnega sovražnika krščanstva, ako ju vsegamogočni Bog milostno usliši ter jima pošlje skorajšno rešitev. Že isti večer se odpro vrsta in v ječo stopi menih iz reda bosih Avguštinov. .Prišel sem. da vas rešim", prične z milim glasov, toda le s tem pogojem, da vse natanko storita kar zahtevam od vaju v imenu svojega zapovednika. Najprej morata to pismo lastnoročno potrditi. Tu notri pa stoji, da odnehata od namere, ono deklico za svojega sorodnika snubiti; ker jo nečak beneškega doža ljubi. Ob jednem morata dosedanjemu nasprotniku priseči, da se nočeta maščevati in da molčita o vsem tem. kakor dolgo bivata na beneški zemlji. Če tega ne storita ne vidita več blagodeljne solnčne loči. Ubogajta me in podpišita. kajti jaz vama hočem dobro." Jetnika se podpišeta na naznačeno pismo, in vrata se odpro. — To modro ravnanje meni hovo zelo dopade grofu in vitezu. Vzameta ga a seboj na prenočišče. Tam ga pregovorita naj gre ž njima na štajersko, da lx> pomagal grofu izvršiti dano obljubo. V najlepšem kraji Slovenskih goric prične Volbenk pl. Stubenberg zidati samostan. Izurjeni menih dobi nalogo, sestaviti veliki altar. .Ne glejte ne na delo ne na stroške", dejal je čeeto pobožni ustanovitelj samostana ter vspodbujal delavce pri bogoljubnem dela Tudi na atotine pobožnih Slovencev je prišlo, ki so radi zastonj opravljali najtežja dela. Pa todi menih ni držal križema rok. ko jo imel nalogo, tako imetao delo izvršiti Pa kakor se tudi on trudi, ko noč in dan sedi pri delu. vendar mu ne gre nič kaj izpod rok. Posrečilo se mu je sicer, narediti golobčeka. znamenje sv. Duha krasna je podoba odrešenikova. le glava govini g. I). Ilriliarja v Celju, da nam bode mogoče prirediti vse pravočasno. (.Triflavani") so prišli vkljub slabemu vremenu dne -"I. t. m. v precej velikem številu v naše prijazno mesto. Spremljali so jih ..llirijani" in mnogo hrvatakih dijakov. Na kolodvoru pri čakovalo In sprejelo jih je oeljako narodno občinstvo. Seveda smo tam zapazili tudi več lan daijev la policajev ter oeU okrajnega komisarja in načelnika mestnega urada. Zvečer so priredili naši akademiki v ..skalni kisli" pod starim gra dom tamhuraški koncert Tam jih je pozdravil z navdušenimi besedami v Imenu oe|jskih Sloven-cev gospod dr. J. Sernec. Oovorili so le ter nazdravljali akademiki, katerim so odgovarjali gg dr. Rosina, dr. Dečko, Hribar, dr. Treo. Pod sto-k)ravnateljstvom g, dr. Dečka postala js zabava prav živahna s petjem in tamburanjem. — Drugi dan. v nedeljo, odpeljali so se ob II. uri dop. v Žalec. Vrli Žalčani so jih z navdušenjem sprejeli Ob petih popoldne začel se je v lepem vrtu Kuk čeve restavracije pri kolodvoru tamhuraški kon • ert. kateri se je jako dobro obnesel. Potem je sledil ples. kateri je trajal do ranega jutra. V pondeljek poleteli so akademiki še v Griže ter se potem ob 5. uri popoldne zopet vrnili v Grade«- — (Obširneje poročilo pričakujemo. — Ur i. i Odlikovanje, i V nedeljo 11. t. m. dopoludn-prijiel je c. kr. žandarmerijski ritmojster Ivan laure. tukajšnemu c. kr. žandarmerijskeinu straž meštru Kmilu Knapeku sreberoi križec s krono s katerim je bil ta odlikovan od presv. < esarja Slavnosti vdeležilo se je precej kolegov njegovih, kakor tudi mnogo občinstva. — Res zaslužnemu gospodu čestitamo od srca! i Volitev v okr. b»L blagajno celjsko i je razpisana na dan 19. in 24. junija ter 3. julija. — Manipulacija pri razpisu teh volitev je že taka. da mora najmirnejeinu človeku kri zavreti. Danes. ko pišemo te vrstice ni nabit še plakat in sploh nam nič podrobnega znano. Zato prosimo naše zaupne može malo potrpljenja, prihodnje dni pojasnimo vse. (Krooovi aa čast sv. Cirila in Metoda > na večer 4. julija bodo tudi letos pričah, da se naše kmetsko prebivalstvo zaveda svojega slovanskega rodu in da v«?. kakšnega pomena sta sv. Ciril in Metod za slovansko stvar. Gotovo bodo vrli štajerski Slovenci storili svojo dolžnost in pokazali svetu, da niso zadnji pri razvitku narodnosti. (Umrl j«) dne 6. junija t. L C. brat Silvester (Martin Arhar i reda očetov kapucinov v Celji. Rajni porojen je bil v Školji Loki na < iorenjskem in dosegel starost «19 let. Samostansko obljubo storil je pred 43. leti in je preživel od teh 2» let. kot vratar celjskega samostana. Bil je radi svojega prikupljivega značaja zelo priljubljen in poznat daleč na okoli. — Naj v miru počiva! (Kroaini darovi) družbi sv. Cirila in Metoda. Prve. a ne zadnje krone — daj Bog in narodna. vsemogočnega Očeta mu ne ugaja, ne zdi se mu primerna Zdaj j« preveč grozeča, zdaj zopet pre-nežna. Zastonj popravlja mojster na sliki marsikaj: niti jesti nima časa. še manj pokoja. Trudi se in poti. prosi k nebu za izvršitev svetega dela in skoro že obupuje. Nekega dne premaga ga spanec. V sladkih sanjah se ziblje utrujeni menih. Kmalu zapazi pred slikarskim odrom nebeško postavo angelja. kako Iiarve pripravlja in kako z nadnaravno umeteljnostjo slika ž njimi po platnu. Podoba nerazumljive sv. Trojice je končana in nebeška prikazen izgine. Ko ae menih prebudi, ozre se najprej na slikarski oder in vsklikne. ,0 čudo"! kajti podoba je vseskozi i zborna in do zadnje poteze dovršena Samostan izročili ao redu bosih Avguštincev in zadostno obdarovali. Tudi vitez Vuherer je svojo obljubo natanko spolnil V slavni bitki s Turki pri sv. Gothnrdu (1. avgusta 1884) storil je junaško smrt — Resnobno gleda Bog oče iz ene podobe sv. Trojice na grelno človettvo. Samostan so odpravili, toda lepa cerkvica še vedno tako prijazno gleda na vinske Slovenske gorice. kjer ta pripovedka le sedaj tivi med narodom. mislim, da m pesniku ne umerim, ako za zdaj trdim, da .ne v dolinski nemir*. Kaj nemir v Kdo pa js tako razburjen med Tsharčani? 0 Te-harčane vidi! prav veselega obraza ki si zadovoljno roke maaejo, ter staro novico, katero jim je pulčavnik av. Ane mično opisal, drug drugemu pripovedujejo. .Bog mu plati za to razvedrilo; asa marsikaterega slišal reči Olsj spoštovani puščavnik. kako hvaletni ao Teharčani' Kaj na. da ne zapustiš kmalo toga prijaznega griča, raz kojega imaš prekrasen razgled po savinsjki dolini. Pa prosim ts is jaz. ne oziraj se preveč v savinjsko dolino, ampak le bolj prek cerkve av. Štefana kjer boš še marsikaj videl, o čemur bo« prilično zopet Teharčanom v poduk in razbristreoje spečega duha spregovoril. Kakor sem ss toraj do dobrega prepričal, so Teharčani veseli, ali sdsn js razburjen. dn .brez miru okrog divja* in zdaj tega zdaj onega dol*i. da je njega in g. župana v .cajtengah* očrnel. — Da očrnjen in omadetevan si dragi .ZepI", kakor ustno izročilo teharsko pripoveduje. Toda eno dobro lastnost Is pa vendar imaš. Ne zameri, da te pohvalim. Prišedši čez grič sv. Ane do Štor sem se nekoliko pomudil. Pa kako sem se začudi!. Pričo Storovske go»po videti. Druzega dne Mi so prev/višeni v sprevodu obilne množice in belo oblečenih deklet ob pola oemej ari v cerkev, kjer so opravili sv. nekrvavo daritev. Potem so stopili na prižni<-o, kjer so začeli v Kristusu svoj nagovor z besedami: Preljubi v Kristusu' Ko sem danes prvič stopil na prižnico, da vas kot vaš škof potrdim v resnicah svete vere. dolžnost mi je pred vsem. da se vam zahvalim za vašo odkritosrčno ljubezen, s katero ste me sprejeli. Izražali ste jo z neštevilnimi mlaji in slavoloki, z v?oci, ki ste jih zvili in obesili na nje, * milimi lessdami, s katerimi ste me pozdravljali, z milodonečim petjem, a posebič šs z gorečimi kresovi po vaših gričih, da ne pretiravam, č« rečem, da ne kakor človeka kakor angelja ste me sprejeli. Vem, d.t niste to storili meni, grešnemu človeka, marveč- njemu, ki je iz števila tistih, katerim je naročil Kristus Gospod: Pojdite po vsem sveta in učite vse nArode; — kdor vas sprejme, mene sprejme, kdor vas zaničuje, mene zaničuje. Pa dasi ta čast ne velja meni, grešnemu človeka moram vam vendar priznati, da ste ranili in ganili moje arcrf, da mi primanjkuje besed se vam za to vašo ljubezen dostojno zahvaliti. Pa ker bi jo vam vaekako Is rad kolikor mogoče povrnil, hočem danes še v toliko večji meri poklicati av. Duha da se ra* lije milost božja čez vas in vaše otročiče. katere vam bom danes birmal, da bodo raatli ne le aa starosti, marveč tudi na modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh . . . Nobeno oko ni ostalo sobo, ko so poslušalci slišali iz ust prevzvišenega take gaaljive ia prepričevalne besede Vsaj ao tudi bile l»ogata odškodnina za poprejšnji trud. Glasno so pa zaib-toli verniki, ko so prev/višeni končali svoj nagovor z besedami: Nosil sem vas že poprej v svojem srcu. odslej pa mi ne prejdete iz njega dokler ne bomo zopet vai združeni na desnici pred večnim Sodnikom, kar sebi in vam iz srca želim. Amen. Po akončanej pridigi sledilo je Se izpraševanje odraslih iz krščanskega nauka, kjer — upamo — verniki niso ostali na sramoti. Nato je prišlo na vrsto birmovanje, katero je trajalo precej dolgo, p redno je bilo pomaziljenih nad ŠOU otrok a av. oljem. Pred in po birroovanju ao otroci za veleč, gosp. stolnim kaplanom na glas molili; med bir-movaajem pa se je molil av. rožni venec Po končanem sv. opravilu sprsmili so žnpljani ari-lostljivega knezoškofa v sprevodu sopet v farovt, kjer ro prevzvišeni zasedli s svojimi duhovnimi tovariši ia nekaterimi faraai h kratkemu obedu. Tukaj ao prevTvišeai le enkrat pokazali Ribah čanom svojo naklonjenost obljobivši jim, da jih hočejo čez jedno ali dve leti zopet obiskati. Potem so opravili Is večernice in ob 3. uri popoludne se odpeljali proti postni Brezje-Ribaica ia od tod po železnici proti Maribora. Minil je toraj slavnostni dan. odpeli v slovo zvonovi, toda v našem srca je globoko vtisnen spomin na to prvo obtskanje milostnega našega knezoškofa ki bo Se leta in leta vsakega navdajal z veseljem Zares srečna škofija, ki ima takega višjega pastirja srečni pa tadi fa milost in mir od Gospoda! — Bog jih obrani Ia (Po okrajni zastop) Ts volitvs so kcaBaai pa aihče do zdaj ni poročal o njih. Ni prijetno poročati o gajilobi. o brezznačajaosU, katera aa ja pokazala pri tej priliki aa naftih aarodajakik. pa biti mora da svet .te aegromae strele* apoena in ajih vs prav ceniti Nezadovoljnost i dosedanjo vlado načelnika in njegovega ts Načelnika prav sa prav i je ob • načelnika in večino odbornikov, ker so ss ga vai bali. I.radovalo aa je doasdaj v okrajni pisarni za stranke jako počasi; redkokedsj Ml je tajnik v pisarni, in čs js bil v pisarni, bil js — n* vadno hud. — Takih razmer pa nihče rad ne prenaša in njih todi ni treba prenašati Okraj plačaj* tajnika; plačuje ga za to. da zahaja v pisarno, da dela v pisarni, da js uljrjden in post režiji v nasproti strankam. Načelnik ima paziti, da oknyni tajnik t svoje dolžnosti izpolnjuje. Narodna stranka nabrala je skrlieti. da si pridobi večino v zastopa. [ da more odst raniti neznosne razmere. Ia glejte, knj se zgodi' Gospodje, kateri ao bili pri prejšnjih volit-j vah ne samo na n sine ali slovenske stranke aa-i sprotniki. ampak so agitirali todi proti prejšnjemu | načelniku, začeli ao agitirati za tega in ob enem | za ae. Vse je bik> tako napeljano, da bi bil dobil I naš okrajni zastop. potem okrajni odbor in slednjič okrajni šolski svet nemčursko večino' Tega se je za trdno nadejal tudi gosp. c. kr. okrajni glavar dr. Wagner! Ker je volila akopina velikega posestva, potem trg Šmarje sam narodno, preprečila se je gospodi nakana! Zapomniti je treba da volilci iz skupine kmečkih občin niso držali discipline, da so se merodsjni faktorji za prvotne volitve vse premalo brigali! Kot neko posebnost moram omeniti, — da je tajnik za akupino kmečkih občin postavil svoj« kandidate, in razposlal volilne listke, da pa je pri tem celo pozabil aa svojega načelnika g Anderlaha ne pa nase, ker je sebe zapisal kot kandidata in načelnika izpustil ali pozidal! On je že vedel zak^ ia kaj ss spodobi! Govori se. da se je g tajale poslovil v dan volitve od gosp. c kr. okrajnega glavarja rekli: Slovencem nočem biti več tajnik. SkTstKM-z^iviBki rprtiuje. Ali je dobiti slika slovenskih piaateljev Dalmatina m Bohoriča? Ako kateri natih »lovenskih slovstvenikov sa ts slike ve, naj blagovoli to naznaniti uredništva Sicilijanska vina t lit.rakih »teklenirah po . Vis. častiti duhovščini priporoča listke in zapisnike za sv. birmo trgovina Prag. Hribarja v Celji_ ITizlco lcolo je prav po ceni na prodaj. Kje pove npravništvo našega lista. M SS^ Zaapni mož v vsaki fari. ^S Velsvatno, fes četrt stoletja obstoječe, porsi-d isvsnredn« saupanie in spoštovanje vlivajoče domače densntveno podjetje i poroštveni zaklad iznaša č.-z H) milijonov kron), fegar glavni sede* je na Dunaj i, koje je cesarsko kraljevo privilegirano ter je pod vrhovnim nadzorstvom visoke c. kr. državne vlada in fegar vsestransko priznano blagoaosno delovanje ** raaleza po vseh pokrajinah naše avstrijske imovine, p-"blišča v vsakei lari po jednega saapnsga sisis a nalogo, po-•peievati večje rasiirjenje tega (" djetja v d. .tičnein kraiu. Razumne, čialane in v .lenarstvenem olairii po-polni • zaupanje vlivajoče osel*. koje si telijo pridobiti vedno rast'či postrancki zaslulok za mnogo lat. blago-volijo naj pod znamko ..SOl.ltl. Orsz psstlagsrnd več poiavedsti. («> l"-'1 Učenec 18—15 let star, idrav in čvrst v slovenščini in nemščini primerno izšolan, kateri ima veselje sa kupčijo, vzprejm® se takoj v prodajalnico mešanega blaga /»aa Baibor-ieka r Šmartnea pri Litiji. 3-3 Kose, kose, kose! JOSIP SIRCA, trgovec v Žalci uljudno naznani, da j" dobil novo zalogo najboljših kos. Le te so iz najvlačnsjšega in iz najtrdsjšega srebemega jekla izdelane, so prav lahka in lspo izpeljane Taka kosa zdrži ojstrino tako dobro, da jo je treba le malokrat zopet sklepati in da lahko ž njo najtrdejšo travo po 100 korakov (stopinj) neprenehoma koal*, da si koso enkrat s kamenem nabrusil. Vsaka popisanih kos ima vsekano znamko poljedelskega orodja in besedo »Garatle*. Slednjo tako koso. če ni dobra, zamenja Josip Sirca z drugo novo koso. ŽALEC, v juniju 1893. 7t»i Zdravila za živino. Skoleu redilm itnpt u Mm, i konje, rogato iivlno, ovos in praftiAn Itd. s ssjboljšist vspe- kom večinoma po hlevih. ak» UvIms ae mor« Jssti. slabo prsta vij a i zi-ljšuje mleko in nareja. da krave ilajo več mleka Zamotek s raUlnitn navodom vred velja lo kr. 5 aamotkov z ra-bilnim navodom saino 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mašilo za sisv-srr mji v keks. v krita. otekanja neg. ■sksrjik nenagan itd Steklenica s rabil-niin navodom vre. I stane lo I gld. h steklenic samo 4 gld. Ta sdra-.ila za širino se d.Mjo v lekarni Trak*esi-ja v Ljubljani sravsa rotavia in se vsak dan s pošto razpošiljajo. 99 Zaloga špecerijskega bU|i M Celje. GnUa mu, S Izvrstna zaloga I vsakovrstne kave, sladkorja, riža. tinega olja. Joinegd sadja, masla, svinjske masti, ruma. Čaja vina v butiljkah. tremike slivovke. SS kranjskega brir ,-ca. itd. itd. ||| Banatska p še nična moka. pč| ||| Radajnska mineralna voda itd. 35i 25-lo ||f Mg V C hi kugo! «♦ k najznamenitejši Kolumbovi svetovni raistavi priporoča rosne listke po nnjnliji < eni In najugodnejši kombinaciji, in sicer: i/. Ljubljane do Ckikace in nazaj I in III. rasred oo gld. 246- -. 1. in II. rasred gld. 370 in (731 M vi Rej mej narodna potovalna pisarna Jos. Paulin v Ljubljani. » zagotovi naj ss prsj I FHyoročb Slavnemu občinstvu, velečastiti duhovščini, cenjenim gospodom uradnikom in učiteljem uljudno naznanjam, da sem prevzel po smrti gospoda Irtutm Šujmam trgovino iporijstigi, nriaktrttigi Ni zalogo moke i ti , I. ■>.. -1 o i ti pridelkov -v O-lJl, Priporočam se vsim za nakupovanje imenovanega blaga in zagotov-Ijam najsolidnejo in ceno postrežbo. V Celji. I. junija 1893 (74) 3-4 Anton Kolenc. FriporotSba. Alojzij Mozer. gostilničar, priporoča slavnemu potujočemu občinstvu izborna domača štajerska in dolenjska vina in pivo — izvrstno kuhinjo točna in cena postrežba — tudi nekoliko sob za tujce je vedno pripravljenih. Pri dnevnih vlakih na postaji voz brezplačno na razpolago. Vse po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem Aleja*) ] gostilničar na Zidanem moatu iSteinbrucki. Več učencev, kateri bi imeli veselje do ključarstva. so krepki in zdravi, sprejme X. Unger, ključar v Celji. IDeClca., ki bi imel veselje do trgovine, kmetskih starišev in je primerno izšolan ter 14—l"i let star. sprejme takoj Dominik Beseniek, trgovec v Franko loven pri Vojniku. (771 Izdajatelj in urednik Dragotin Hribtr - Tisk Društvene tiskarne D. Hribar v Celji. Priloga »Domovini« St. 17., dne 15. junija 1893. zavedna dolžnost — zbrali so okrog gostoljubne mize staroste nafti h dejanskih rodoljubov g. Kr. Skuhkta v Velenji: .Koč.- gazda'. 5 kron. č. g. Fr. Cizelj. 2 kroni, č. g J»k Krnšič, 2 kroni, g Iv. Kranjec, 2 kroni, g. 1». Donin. 2 kroni, g Fnl. Pahor. I kroro. g. M. Zakošek. I krono. Skup 15 kron. — Na Gorici pri Slivnici pri g. (irass.1 liju zbrani gospodje pa so darovali 14 kron in sicer Kuder Miha. veleposestnik. 2 kroni, gosp. Robert Orasselli. č. gosp. Fran Vidmajer, župi.ik žnsenski, Ivan Kapler. kaplan is Št. Martina pri Slov. Gradci. Ivan Kozinc župnik slivniftki. gosp. Josip Voloviek, živinozdravnik iz Celja Josip lisjak, trgovec in njegov pridni oče Jurij l/esjak. nai vrli župan. Roitjan Sirk. nadučitelj v pokoju. Štefan lUiaj, učitelj, Janez Bevc. natakar. Fran Lesnika, tajnik drultveni in Svojmir Kranjc. vsi po 1 krono. Hvala jim! Sebi delajo čast. dobri reči pa moč Več zrn. večji hleh. — („81avija") V zadnji fttevilki ..Domovine" zahvaljujeta se Anton Tnrk in Janez Brabec iz St. Ruperta v okraji Vranskem, ki sta pri velikem požarju dne 11. marca pogorela. ..Slaviji", da je njima odškodnino jako kulantno precenila in izplačala. To je hvalevredno poatopanje zavarovalne banke ..Slavij* o postopanju drugega zavarovalnega društva se nam pa iz St. Ruperta nič kaj lepega ne poroča. Jože Korun bil je zavarovan pri ..Franco-Hongroise za 1000 gld Pogorelo je vse izven malih lesnih ogorcev. za katerega mu je nek opekar ponudil 100 opek. toraj vrednosti en goldinar. Vkljub temu priznala je .FrsncoHongroise" Jožefu Korunn odškodnine samo 715 gld. odtegnila mn torej nič manj kot 2HT. goldinarjev. — Ker je .Slavija" zelo kulantna, priporočamo slov. poaeatniko \ da se pri zavarovanja obračajo na domači zavod ..Slavijo". Spodnje-fttajerske novice. (Osskasati). Gosp. dr. Fr. Jnrtela in J. Anderlah, oba v Šmarji pri Jelšah, sta od presvetlega cesarja potrjena, in sicer prvi a načelnika drugi za namestnika okrajnega zastopa v Šmarji. Knako sta potrjena g. c. kr. notar A. Svetina na Vranskem za r.čelaika okr. zastopa in g L. pl. Wittenbach za namestnika. iPrsmombs pri k dakovUiai Č. gosp. kaplan J ur. Šelih je premeščen od Device Marije v Puščavi v Novocerkev, č. g. kaplan Joa Dekorti na iz Jurkloštra v Žavec i Premem bs pri u«t«Uetvu. G. J. Stritar, nadučitelj pri av. Jederti nad Iraškim, imenovan je učiteljem v Braalovčah; gospica M. Plvk, podučiteljica v Artičah. pa za podučiteljico na Blanci. (T vranskem Maksn okraji) je jako veliko pomankanje učiteljev. (OMinaka votttvo v Skofljivnai) Dne 5. in fi. junija t 1. imeli smo tu v Škofjivasi oličinske volitve, katere so se za našo narodno stranko sijajno končale. Voljeni so v III. razredu: S pes Janez v Šmiklavžu, Stožir Fr. v Trnovljah, Premšak Martin v Škofjivasi. Bikovšek Miha na Gradišči. Kompolšek Jan. v Škofjivaai. Brance Fr. v Arclinu, Podjavršek Miha v Runtolah in Jošt Jože v Lipovcu z 71 glaai od 77 oddanih. V II. razredu so voljeni: Kožuh Jak. v Priatavi, Vincl M. v Trnovljah. Pilih J. (Štefan) v Trnovljah, Spea Kari v Začretu. Samec Ig. v Okolici in Koželj Val. v Škofjivasi, vsi enoglasno V I razredu so voljeni: Ropan Fr. v Ljul>ečni, Kožuh Fr. v Trnovljah. Stožir Fr. v Šmarjeti. Dreml Val. I Moli) v Okolici. Dreml Ig. (Ložnar) v Okolici, Ofentavšek Fr. pri sv. Tomaži, Ostrožnik M. v Trnovljah in Kovač Jakob v Arclinu tudi enoglasne. — Veselje mora navdati človeka sko pri rolitvah vidi. kako napreduje narodna slovenska zavest v tej veliki občini lepe vojniške župnije, še leta 18*7 zmagali so v vseh treh razredih .nemčurji" in slsboznani Okom zlezel je zopet na županov stol. Pri volitvi 1. 1890 pa je že prišlo na volišče .118 narodnih in le še 90 nemčurskih volilcev; Slovenci zmagali au v vseli treh razredih sijajno in vrli korenjak M Bikovšek postal je župan Utos pa prišlo je vsega skup le Se « ire« i pol tucatal nemčurjev. vsi drugi stali so kakor skala za našo sveto narodno stvar, Bog živi vse vrle slovenske vo lilce! — Med novimi odborniki najdemo tudi mladega l/»žnarja. Veselimo se. da se ju povrnil v naš tabor in upamo, da bo imel vedno pred očmi lep izgled, katerega sta mn dajala rajna blaga oče in mat1. l/>žnarj>-va hiša slovela je tedaj, kar se tiče verskega, kakor slovensko-narodnega prepričanja kot prva v župniji. (Društvo »Edinost" v Tajnika) lepo napre duje. Sedaj šteje 07 udov iz domače fare. 82 pa is sosednih far. Društveniki razdeljeni so na .bralne kroge" po 8-12 ndov. od katerih vsak dobi H -4 različne časnike na dom. Društvena knjižnica štej« .Hm različnih knjig, katere družabniki prav marljivo prebirajo. Akoravno s'oji toraj društvo na trdnih nogah, vendar pogrešamo v našem številu še marsikaterega vrlega korenjaka Upajmo, da ga sčasoma ne bo zavednega Slovenca v naši fari. kateri ne bi bil od našega društva' (Tofta > V ponedeljek 12. t. m. potokla je toča med Št. Petrom in Žalcem do drobnega. Kaj l Sena itak ni. žito vničeno. če še hmelja ne bode — Bog pomagaj! i Učiteljskega zborovanja na Orobriasmi na binkofttni torek udeležilo se je 14 učiteljev iz šmarijskorogaSkega in 10 iz celjsko laškega okraja. Pri ottcijelnem delu zborovanja govorili so gosp. Strmšek o računanju na ljudskih šolah s po sebnim ozirom na prof. Lavtar-jevo metodo; g. Debelak o novi Weixl-aovi šolski klopi, gosp Šetinc o Hrvatski Matici: g. Brezovnik o slov. Začetnici, katero ima gosp. gim ravnatelj Peter Končnik v rokopisu že zgotovljeno. Pri vsskem govotu unela ae je živahna debata, katera spravila je marsikaj koristnega na dan. — Pri skupnem obedu v g. Kavčiča revataraciji napil je g. Brezovnik najprej presvitlemu cesarju, na kar ao aledile razne napitnice. povdarjajoče bratovsko ljubezen in pravo kolegijalnoet učiteljev v teh okrajih. Konečno naa j-i le šmarski nad tkalci j vrli g. Fr. Jurkovič kot spreten fotograf vse skupaj fotografiral, tako. da ima vsak udeleženec le trajen spomin na vesele ure v Grobelnem. (Tovarno —sdaika v Škofiji vsai. kupil je J. Zimmermann. stsvbinski mojster na Dunaji. rojen Moravan za 55000 gld. oziroma menjal je z gospo Keleisen za dve hiši na Dunaji. (Dalo poroko) praznoval je mino!: ponedeljek uradni sluga južne železn c«. in sicer na postaji Zidani most, g. Vacl. Rajlel. Njegovo ime se je često imenovalo po novinah zlasti leta 1887, ko se je bil vdrl hrib pri Zidanem mostu. Prvi vdor pripetil se je 15. januvarija 188.. leta. drugi siloviti po noči od 17. do 18. januvarija, ki je porulil železniški tir ter popolnoma zagradil tok Savinje. Tedaj je hitel v temni noči Rajšel. brodeč po Savinji do pasii. iz vasi Spod. Breze na Zidan most. ter ondi obvestil postajo, da se je ustavil brzovlak. ki je bil namenjen proti Rimskim toplicam. Za ta pogumni čin je bil Rajšel odlikovan s srebrnim zasluznim križcem s krono Star je zdaj 74 let, je še čvrst in zdrav ter ima lepo pisavo; zajedno je oče desetim otrokom Njegov oče je bil avstrijski vojak, ki se je udeležil vojne zoper Napoleona l. v bitvi pri Lipsiji; dobil je tedaj dvanajst krogel v levo nogo. Rajšel je rodom Pražan. (Ponesrečil joi 5. t. m. pri premikanju voz na Zidanem mostu zapenja« (\Vaggen Kuppler) Josip Likovnik 42 let star. oženjen. in sicer po lastni krivdi! Stroj z nekolikimi vozi pomikal se je na vrsto mirno stoječih voz — ktere k prvim vpreči je bil? naloga ponesrečenemu. Iz neprevidnosti šel je med vozove predno so bili že skupaj in mirno stali oziroma prekasno. tako. da so ga peresa (puffer ji) čez prsa pritisnili in mu hrbet zlomili, da je čez nekoliko minut umri Ponesrečlega prenesli so v mrtvašnico v I-oko. iHsorota.) V soboto dne 10 t. m. peljala se je kmet-ca Cizel iz Artič v Brežice na trg. ko se mostu pribl ža. vstraši se konj. nasproti hitečega voznika, ki je j* t ha se vozil; in prevrže voz v grai/o. kmet ca hoče odskečiti in vtakne nogo ! med kolo tako nesrečno, da si jo takoj vlomi. Nesrečnico odpeljali so v brežko bolnišnico. | .Odlikovanje.i Nsdučitrlju Tom. Dernjaču | v Sevnici je podelilo naučno ministerstvo nask.v { ravnatelja ,Ha Vidmu i začeli l>odejo te dni novo cerkev I zidati, k temu obljubila Je č. g.»pa Hočevar iz ' Krškega pokloniti 10600 g«»ldinarjev iT Brsiicahi m v okolici l>olehajo ljudje letos zelrf za mrzlico. — (Ha PiUtaajni so imeli A. t. m. volitev novega župana. Izvoljen j« zopet gosp. Mafevž Zupančič, tukajftni trgovec in fs-štar občospošto-vani mož. Svetovalca sta Jan. Zagrajšek in Fran Poznič. prvi je tudi ob enem občinski sluga, tako je menda malo kje V odboru so tndi č. gosp. župnik Henrik Verk. Radovedni smo se ho le zopet slovenski jezik tukaj tako nrezlral. kakor se je doaedaj. (Ia Sovnieo) poročajo se jako žalostne stvari o ondotnih prvakih in narodnih voditeljih. Je pač neumevno. če je ljudstvo prebujeno in teli raz vitka, da mu kolovodji nasprotujejo, oziroma zavirajo delovanje Gospodje, zdramite se in spra vite vendar že enkrat tako željeao .bralno društvo" v življenje. Narodna zaspanoat utegne postati tndi vam opaana. ljudstvu pa je v neizmerno škodo iT Rimskih topMsnk) so imeli 11. t m učitelji vrtnarji laftkega okraja, katerih je 14. pod predaedstvom nadučitelja Sentjedertskega. g. Šeligo, posvetovanje o šolskih vrtovih. (Ia poporokK v Srodittii sta darovala deželni odlior in štsjerska hranilnica po 1000 gkl i Ptujski okrajni saotopi je skleni, kupiti vinograd in ga porabiti za nasad ameriških trt •Takiloi k tomboli, katera se priredi v prid revne šolske mladine v Št Janžu na Peči. v nedeljo, dne 18 junija I »93. ob 4. uri popoldne v gostilni .pri Makarji" g. Mih. Cvikl. Dobitki s* v St. Janžki šoli. ali v om-njeai gostilni hvaležno sprejemajo K prav obilni vdeležbi najuljudneje vabi odbor. •Rova sliv—shs psasjilnisoi ob nemški meji se je osnovala pri Mariji Snežni v cmn-reftkem okraji. Sestavljena pravila so se poslala v registrovanje deželni sodniji v Gradec Nsj-večjo zaslugo za to novo trdnjavo ob nemški meji si je pridobil ondotni g. župnik. pri Veliki-Nedelji> je pri prvem zborovanju volilo: Za predsednika g. Skuhala Peter, župnik t Veliki Nedelji, za podpredsednika g Jenih Anton, obokrbnik v Veliki Nedelji, za tajnika: gosp. Petek Davorin, trgovec v Veliki Nedelji, za dcuarničarja g. Veselič Ivan. pooestoik v Sodin-cih za pevovodja. ki je ob enem knjižničar g K beri Anton, učitelj v Vel. Nedelji, kot odbornike; g* Menhart Jakob, kaplan v Ve'. Nedelji. Heb ur Juri. obč. predst. v Vel Nedelji. Kuharič Florijan. obč. predst. na I^šnici. Krhartič Jože. tesarski mojster v Sodincih. Vzlic temu. da je imelo društvo svoje osnoval no zborovanje vsakdanji dan. ko ima kmet na polju in uradnik v pisarni posla, se je vendar takoj oglasilo nad 50 rednih udov in 10 ustanovnikov. Pjsebno smo hvaležni ormoški čitalnici, ki je bila zastopana po odločnih narodnjakih. — Rodoljubno so nas veliko dušno podpirali gg.: dr. Omnlec. Gomzi in Simon Kandrič. Hvala njim. - V kratkem priredimo ustanovno veselico, o kateri bodemo še poročali. tOrflanjo v farni eorkvii v šmarji pri Jelšah jako pohvalno omenja naš dopisnik. Želi le. da bi tudi cerkveno petje pod spretnim vodstvom sedajnegaorganiata k malo tako napredovalo. (Ma Srsmičn pri Vidma) so h. t m. za novo farno cerkev kamenje lomili. Ko so streljali skale, se delavec Grobič iz Stare vasi ni mogel daleč umakniti; zato ga je odletelo kamenje močno na glavi in v križu poškodovalo. Občinska volitev na Tidrni je — tako se nam piše — pred durmi. Kmetje slovenski, volite narodne in poštene občinske odljomike. ki se bodo potlej izbrali tndi narodnega in izvedenega. če tndi ne bogatega župana, da se bode vendar enkrat pri nas po ceni ir. po slovensko uradovalo! iRaaMrilo so koda Moi. in sicer v Polji pri Kozjem na dva razreda, v Šmartnu v Rožni dolini na tri. pri av. Miklavžu pri Or moti na pet razredov. (Tiaitaroki tsšajii za zeleno cepljenje b«do v Borln pri Ptuji od 12. do 17 junija, v Piše-cah pri Brežicah od 1». do 24. junija Za dobro cepljenje se bodo delita darila in izpričevala. ICadgona je si.-or dokaj nemško mestece, vendar je v njem polno Slovencev Obkoljeno je |a mest«. •koro krog in krog od Slovencev. Ker tudi pod radgonsko eodnijo precej Slovencev spada, zato je čisto naravno, da se je pripetilo, da ste dve slovenski stranki priftli preti sodntfo s slovenskima vlogama. Sodnija se nad tem ni spotikala, pač pa .purgarji" v občinskem odboru, katere bi to nič brigati ne imelo Vendar so pri seji svoj glas slovesno povzdignili in meti svet zatrobili to ne gre. to ne gre. nafta nemška čast tega ne dopušča. — Mestni očetje' Zakaj pa od Slovencev denar jemljete, kedar pridejo v vale »tacune in gostil-niče-' Zakaj |>a vi takrat še sami s slovenskim kmetom slovensko govorite?! (Pravi nemški Windmachori je poslanec skupine (Slov. Bistrica. Slov. Gradec i. t. d.) sjHHlnje štajerskih mest dr. Starke I v Gradci. čegar oče je uradnik pri hranilnici slovenskega okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici. Ta mol menda nima v svoji pisarni nič dela. To sodimo iz tega. ker govori pri vseh shodih graških Naj se zberejo čevljarji ali kateri koli rokodelci, povsodi on ministrira. Toda nad tem se ne bi spotikali, ko bi le nas Slovence pustil na miru Ne davno nas v graškein .Tagblattu" na l*»j kliče. na| volku in jagnjetu" in še marsikaj ne. najmanj pa naših razmer. Druge slovenske novice. i C. kr. deielnim predsednikom za Kranjsko i imenovan je g. baron Hein. ki je bil do sedaj samo voditelj deželne vlade v Ljubljani. i Slovensko poaojilnice 1. 1892 > Savinjska posojilne« v Žalci je priobčila računski sklep za svoje 12. upravno leto. Iz njega posnamemo, da je imela lani 37409* gld prometa. 2123 gld. čistega dobička in v obeh rezervnih fondih 1(1503 gld. Trdni zavod to' Posojilnica v Djekšah na Koroškem je izdala račun za svoje 4. upravno leto Prometa je iinela 7-'»9S>» gld. čistega dobička 2S"2 gld.. v rezervnem fondu ima pa «587 gld. — Posojilnica v Kamniku je imela v svojem 2. upravnem letu 1397(38 gld. prometa. «54 gld. čistega dobička in je v rezervni fond založila 522 g!d. — Došel nam je še račun od dveh čisto novih posojilnic na Koroškem, ki ste lani še le dobrega pol leta uradovali. Posojilnica v Prevaljali je to. ki je imela v tem kratkem čaau že 37733 gld. prometa. 12 gld. dobička in 231 gld. v zadružnem zakladu, in posojilnica v St. Janžu v Rožni dolini. Ta pa je imela 35348 gld. prometa. 9 gld. dobička in 121) gld. zaklada. Dober začetek: i Družbi av. Cirila in Metoda) je poslala blagorodna g. Ana Lenarčičeva. prvomestnica ženske podružnice na Vrhniki. 152 gld.. — 52 gld namreč nabranih o svatbi gospodov dr. J. Marolta in Fr. Župneka v Verdu pri Vrhniki in 100 gld. pa pokroviteljine g. dr. J. Marolta - Po g drd med. Krušiči. prvomestniku graške akademične podružnice smo prejeli za društveno I. 1892 101 gld. udnine. kar je gotovo zdaten dar na domovinski žrtvenik. ker udje pač niso vselej v najsijajnejih gmotnih razmerah. — Odzvavši se poslanici, s katero smo lansko leto povabili vsa društva v krog pokroviteljev naše družbe, (»stala je pokroviteljica .Narodna tiskarna" v Ljubljani z zneskom 200 kron. — Prvomestnica Cerk-niško-Planinske ženske podružnice, bi. g. Matilda Sebenikarjeva. je poslala 50 gld. kot čisti dohodek veselice, ki jo je priredila v prid družbi 9. apr. si. čitalnica v Planini. — Po g. Ivanu Hribarji smo prejeli 45 gld. kroninega daru vrlih koroških domoljubov: darovali so pa preč. g. Henrik Angerer. dekan v Št. Lenartu v Ubodski dolini, č. g. Fr. Harjer. kapelan v Itobrli vasi. č. g. Jožef Fugger. župnijski upravitelj v Medgorjah. povodom papeževe slavnosti in Neimenovanec iz Železne Kaplje po 20 kron. č g. Simon čemer, župnik na Žihpoljah. j« I«« kron — V št. Rupertu na 1 Uenjskem umrli trgovec, g Martin Jurčič je v oporoki volil družbi •JO gld Blagajnik |iodružnice v Pod- gradu v Istri. g. Josip Volk, je poslal 15 gld . ki w> jih zložili .Antjc\ g. učitelj Alojzij Novak pa 14 gld . nabranih o svatbi g. Fr. Šinkovca, trgovca in posestnika v Idriji V gonilni pri g. Košenihi v l.jubljani so darovali dosedaj za družbo .prvo krono", g. Košenina in goapa 2 kroni, g. M rt Iler 2 kroni, po jedno krono pa gospa M. Kune. gdč. I.eopoldina Križaj, gg. Janko Cešnik. dr. Furlan. Ferlič, Frtrsager, Jenič, Kastelic. Kmet, Kolone. Košmelj. Kozlov-čar. Kraigher. A. Krap«. M Kune. Lapajne. Mally. MuSič. Platner. Kainer, dr. Schwei-ger in Fr. Stare Iz .Narodne tiskarne" smo prejeli 15 kron 10 so jih darovali gg. člani uredništva .Slov. Naroda". 5 pa si upravniško osobje .Narodne tiskarne". Dalje so družbi še naklonili: Strelski klub .Sokola" pri zaključku streljanja 5 gld. 20 kr.. v Harkovljah umrli g Anton Stare jo družbi volil 5 gld g. M. Vuga od sv. Lucije ob Soči 5 gld . ki so jih zložili Mostarji o velikonočnem semnji za pi-ruhe nafti iWi ob narodnih mejah; č. g. Jakob Pokoren, kot dar vesele družbe; tri narodne sestre iz Št Jarneja na Dolenjskem »i kron: č. g Valentin Bernik. benelicijat na Vrhpoljt pri Moravčah. 3 gld. v imenu vesele družbe; g. Matej Zadnikar. gostilničar pri .Sokola" v ljub Ijani 2 gld. g. Jernej Bahovec. kiyigotržni komptoirist. 1 gld «io kr. nabranih pri odhodu dveh prijateljev iz Ljubljane, g. Anton Brezov-nik. učitelj v Vojniku pri Celji 1 gld 30 kr.. kot dar učiteljske družbe in Neimenovanec 1 gld. — Požrtvovalnim darovalcem naj bo obilna zahvala i zavest, da s svojimi darovi pomagajo vzgajati našo nežno, raznarodovanju izpostavljeno mladino v verskem, dinastičnem in domovinskem duhu. — Darovatelji .prvih kron" naj imajo vedno Več posnemal-^v! Prijatelje po vseh slovenskih pokrajinah pa prosimo, da nabirajo .prve krone" v svojih krogih; trud bo neznaten, a skupen vspeh gotovo velik. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (V Ljubljani i bodo vse ljudske šole spomin zmage Slovencev in Hrvatov nad Turkom pri Sisku pred 300 leti na dan sv. Ahacija. 22. t. m. praz-| novali a petjem, godbo in deklamacijami v prostorih nemške glasbene matice, i iV Idriji) se širi zopet na letos ni istina I (Tečaja za zeleno ceptjsnjei ameriških trt v Krškem K. in 1«. t. m. s-je pod vodstvom ravnatelja R Dolen«-:i udeležilo čez 40 vinorejeev. od katerih so nekoji prei-ej daleč prišli, in več učencev krške in grinike Sol.-. - K tečaju je prišel tudi deželni odbornik, g dr. Jos. Vošnjak. i Tržaške volitve i so iz|utle zopet jako neugodno za avstrijsko stranko. Izvoljeni so bili v treh razredih z veliko večino progresovri ali liberalni Lahoni. katerim je do Avstrije jako malo, le v enem razredu, kjer uradniki volijo, jo z velikim trudom prodrla konserativna stranka. V okolici ao seveda Slovenci bili voljeni. (Triatko volitve i Dne 12. t. m. so se vršile volitve v tržaški okolici. Slovenska stranka je zmagala v petih krajih in lx> torej imela v obč. svetu jednega poslanca več nego doslej. <▼ Cerknem na Goriškem i je nova hranilnica in poeojilnii-a z neomejenim poroštvom pričela svoje delovanje dne 4 junija. Hranilne vloge obrestuje s 4*.. posojuje pa po 5', in po oljši pešec je prišel to dolgo pot v 7 dneh Hodil je vsied dogovora le od 4. ure zjutraj do 9. zvečer. Počivati je smel le opoludne 1 uro. (V Kodaaja) na Dan*kein se je pripetil redek, obžalovanja vreden slučaj, dt je učiteljica 14 letnega šolarja ubila. (X svetovni razstavi v Ckieago) se podajajo tudi iz Evrjpe. V reda 1 je res, tO največje človeško .mravljišče" pogledati. Stroški za potovanje ae dajo le glede vožnje naprej preračuniti. stroški za jed. pijačo in stan pa ne. — Zato si treba mošnjo dokaj glolioko z novci napolniti. Za september se prirejajo velikanski shodi vseh narodov, tudi od Slovencev v Ameriki, na katerih se bode govorilo v vseh j -zikih sveta. Dopisi Is Teharjsv. Potoval sem čez prijazen l.ribček. ki ae polagoma vzdignje pri sv Štefanu začenši ter je vrhu kronan s prelepi, cerkvico sv. Ane. .katera tiho zre v tloliski mir- T««la