IGDIVOV \/RTC\ I 7FTAI F V našem vrtcu je vsak dan igriv, nasmejan in poln novih doživetij. V tem času se je veliko dogajalo. Največja novica je ta, da je vrtec odprl nov oddelek, ki se imenuje Modra igralnica. V njem so otroci prvega starostnega obdobja in se že zelo zabavajo, igrajo, prepevajo, igrajo na instrumente ... Čeprav je bila letošnja zima mila, smo se v vrtcu pogovarjali o tem, da moramo v zimskem času poskrbeti za živali, ki nimajo dovolj hrane. Tako so tudi otroci iz Oranžne igralnice skrbeli za ptičke in jim nastavljali hrano v ptičjo hišico. V letošnjem letu je prednostna naloga vrtca Eksperimentiranje v predšolskem obdobju. Skozi vse leto v vseh igralnicah izvajamo različne eksperimente, ki so primerni otrokovi starosti. V Rumeni igralnici smo izdelali vulkane iz gline in potem s pomočjo kisa, sode bikarbone in barve ustvarili prave bruhajoče vulkane. Tudi v vrtcu vemo, da je za zdravje zelo pomembno veliko gibanja na svežem zraku. Zato se vsak dan odpravimo ven, da se razgibamo in nadihamo svežega zraka. Hodimo opazovat naravo, si naberemo naravni material ali pa naberemo kakšen šopek rožic, ob tem pa vedno spoznavamo kaj novega. Otroci iz Zelene igralnice so se odpravili na malo daljši pohod do Pušnikove domačije, kjer smo spoznavali pomladno naravo in našo kulturno dediščino. Sedaj pa težko pričakujemo toplejše vreme, ko ne bodo več na pohodu virusi in se bomo lahko brezskrbno igrali, zabavali in spoznavali nove stvari. Dipl. vzg. , Simona Furman VPIS NOVINCEV V JAVNI ZAVOD OSNOVNA ŠOLA ŽETALE ENOTA VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Predmet javnega vpisa je vpis novincev v Javni zavod Osnovna šola Žetale, enota Vrtec Žetale za šolsko leto 2020/2021, s sprejemom na dan 1. 9. 2020. Vpis otrok bo potekal od 11. marca 2020 do 10. aprila 2020. V vrtec sprejemamo otroke od enajstega meseca starosti dalje (če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela) do vstopa v osnovno šolo. Vpis in sprejem otrok v programe vrtca, odvisno od prijav in prostih mest, poteka skozi vse leto. Starši bodo o sprejemu otroka v program vrtca obveščeni pisno, najpozneje do 6. maja 2020. Razpis se v skladu s trenutno situacijo podaljša. Datum zaključka razpisa bo objavljen naknadno na spletnih straneh vrtca, šole in občine. 9 letalske novice 2 Sprehod po vsebini Vrtec Dober dan Župan Delo Občinskega sveta Občine Žetale SOU Iz naših krajev, društva Društvo podeželskih žena DU Žetala Župnija Žetale Ženski pevski zbor Žetale KD Žetale OORK Žetale Od tu in tam OŠ Žetale 2 4 5 - 6 7 - 8 9 - 10 12 12 - 13 13 in 16 14 - 15 18 19 - 20 22 - 23 24 - 28 t Javno GLASILO »ZETALSKENOVICE«, št. 74, APRIL 2020, Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4,2287 Žetale, Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO ml., Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIČ Prelom in tisk: www.evrografis.si, APRIL 2020, Naklada: 500 izvodov Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev. :006 24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. jr * * DOBER DAN * Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše Občine Žetale. Živimo v času, ko se ne smemo družiti, lahko si povemo kaj na daljavo, aktualna je moderna oziroma sodobna tehnika, dobrodošla je pisan beseda in v tej obliki beremo in slišimo, kako nevarna je bolezen covid-19, ki jo povzroča KORONAVIRUS, ki izhaja s Kitajske in je prepotoval svet. Ustavil se je tudi v naši lepi Sloveniji, prikorakal iz sosednje Italije, požel mnogo italijanskih prebivalcev. Tudi nas ogroža, celo v tihih Žetalah, prispel je z ljudmi, a z upoštevanjem nasvetov stroke bomo gotovo preživeli in zaživeli v zeleni cvetoči pomladi. Petek, 13. marec 2020, je tudi spominski dan: oblikovala se je 14. slovenska vlada in začela delo v teh kriznih časih in ga tudi j uspešno izvaja. Tudi na Žetalskem se je življenje spremenilo, malo prometa, nič druženj, nekaterim društvom in organizacijam je virus preprečil izvedbo občnega zbora. Nekatera društva so ga uspešno izvedla, si zastavila cilje tekočega leta, a kdo ve, pod kakšnimi pogoji in kdaj bodo realizirani. Najvažnejše v tem času je, da premagamo virus, da ohranimo zdravje, okrepimo telo in mišljenje ter vztrajno premagamo posledice, ki nam jih pušča koronavirus. Da se vznemirjenje in negotovost nadaljujeta, je poskrbela narava v nedeljskem jutru, svetovnem dnevu voda, ko je okrog 6.30 ure prebudila speče zemljane v Zagrebu in širši okolici s svojim bučanjem. Ugotovili smo, da je bil potres. Čutili smo še popotresne sunke, a na srečo večjih posledic zaenkrat ni. Okoliščine življenja niso varne. Kdo ve, kako se lahko z nami zemljani še poigra narava, a živeti je treba vsakdanji čas. Nekaj novic vam prinaša 74. št. občinskega glasila. Preberite, kar vas zanima, mi se dobimo s pisno besedo ob občinskem prazniku v oktobru 2020, dotlej Vas v imenu Uredniškega odbora Ž. N. prijazno pozdravljamo. M. K. , odgovorna urednica Ž. N. VOŠČILO V času koronavirusa, ki obkroža ves svet, Vam naj minejo velikonočni prazniki, čeprav v najožjem družinskem krogu, v blagoslovljenem vzdušju, v miru in utrjevanju zdravja ter mirnega doživljanja prihajajoče pomladi. So želje: Župana, Občinskega sveta, Občinske uprave in Uredniškega odbora Ž.N. 4 9 letalske novice Q ai» L ZUPANOV UVODNIK- KORONAVIRUS - DAVEK NEOLIBERALIZMA IN GLOBALIZACIJE V trenutku, ko pišem te vrstice, je pandemija, ki se je decembra začela na Kitajskem, v polnem razmahu v razvitem zahodnem svetu, tudi v Evropi in ZDA. Razne nalezljive bolezni seveda niso novost in so tudi v zgodovini pogosto morile po svetu. Pa vendar si še vsaj pred nekaj meseci nihče ni znal predstavljati, da bi v sodobnem svetu ob vsem tehnološkem napredku neki novi virus lahko popolnoma spremenil naše življenje in zamajal svetovno gospodarstvo, predvsem gospodarstvo najbolj razvitih držav. Neoliberalizem kot skrajna oblika kapitalizma je pripeljan do skrajnosti. Globalizacija je samo pot in način za neovirano širjenje neoliberalizma. Jasno je, da nobeden normalen človek ne more biti proti kapitalu, dokler ne izkorišča ljudi za ustvarjanje dobička, dokler ne uničuje narave, dokler misli, da je vse dovoljeno, če imaš kapital. Če dobro pomislim, se je neoliberalizacija začela z ustvarjanjem trgov in delničarskega sistema. Takrat so za uspešnost gospodarskih sistemov začeli uporabljati pojem »gospodarska rast«. Drugi uničujoči sistem so seveda trgi. Na trgih je edino merilo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Edino merilo je dobiček. V imenu dobička so lastniki kapitala selili proizvodnjo predvsem na Daljni vzhod. Danes v nekoč tehnološko najbolj razvitem delu sveta ne proizvajamo skoraj nič več. Od vsega so ostale uprave, marketing in distribucija. V dilemi človek ali kapital je zmagal kapital. V trenutku, ko se je veriga dobave skoraj pretrgala, bi bilo zelo pomembno, če bi čim več stvari izdelali doma. Kar je še huje, v tej bitki izgublja tudi kmetijstvo. V pogojih tržnega gospodarstva se naenkrat nič več ne splača in naenkrat po vsem svetu prevažamo hrano, ki bi jo lahko pridelali doma. Če že moramo uvažati banane, ananas in drugo tropsko sadje, ki kljub podnebnim spremembam še ne bo raslo pri nas, je nerazumljivo, da moramo kupovati česen na Kitajskem, čebulo v Španiji ... Seveda k takšnemu stanju pripomoremo vsi mi kot potrošniki, ki smo spremenili navade prehranjevanja in namesto sezonskega in lokalno pogojenega prehranjevanja hočemo v vsakem trenutku imeti na dosegu roke vse, kar nekontrolirano zraste kjerkoli. Upam, da se bo iz te zdravstvene in gospodarske krize kaj naučil sistem in mi kot posamezniki in da beseda samooskrba ne bo ostala samo na papirju. Jasno je, da popolne poti nazaj ni več in bi bila tudi nesmiselna, potrebno pa bo najti način, da se izvijemo iz skoraj popolne odvisnosti od uvoza predvsem pri hrani. Treba bo spremeniti način razmišljanja in način subvencioniranja, ampak to je predvsem naloga države, pa tudi celotne EU. Kriza bo pustila ogromne posledice. Povsem jasno je, da so v vsaki krizi najbolj ogroženi najšibkejši. To velja tako za posameznike kakor tudi za skupnosti. Prav gotovo bo posledice čutila tudi občina. V kolikšni meri bodo spremenjene okoliščine vplivale na že itak skromne možnosti naše občine, je v tem trenutku težko napovedovati. Vse bo odvisno od uspešnosti ukrepov vlade. V tem trenutku so napovedani ukrepi podobni kot drugod v Evropi in pripravljeni skupaj z različnimi strokovnjaki, zato ni razloga, da jim ne bi zaupali. Pa vendar posledice bodo. V Občini Žetale bomo tudi v teh razmerah poslovali skrajno ekonomično in premišljeno. Ne glede na stanje smo pripravljeni, da skupaj s štabom CZ, prostovoljnim gasilskim društvom in osnovno organizacijo RK pomagamo vsakomur, ki bo nujne pomoči potreben. Predvsem pa upam, da spoštujete ukrepe, ki jih je sprejela vlada, da vam ne zmanjka optimizma in ostanete zdravi. Vaš župan Žetalske novice pS | 5 ŽUPANOV GOVOR Lep in prisrčen pozdrav vsem, ki ste se nocoj zbrali na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Začetek februarja je čas, ko slovenska kultura stopi v ospredje in s prvih strani časopisov ter prvih minut informacijskih oddaj na televiziji in radiu izpodrine politiko. Čeprav se zdi, da ji zadnja leta to že vedno manj uspeva. Ne vem, če je slučaj ali načrtovano dejanje, da se ravno v tem času zadnja leta ukvarjamo s političnimi krizami, ki kradejo pozornost kulturi še teh nekaj dni, ki jih je imela. Če se spomnimo, smo lani ta praznik praznovali brez ministra za kulturo, letos pa brez operativne vlade. Upam, da se to ne bo stopnjevalo in se ne bo zgodilo, da bi kdaj v prihodnje ostali še brez lastne države in lastne kulture. Morda se zdi komu ta bojazen odveč, pa vendar v času neusmiljene globalizacije in divjega liberalizma nekritično sprejemamo vse, kar nam ta globalizacija ponuja. Brez pretiravanja lahko rečem, da nam ob vnetem priseganju na zakone globalne trgovine grozi, da izgubimo tisto, kar je naš prepoznavni znak. Grozi nam, da bomo počasi izgubili identiteto na področju urejanja krajine, arhitekture, jezika, glasbe in še kje. Poglejmo okrog sebe. Nekoč pretežno sive, bele ali pastelne barve hiš se počasi, a vztrajno umikajo in od vsepovsod nas pozdravljajo vijolične, modre, temnozelene, rdeče in še kakšni na daleč vidni odtenki, ki seveda jasno kažejo, da je svoboda lastnika nad širšimi interesi. Prepoznavnost slovenske krajine se izgublja. Pa niso krivi samo ljudje, temveč tudi stroka. Posebej haloška in še kakšna krajina je bila od nekdaj prepoznavna po razpršeni gradnji. Po hribčkih razpršene slikovite, čeprav skromne hiške so dajale svojstven in enkraten pečat pokrajini. Sedaj nas hočejo na silo spraviti v urbana središča, podoba krajine pa se izgublja v zaraščanju. Še dosti bolj usodno od tega, kar se dogaja s slovensko krajino, pa je, ne po krivdi kakšnih evropskih zakonov, temveč bo samo naša krivda, če bomo izgubili jezikovno identiteto. Pri tem niti ni toliko pomembno, da v slovenski jezik vse bolj prodirajo tuje besede, da počasi že težko najdemo podjetje v Sloveniji s slovenskim imenom, da na spletu pač komuniciramo v globalnem jeziku; pomembno je, da grozi slovenskemu jeziku nevarnost prav z vrha intelektualne piramide. V silni želji po zaslužku in komercializaciji univerz se za svetlim ciljem po internacionalizaciji slovenskih univerz in drugih visokih šol v praksi materni jezik vse bolj umika angleščini, ne samo na simpozijih, temveč tudi pri predavanjih. Uporaba tujega jezika na univerzi seveda ne pomeni, da ne bomo več govorili slovensko, vendar je za razvoj jezika izjemno pomembno, da se razvija in uporablja tudi na področju znanosti. Ali se po stoletnici slovenske univerze vračamo v čase, ko je bil naš jezik ožigosan kot manjvreden jezik dekel in hlapcev? Morda je bojazen odveč, pa vendar se vprašamo, ali bo šel razvoj v smer, da bomo imeli še vedno slovenske univerze ali univerze na Slovenskem? Slovenski jezik smo Slovenci ohranili tisoč let, ko nismo imeli ne svoje države, ne svoje univerze, ne šol in drugih institucij v slovenskem jeziku. Pa vendar smo s Trubarjem med prvimi evropskimi narodi dobili knjige v svojem jeziku. Prešeren je naš jezik dvignil na raven razvitih evropskih jezikov. V evropskem parlamentu, kjer naši poslanci predstavljajo samo dva milijona od skoraj petsto milijonov Evropejcev, je slovenščina uradni jezik. Ali bomo vse te pridobitve zavrgli zaradi zahtev globalnega vladanja kapitala? Podobno se dogaja v glasbi. Stari običaji in ljudski prazniki se umikajo novim komercialno motiviranim in naši kulturi vsiljenim praznovanjem, ki jih sprejemamo z odprtimi rokami; samo spomnimo se noči čarovnic, črnih petkov, valentinovega in še kaj. No, vsaj za martinovo se nam zgleda še ni treba bati. Slovenska kultura je odigrala pomembno, pravzaprav odločilno vlogo pri formiranju slovenskega naroda in vzpostavitvi slovenske države. Verjetno so bila tudi zaradi tega pričakovanja slovenske kulture v samostojni Sloveniji velika, morda tudi pretirana. Kultura je zelo ra- znovrstna in zahteva velika sredstva. V politiki tržnega gospodarstva, na osnovi tujih izkušenj mnogi mislijo, da mora tudi kultura delovati po zakonih tržnega gospodarstva in celo prinašati dobičke ali pa usahniti. Pri tem pozabljajo, da delovanje kulturnih institucij in oblikovanje kulturnih produktov in dogodkov deluje na drugačnih temeljih, kot v kulturah, ki svoje produkte ustvarjajo za milijardni trg. Pogosto tudi znotraj posameznih zvrsti ni razumevanja za druge, ker vsak vidi samo sebe. Pogosto tudi med kulturniki ni razumevanja za druge potrebe države. Če omenim samo oguljeno frazo: »Ali so za državo pomembnejši topovi ali knjige?« Zgodovina nas uči, da odgovor ni enoznačen. Če veliki bibliofil in slovenski pesnik general Rudolf Maister ne bi znal dobro uporabljati topov, organizirati in poveljevati vojski, danes na velikem območju Slovenije ne bi imeli možnosti uporabljati slovenskih knjig. Kaj in koliko se komu razdeli iz javnih sredstev, je vedno stvar kompromisa, ki pa mora biti sprejet v kulturnem dialogu in medsebojnem spoštovanju vseh udeležencev. Koliko je tega v Sloveniji, je pa drugo vprašanje. Z vidika kulture je vendarle vzpodbudno, da v tem trenutku namenjamo večji del BDP za kulturo kot za orožje. Pa še kulturo nam Američani izvažajo zastonj, orožje pa drago plačujemo. Kulturni praznik je tudi priložnost, da najzaslužnejši ustvarjalci in po-ustvarjalci slovenske kulture dobijo zaslužena priznanja. Letos smo na nek način pri podelitvi nagrad udeleženi tudi Žetalčani. Morda marsikdo med vami, v Ljubljani pa prav gotovo skoraj nihče ne ve, da so v ciklu Haložani, s katerim je letošnji Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler zaslovel, fotografirani številni Žetalčani. V naši občini smo glede na možnosti na področju kulture naredili veliko. Največ seveda z investicijami v to dvorano in obnovo kulturne dediščine. Tudi letos bomo nadaljevali v tej smeri. Na razpisu LAS Haloze smo uspeli z vlogo za nadaljnje urejanje Pušnikove domačije, ki bo po investiciji v notranjost, upam, ponovno zaživela. Sedaj pripravljamo dokumentacijo za pridobitev sredstev za zasaditev vinograda, že lani smo uspeli na razpisu pridobiti sredstva za ureditev pašnika, ki bo letos zaživel, in delno zasaditev s sadnim drevjem. Z vsemi temi investicijami bo Pušnikova domačija postala arhitekturni biser, ki bo ohranjal identiteto življenja v teh krajih v preteklih stoletjih. Zavedam se, da bi morali za živo kulturo nameniti več sredstev, pa jih seveda nimamo. Kljub temu pa sem prepričan, da so pogoji za delovanje kulturnega društva in kulturne prireditve v občini na nivoju, kot še niso bili. Vendar za kulturno življenje v občini niso dovolj pogoji, najpomembnejši so ljudje. Zato se v tem trenutku iskreno zahvaljujem vsem, ki skrbite, da je kulturno življenje v občini na takšnem nivoju. Verjamem, da besede zahvale niso edino plačilo za vaš trud, ker sem prepričan, da nobena materialna sredstva ne morejo nadomestiti zadovoljstva, ki ga občutite po uspešnem nastopu. Zahvaljujem se vsem nastopajočim na nocojšnji prireditvi. Spoštovani. Morda sem nekatere probleme v slovenski kulturi naslikal preveč pesimistično, zato naj zaključim z besedami Ivana Cankarja: «Slikal sem temno, da bi oko tem silneje zahrepenelo po luči.« Hvala za pozornost. 599 9 letalske novice DELO OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE Občinski svet Občine Žetale je v preteklem obdobju zasedal na treh sejah, in sicer na 7. redni seji dne 19. 12. 2019, na drugi dopisni seji 21. 2. 2020 in na 5. izredni seji 24. 2. 2020. Razlog za sklic prve seje je bila obravnava in potrditev proračunov za leti 2020 in 2021 v drugem branju, saj sta bila navedena dokumenta v prvem branju obravnavana že na prejšnji seji. Svetniki so soglasno sprejeli najpomembnejši finančni dokument občine za predlagani obračunski obdobji z vsemi pripadajočimi dokumenti. Največ sredstev iz obeh proračunov je namenjenih za modernizacijo občinskih cest, saj je infrastruktura na področju lokalnega cestnega omrežja v občini Žetale slabše urejena. Širina cestišč, ki so v slabem makadamskem stanju, v povprečju znaša 3 m. Ker potekajo po gričevnatem svetu med travniki, sadovnjaki in gozdovi, so ob močnejših deževjih in še posebno ob neurjih večkrat neprevozna. Neprevoznost povzroča težave za gospodinjstva, ki so vezana na navedene ceste. V obeh letih bomo za modernizacijo cest namenili okrog 422.000,00 EUR, povratnih in nepovratnih sredstev, ki nam pripadajo v skladu s 23. členom Zakona o financiranju občin, ter nekaj lastnih sredstev. Drugih večjih investicij se v teh letih ne bo izvajalo, poravnati se morajo namreč obveznosti iz prejšnjih let (povratna sredstva za modernizacijo cest). S skupnimi projekti sosednjih občin smo se prijavili na dva razpisa. Prav tako se je na tej seji potrdila vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Žetale za leto 2020, ki je bila tudi tokrat predlagana v enaki višini kot prejšnje leto -0,0030 EUR. Drugih vsebinskih točk dnevnega reda na tej seji člani občinskega sveta niso obravnavali. 2. dopisna seja je bila sklicana zaradi obravnave in sprejema Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za projekt »Modernizacija občinskih cest Občine Žetale v letih 2020 in 2021.« Naveden dokument je bil pripravljen na osnovi plana investicij oz. modernizacije občinskih cest v letu 2020 in 2021, s finančnimi sredstvi, ki jih prejme občina za izvajanje investicij na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin. Svetniki so ga soglasno potrdili. Na 5. izredni seji so svetniki obravnavali Rebalans proračuna Občine Žetale za leto 2020, saj je bilo treba po vseh predhodnih aktivnostih projekt »Modernizacija občinskih cest občine Žetale v letih 2020 in 2021« še pravilno uvrstiti v načrt razvojnih programov in v proračun. Tudi ta dokument je bil s strani svetnikov soglasno potrjen. Občinska uprava MODERNIZACIJA OBČINSKIH CEST OBČINE ŽETALE V LETIH 2020 IN 2021 Iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za modernizacijo občinskih cest v letih 2020 in 2021 je razvidno, da ima Občina Žetale v teh dveh letih na razpolago 422.000,00 EUR, ki jih bo namenila za modernizacijo naslednjih javnih poti v skupni dolžini 3495 m: - JP 741552 odcep Krt v dolžini 170 m - JP 741542 odcep Vogrinc v dolžini 170 m - JP 741561 Paukon-Rapečjak v dolžini 323 m - JP 741331 Peklača-Vildon v dolžini 850 m - JP 741601 Krhiče-Lešje-Podlog v dolžini 420 m - JP 741191 Jesenica-Tomaje v dolžini 350 m - JP 741341 odcep Rakoški Vrh v dolžini 100 m - JP 741581 Trebež-Kamenšek v dolžini 604 m - JP 741751 Prekože-Temnjak v dolžini 508 m Z asfaltiranjem navedenih cest bomo občanom na tem delu ob- čine zagotovili nemoten in varnejši dostop do svojih bivališč. Z realizacijo navedenega investicijskega projekta se bo dosegel dvig kakovosti življenja podeželskega prebivalstva in bolj enakovredni bivalni pogoji na tem območju naselij, kjer potekajo navedene ceste. Projekt bo zaključen v septembru 2021. Občinska uprava TURISTIČNA DESTINACIJA HALOZE Za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju turizma občin Zavrč, Gorišnica, Podlehnik, Žetale in Majšperk smo se z navedenimi občinami s skupnim projektom »Turistična destinacija Haloze« prijavili na Javni poziv za izbor operacij LAS Haloze-ESRR-november 2019. Gre za projektno idejo, preko katere bi lahko financirali naše aktivnosti na področju skupne blagovne znamke in turističnih produktov v skupni višini 148.345,20 brez DDV. Vodilni partner je Občina Majšperk, ki bo poskrbela za celoten projekt, seveda s korektnim sodelovanjem vseh vključenih občin, in za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini, kot jo predvideva operacija in kot to potrdi LAS in pristojno ministrstvo. Občinska uprava PROJEKT »RASTIŠČA V DEŽELI KLOPOTCA« LAS Haloze je skupaj z drugimi LAS-i zasnoval predlog operacije sodelovanja lokalnih akcijskih skupin z naslovom »Rastišča v deželi klopotca (TerRaVin)«, ki ga je za pridobitev sredstev za njegovo izvajanje prijavil na 5. javni razpis; Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, ki ga je objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Partnerstvo tega projekta je zasnovano na petih različnih LAS-ih na eni strani ter strokovnih institucijah in lokalnih partnerjih v LAS na drugi strani. Gre za odlično partnerstvo, ki ima strokovno, lokalno in projektno znanje ter bogate izkušnje. Tudi Občina Žetale se je vključila v ta projekt, in sicer z dvema dogodkoma - postavitev in pospravljanje klopotca, kajti klopotec je eden od prepoznavnih simbolov Slovenije. Ponudniki in LAS-i s celotnega območja se bodo potem skupaj promovirali na dogodku VinDel 2021 in na 60. AGRI 2022. Občinska uprava AKTIVNOSTI, KI SO POTEKALE V ZADNJEM OBDOBJU Že kar nekaj časa potekajo aktivnosti na področju projekta »Celovita obnova vodovodnega sistema Spodnje Podravje«, kjer se občine, vključene v skupni vodooskrbni sistem, dogovarjamo o skupnem projektu, saj gre za zelo obsežen in finančno velik projekt. Sedaj smo v fazi postopka izvedbe javnega naročila za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja. Občinska uprava KORONAVIRUS Glede na pojav koronavirusa v Sloveniji tudi v naši lokalni skupnosti spremljamo razmere in sledimo navodilom Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Vsled temu so bile v marcu odpovedane vse javne prireditve in dru- Žetalske novice pS | 7 ga srečanja v Večnamenski dvorani Žetale. V želji pomagati pri preprečevanju širjenja okužb vas naprošamo k odgovornemu ravnanju in skrbi za lastno zdravje ter zdravje vseh nas. S ponedeljkom, 16. 3. 2020, so se zaprle vse vzgojno-izobraževalne ustanove, vsi lokali, ustavil javni promet ... V tem duhu na vas apeliramo, tako kot večina državnih institucij, da: - občino in druge institucije fizično obiščete le v nujnih primerih, - vzpostavite kontakt z občino oziroma drugo institucijo preko telefona ali elektronske pošte, - uporabljate sodobne elektronske poti za opravljanje storitev na občini in elektronske obrazce z drugimi institucijami. Pri NIJZ so izpostavili, da je pri preprečevanju okužbe s korona-virusom, tako kot pri drugih nalezljivih boleznih, ki povzročajo okužbe dihal, priporočljivo upoštevati vsakodnevne preventivne ukrepe - informacije o higieni rok in kašlja najdete v priponki. NIJZ na svoji spletni strani https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-n- cov objavlja aktualne in ključne informacije ter priporočila za zaščito in zdravja prebivalcev. Odsvetujemo kakršnokoli zbiranje ljudi tako v javnih kot zasebnih prostorih. Priporočamo čim manj osebnih stikov. Izogibajte se vsem ne nujnim potovanjem. V primeru pojava simptomov prehlada ostanite doma. Vsled vsega navedenega vas pozivamo, da se vsi skupaj obnašamo skrajno odgovorno in upoštevamo vsa navodila in priporočila Ministrstva za zdravje, saj bomo le z doslednim upoštevanjem le-teh lahko zajezili širjenje virusa. Občinska uprava PROSTOVOLJCI, KI DELUJEMO KOT PROFESIONALCI Uvod Na 67. občnem zboru PGD Žetale je predsednik Gasilske zveze Videm spregovoril o vlogi gasilstva v naši družbi. Ta vloga se je v 150-letni zgodovini organiziranega delovanja na Slovenskem spreminjala, a hkrati je v svojem bistvu ostala ista. Gasilci smo v prvih vrstah takrat, ko je treba zavarovati ljudi in premoženje. Kljub prizadevanjem status operativnega gasilca v naši družbi še vedno ni zakonsko rešen. V času, ko nam grozijo vse vrste naravnih in drugih nesreč, je zanašanje na golo prostovoljnost premalo. Gasilci smo bili v preteklem obdobju glavni steber v sistemu zaščite in reševanja, kar je svojevrsten fenomen. Nastala kriza s covid-19 nas opozarja, da je potrebno v tem sistemu delovati najprej preventivno, da bi bilo kasneje delo v operativi bolj uspešno. Počasi prihaja spoznanje, da gasilci prostovoljci ne bomo zmogli vsega opraviti sami in bo potrebno večjo pozornost nameniti ostalim deležnikom, kot sta Civilna zaščita, Rdeči križ in drugi ... 67. občni zbor PGD Žetale V soboto, 14. februarja 2020, je v Gasilskem domu Žetale potekal 67. občni zbor PGD Žetale. Občnega zbora so se udeležili članice in člani PGD Žetale, s svojo udeležbo pa so ga počastili tudi številni gosti: Anton Butolen, župan Občine Žetale, Janez Merc, predsednik GZ Videm, Roman Cafuta, poveljnik GZ Videm, Domen Golob in predstavniki društev, s katerimi PGD Žetale že vrsto let sodeluje. Občni zbor je vodilo delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Jože Krivec. Osrednja točka 67. občnega zbora so bila poročila o delu PGD Žetale v letu 2019. Poročilo o delu PGD Žetale v letu 2019 je podal predsednik Roman Gajser, ki je poudaril, da je društvo v letu 2019 v polni meri uresničilo zastavljen program dela. O delu na operativnem področju je poročal poveljnik Dejan Bele. Sledilo je finančno poročilo, ki ga je podal blagajnik PGD Žetale, Janez Vogrinc. Zadnje poročilo je bilo poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal Milko Vek. Vsa podana poročila so bila sprejeta v predlagani obliki. Plan dela za leto 2020 je podal predsednik PGD Žetale Roman Gajser, ki je poudaril, da je prioriteta v planu dela zagotavljanje požarne varnosti na območju celotne občine Žetale. Posebna pozornost bo namenjena največji investiciji, ki jo predstavlja nabava novega gasilskega vozila GVC - 16/25. Občni zbor smo žetalski gasilci zaključili s pogostitvijo, ki se je nadaljevala s prijetnim druženjem. Sodelovanje na Obarijadi 2020 na Ptuju Člani PGD Žetale že po tradiciji pomagamo pri organizaciji Oba-rijade, ki jo uspešno organizira Lions klub Ptuj. Odgovorna oseba za organizacijo Obarijade je Igor Kolar, naš rojak. Letos je pri ureditvi prostora za to humanitarno prireditev sodelovalo 15 članov PGD Žetale. Najprej je bilo treba na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju postaviti stojnice za ekipe, ki so sodelovale pri kuhanju obare. Žetalski gasilci so pri tem postavljanju postali pravi mojstri in stojnice postavili tako, da so bile varne za vse udeležence prireditve, ki se je odvila v soboto, 14. februarja 2020. Obarijade se je udeležilo 25 ekip iz različnih organizacij ptujskega območja. Po oceni prirediteljev se je Obarijade 2020 udeležilo čez 5.000 obiskovalcev. Dva dni po končani prireditvi so člani našega društva stojnice tudi pospravili. Prireditev ima izključno humanitarni značaj, kar pomeni, da je ves prihodek od Obarijade namenjen v humanitarne namene. In prav zaradi tega dejstva so žetalski gasilci zadovoljni, da so del te uspešne zgodbe. Kviz gasilske mladine GZ Videm V soboto, 7. marca, je v Podlehniku potekal kviz gasilke mladine GZ Videm. Zraven ekip GZ Videm so na kvizu sodelovale še ekipe GZ Slovenska Bistrica; skupno 107 ekip. PGD so zastopale dve ekipi pionirjev in ena ekipa mladincev. Ekipe so se v zimskih mesecih pripravljale na tekmovanje pod vodstvom mentorice Lidije Bukšek. Vse tri ekipe PGD Žetale so na kvizu gasilske mladine GZ Videm pokazale zavidljiv tekmovalni duh, za kar si zaslužijo iskrene čestitke. Iskrene čestitke veljajo tudi mentorici in staršem od tekmovalcev. »Ostanite doma« Gotovo največkrat izrečen stavek v zadnjem času. Epidemija, ki jo je povzročil virus covid-19, je spremenila način našega življenja. Nekako je potrkala na našo zavest, da moramo ravnati drugače. Ali nismo v preteklosti preveč obremenili narave in se nam zdaj vrača na takšen način? Je pa ta epidemija tudi svojevrsten test naše solidarnosti in skrbi drug za drugega. Dolžnost gasilcev je, da delujemo preventivno, zato Vam svetujemo, da upoštevate navodila strokovnjakov, saj bo le tako mogoče ohraniti naše zdravje. Zato, če je le možno, ostanite doma. Jože Krivec 8 9 letalske novice 8 SMETENJE OB JAVNIH CESTAH IN NEODGOVORNO ODLAGANJE ODPADKOV V NARAVNO Vsi, ki se dnevno vozimo v službo, v šolo ali po opravkih po naših cestah, lahko samo nemočno opazujemo, koliko pločevink, plastenk, ostankov embalaže hitre prehrane, itd. leži v varovalnih pasovih občinskih in državnih cest. Koliko odpadkov, zapakiranih v vreče, posamezniki odvržejo v obcestne jarke, na parkirišča ob cestah in druge javne površine. Verjetno se sprašujemo, kdo so posamezniki, ki jim ni mar za urejeno in čisto okolje, kdo so ljudje, ki kljub urejenemu področju ravnanja s komunalnimi odpadki brezvestno odvržejo iz avtomobila vse, česar ne potrebujejo. Vsakdo izmed nas gre s svojo družino rad na lep, miren sprehod oz. nedeljski izlet v naravo, vendar pa nam ga mnogokrat pokvari pogled na odvržene odpadke, »divje odlagališče«, ki ga odkrijemo zgolj po naključju. Ob tem se seveda vprašamo, zakaj nekdo odvrže odpadke sredi gozda, daleč od urbanega naselja in daleč od zabojnikov, namenjenih za ločeno zbiranje odpadkov, in daleč stran od zbirnega centra odpadkov? Zakaj bi odpadke sploh kam vozili, če pa jih izvajalec javne službe pride iskat k nam domov? Kdo si želi sprehajati se po naravi, kjer vsepovsod ležijo plastenke, pločevinke, plastične vreče, kosovni odpadki, gradbeni odpadki, zeleni vrtni odpad, itd.? Odvrženi odpadki v naravi kazijo podobo našega kraja, zmanjšujejo kakovost bivanja in na žalost tudi turistične privlačnosti kraja. Predstavljajo tudi grožnjo okolju, posledično pa grožnjo nam vsem, saj pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode ter poslabšajo kakovost prsti. Da gre za pomanjkljivo obveščenost, ne moremo trditi, saj o tem, kako pravilno ravnati z odpadki, preko različnih medijev obveščajo inšpekcijske službe, razna okoljevarstvena društva, izvajalci javnih služb in tudi občine. Temeljni problem torej ni v slabi obveščenosti, ampak verjetno v tem, da uporabnik odpadkov ne ločuje že pri izvoru, kar pomeni, da doma vse skupaj enostavno zapakira v vrečo in to odvrže ..., nekje, kjer ga nihče ne vidi ... Tovrstno smetenje terja sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkopla-čevalskega denarja. Na tem mestu ni odveč vprašanje, ali moramo »pobiranje in čiščenje« teh odpadkov res plačati vsi, torej tudi tisti, ki z odpadki ravnamo odgovorno, torej vsi, ki jih ločujemo in odlagamo v za to namenjene zabojnike? Gre torej za evidentno odgovornost izvirnega povzročitelja odpadkov, saj sam ne stori tistega, kar mu jasno nalagajo pravne norme in kar bi mu morala nalagati predvsem vest. Poleg tega pa taisti izvirni povzročitelji odpadkov očitno zelo budno spremljajo akcije poostrenega nadzora pristojnih služb in se pridno učijo, kako čim bolj učinkovito zakriti svoje sledi, namesto da bi se naučili odgovornega ravnanja z odpadki. Ali nam je res tako malo mar za naravo? Razmislimo! Namen tega sporočila je opozoriti vse deležnike, da pravilno odlaganje in ločeno zbiranje odpadkov ni problem nekoga drugega, ampak naš skupni cilj. Zato je na mestu poziv vsem, ki odkrijete bodisi divje odlagališče v naravi ali opazite posameznike, ki brezvestno smetijo in nezakonito odlagajo odpadke v naravi, da o tem čimprej obvestite inšpekcijske službe, posameznike pa opozorite na nedopustno ravnanje. Naša dolžnost je, da otrokom zapustimo okolje, v katerem bodo lahko kakovostno živeli, dihali čist zrak in pili čisto vodo ... Občinski inšpektorat Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Žetalske novice pS | 9 V spomladanskih mesecih se ponovno pričnejo večja poljedelska opravila na njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska in redarska služba v lanskem letu prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju z namenom preventivnega ukrepanja predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah /ZCes-1/ v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Podrobnejše informacije glede zakonskih določb in pravilnega pristopa k takemu opravilu si lahko preberete na spletni strani občine. Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo in občinsko redarstvo Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju V SLOVENIJI PIJEMO KAVO IN CAJZMEDOM Čebelarska zveza Slovenije je pobudnik projekta »Pijmo kavo in čaj z medom« in spodbuja Slovence k uživanju kave in čaja z odličnim medom slovenskih čebelarjev. Čebelji pridelki in izdelki slovenskih čebelarjev so izredno cenjeni. Zaradi vse hitrejšega in stresnega načina sodobnega življenja so tako primerna hrana za ljudi. Ali tudi vi uživate kavo in čaj z medom? Več o tem, zakaj je priporočljivo kavo in čaj sladkati z medom, je predstavila Marija Mer- ljak, univ. dipl. inž. živ. teh., ki je zapisala: »Najprej se vprašajmo, kajse zgodi,če čajin kavo sladkamo z navadnim belim sladkorjem. V tem primeru bosta prebava in presnova sladkorja iz obeh napitkov potekali tako, da bo telo jemalo obstoječe zaloge mineralov za razgraditev tega sladkorja. Če pa sladkamo Oaj ali kavo zmedom,ne bomoosiromašište-lesa z odvzemanjem mineralov, kajti med ima sam dovolj mineralov, ki so potrebni zk njeaovo razgradnjo.Prevza^av ima £ï_T i" V, Î V _xt» "nT* "SwtfÎÎTP 10 9 letalske novice dovolj velike količine najrazličnejših mineralov, ki so vrh vsega v pravilnem medsebojnem razmerju, da lahko telo presežek tega mineralnega prepleta uporabi za druge presnovne namene. Vendar pa sladkanje z medom zahteva več pozornosti kot preprosto umešanje belega sladkorja v vroč čaj ali kavo. Vedeti moramo namreč, da izgubimo večino prednosti medu, če ga vmešamo v vroč čaj in kavo. To pomeni, da moramo oba napitka ohladiti na največ 40 stopinj C. V tem primeru bosta čaj in kava, sladkana z medom, ohranila vse, kar je v medu, in bosta neprimerno bolj koristna za telo, saj bomo na tak način poleg mineralov v telo vnesli tudi vitamine in encime kot biokatalizatorje prebavnih in presnovnih procesov.« Slovenci imamo čebelarstvo tako rekoč »zapisano v genih« in je del naše tradicije in zgodovine. Ponosni smo na bogato znanje, ki smo ga prejeli od naših prednikov in hkrati vizionarsko gledamo naprej. S pobudo, razglasitvijo in praznovanjem svetovnega dne čebel smo ponesli prepoznavnost slovenskega čebelarstva v svet. Na svetovnem nivoju smo spodbudili ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebelarstva za človeštvo. Ob zavedanju, da je čebelarstvo pomembna kmetijska in tudi gospodarska panoga, da je kar 2/3 svetovne hrane posredno ali neposredno odvisne od opraševanja čebel, lahko s ponosom ugotovimo, da smo del zgodbe, ki spreminja svet. Vabimo vas, da tudi sami postanite del te zgodbe in uživajte kavo in čaj z odličnim medom slovenskih čebelarjev - uživajte napitek z zgodbo. Med lahko namažemo na kos kruha, uporabljamo ga kot naravno sladilo, dodajamo ga pa tudi mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi, sadju, seveda pa tudi slaščičarsko-peko-vskemu pecivu ... ČZS, JSSČ je izdala prvo kuharsko knjižico Jedi z medom od tu in tam, v elektronski obliki. Knjižico najdete na spletni stani www.czs.si. Recepte smo opremili s priporočilom o tem, kateri med je najbolj primeren za pripravo posameznih jedi. Vabimo vas, da preizkusite uporabne recepte in postanete "master šef v kuhanju medenih jedi!" Avtorica članka: Nataša Klemenčič Štrukelj www.czs.si ZADEVA: NATEČAJ POSLIKAVE PANJSKIH KONČIC Pozdravljeni, izbruh korona virusa in posledično zaprtje šol je vplival tudi na normalo izvajanje učnega programa ter na izvedbo ostalih dogodkov in javnega druženja. Na Čebelarski zvezi Slovenije smo se zato odločili, da da razpišemo natečaj z naslovom Panjske končnice riše vsa Slovenija. S tem želimo vsem, ki so trenutno doma, omogočiti, da spoznajo našo kulturno dediščino, kar risanje panjskih končnic zagotovo je. Preko tega boste spoznavali tudi pomen čebel, čebeljih pridelkov, opraševanja in pridelave hrane v domačem okolju. NATEČAJ: PANJSKE KONČNICE RIŠE VSA SLOVENIJA: Čebelarska zveza Slovenije razpisuje natečaj poslikave panjskih končnic za vse prebivalce Slovenije, da skupaj z risanjem lažje premagamo ukrepe, ki so sprejeti zaradi preprečevanja širjenja korona virusa. Priporočljivo je, da so panjske končnice narisane na leseni deščici dimenzije 28 x 13 x 1,5 cm, v kolikor to ni mogoče, pa se jih lahko ustvari tudi na drugih materialih, a naj bodo izdelki enakih dimenzij. Poleg vseh tradicionalnih motivov, ki so upodobljeni na klasičnih panjskih končnicah je priporočljivo, da se narišejo motivi povezani s pridelavo hrane v domačem okolju ter s pomenom čebel pri tem. Prijave s fotografijami izdelkov, kjer je vidno tudi ime in starost avtorja, bomo zbirali v komentarjih ob- jave na naši facebook strani (www.facebook.com/CebelarskaZ-vezaSlovenije/ ), lahko pa jih pošljete tudi na e-naslov: simon. golob@czs.si. Z izdelki se sodeluje v dveh kategorijah, glede na starost avtorja: kategorija pod 15 let in nad 15 let. Prijave sprejemamo najkasneje do 10. maja 2020, najboljše in najbolj izvirne panjske končnice pa bodo tudi nagrajene. Priporočljivo je, da poslikane panjske končnice poklonite čebelarju. pri katerem kupujete čebelje pridelke, naj bližnjemu čebelarju ali drugemu pridelovalcu hrane in se s tem njemu in čebelam simbolično zahvalite za lokalno pridelano hrano, ki je na naših mizah. V kolikor se vam je pojavilo še kakšno vprašanje ali težava nas lahko kontaktirate na zgornji e-naslov ali na telefonsko številko 030 604 015. S čebelarskimi pozdravi Naj medi! Čebelarska zveza Slovenije Žetalske novice pS | 1 TIH ZIMSKO-POMLADNI ČAS Zanimiva in lepa poezija bi se lahko oblikovala ob svetovnem dnevu poezije, a se piše drugačna, bolezenska, prepletena s strahom in paniko, v ne-rime oblikovana POEZIJA ali KORONAVIRUS, ki ga moramo vsak zase in skupno premagovati. Gospodinje imajo zdaj priložnost, da preizkusijo kakšen recept, postrežejo domačim, ki se morajo ob teh dnevih držati v skupnem gospodinjstvu. Žetalske članice Društva podeželskih gospodinj obujajo spomine na sobotni sedmomarčevski dan, ko se nas je dobri dve tretjini članic zbralo v večnamenski dvorani v Žetalah na rednem občnem zboru. Občnemu zboru je prisostvoval župan naše občine, g. Anton Bu-tolen, ki je pohvalil naše sodelovanje s področja kulinarike in povedal, da je naloga občine, da omogoča delovanje društev in tudi nam dodeljuje predpisano vsoto evrov za kvalitetno doživljanje, ki pa je seveda odvisno od spretnosti in znanja članic društva. Zbor je pozdravila ga. Skokova v imenu OORK Žetale, Strojni krožek Žetalanec je zastopala predsednica društva, ga. Petra Plajnšek. V imenu DU nas je pozdravila njihova članica Cvetka REŽEK. Kulturno društvo je zastopal predsednik društva, g. Silvo Potočnik, v imenu gasilcev nas je nagovoril njihov član Jože Krivec. Vsi so nam čestitali za opravljeno delo, nam zaželeli mnogo uspehov in sodelovanje z društvom, ki so ga zastopali. Ob 13. uri nas je pozdravila predsednica društva, ga. Darinka Kodrič, ki je podala tudi izčrpno poročilo o minulem delu. Sledila so poročila blagajničarke, nadzornega odbora, častnega razsodišča, verifikacijske komisije, nato točka dnevnega reda -razprava po poročilih in vsa so bila soglasno sprejeta. Delovna predsednica, ga. Metka Butolen, je tekoče vodila potek zbora. Sprejele smo delovni načrt za tekoče leto, ki obsega izobraževanje v obliki predavanja, izvedbo praktičnega dela v znanju kuhanja in pečenja, sodelovanje na prireditvi EX TEMPORE 2020 in seveda sodelovanje z društvi, organizacijami, ki bodo potrebovale oz. želele naše sodelovanje. Če se bo življenje pozitivno odvilo in bo premagan KORONAVIRUS, bomo realizirale strokovno ekskurzijo, ki jo načrtujemo v mesto Slovenske Konjice, na Roglo na Pohorju in če nam bo naklonjen dan, bo izlet vsem udeleženkam zapisan v najlepši spomin. Ostanite doma, bodite zdravi, do naslednjega izida Ž. N. doživljajte lepe dogodke in v imenu predsednice društva, ge. Darinke Kodrič, lepo pozdravljeni. ZA DRUŠTVO M. K. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽETALE OPTIMISTIČNO V LETO 2020 Občni zbor Društva upokojencev Žetale odpovedan za nedoločen čas V Društvu upokojencev Žetale je bilo vse pripravljeno na izvedbo rednega občnega zbora, ki ga mora upravni odbor sklicati enkrat letno. Članom društva upokojencev in vabljenim gostom so bila poslana vabila, da se udeležijo Občnega zbora DU Žetale v soboto, 14. marca 2020. V času pričakovanja občnega zbora je prišlo na območju naše domovine do epidemije z novim koronavirusom. Ker je starejša generacija - upokojenci najbolj ogrožena populacija pred okužbo s koronavirusom, je bilo edino smiselno, da se občni zbor prestavi za nedoločen čas. V tem času je nemogoče reči, kdaj bo lahko prišlo do izvedbe občnega zbora. Upamo lahko, da se bo to zgodilo v prvi polovici leta 2020. Pustovanje 2020 je potekalo v prijetnem vzdušju Na podlagi sklepa upravnega odbora DU Žetale je bila organizirana tradicionalna prireditev - Pustovanje 2020. Pustovanje je potekalo v soboto, 22. februarja 2020, v Večnamenski dvorani Žetale. Pustovanja se je udeležilo 39 članic in članov DU Žetale. Namen pustovanja je bilo druženje članov društva, ki se je začelo s kosilom, ki ga je pripravila Restavracija Gastro, ki je poslovni partner društva vse od ustanovitve. Prav lepo je bilo videti člane našega društva, ki so zbrali pogum in prišli na srečanje maskirani. Prireditev je dosegla vrhunec, ko je za »frajtonerico« prijel naš godec Jože Korez iz Rogaške Slatine. Prijetno vzdušje so popestrile gostujoče maske, ki so veselo zaplesale z našimi 12 9 letalske novice člani. Čeprav smo želeli, da razkrijejo svojo identiteto, nam to ni uspelo. Preden je ura na zvoniku naše farne cerkve odbila polnoč, se je ob prešerni pesmi končalo druženje, ki nam bo ostalo v lepem spominu. Športna rekreacija je novost v DU Žetale Športna rekreacija je tudi za starejše zelo pomembna. Ta rekreacija je odvisna od več dejavnikov, najbolj pa od zdravstvenega stanja vsakega posameznika. Člane in članice DU želimo ponovno spomniti, da imamo možnost izvajanja rekreacije v naslednjih disciplinah: 1. Kegljanje na vrvici - rusko kegljanje: kegljanje bo od pomladi do jeseni potekalo ob torkih na terenu Športnega parka Rim v Nadolah. Informacije o kegljanju na vrvici lahko dobite pri vodji sekcije, Igorju Ijažu (031 406-336). 2. Balinanje je šport, ki poteka skozi vse leto; v letnem času na balinišču pri OŠ Žetale, v zimskem času v športni dvorani Balin- ček v Rogaški Slatini. Vse informacije o balinanju v DU Žetale daje Jože Krivec (031 485-624). Termine balinanja bomo usklajevali glede na zasedenost igrišč. Vse člane in članice DU Žetale vabim, da se v okviru svojih možnosti vključijo v športno rekreacijo, ki je na voljo. Ob tem želimo poudariti, da je tekmovalnost v teh športih v drugem planu, najbolj važno je druženje. Zaključek Trenutno je delo v Društvu upokojencev Žetale zaradi višje sile zastalo. Upamo lahko, da sedanje stanje ne bo trajalo predolgo in bomo lahko uresničili pripravljen plan dela za leto 2020. Vsem članicam, članom DU Žetale in vsem občanom želimo, da ohranite svoje zdravje. Jože Krivec ŽUPNIJA ŽETALE ADVENT 2019 Na pragu zime, ko se poslavlja koledarsko leto, se bom z vami sprehodil skozi dogodke v naši župniji. Z nedeljo Kristusa kralja, ki smo jo obhajali 24. novembra, se je zaključilo cerkveno leto. Letos smo jo obhajali v podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, kjer smo hkrati obhajali zahvalno nedeljo za vse prejete darove v tem letu. 1. decembra smo s 1. adventno nedeljo pričeli novo cerkveno leto. Ker je simbol adventa adventni venec, smo tudi letos pripravili izdelavo adventnih vencev v naši župniji. Pred cerkvijo stoji nekoliko večji, katerega so v petek pred 1. adventno nedeljo spletli in postavili člani ŽPS-ja. V soboto pa so se v prostorih kaplanije pri izdelovanju in spoznavanju simbolike adventnih venčkov zbrali otroci. V prijetnem vzdušju in ob pomoči staršev in katehistinje so izdelali vsak svoj venček ali aranžma in ga postavili v cerkev, kjer je bil v nedeljo blagoslov. Po sveti maši so jih odnesli na svoje domove, kjer bodo skupaj v družinah prižigali vsako nedeljo eno svečko več in tako spoznavali, da se približuje božič, ko praznujemo Jezusovo rojstvo. V decembru praznuje svoj god tudi sveti Miklavž, dobri mož, ki obdaruje otroke. Druga adventna nedelja je bila najbližje njegovemu prazniku 6. decembra, zato smo v sklopu župnije pripravili Miklavževanje. Ker pa 8. decembra praznujemo tudi praznik Brezmadežne, smo se letos zbrali pri Mariji Tolažnici. Med sveto mašo nam je veroučna dramska skupina pripravila igro o sv. Miklavžu, kako ga otroci pričakujejo in kakšne so njihove želje po darilih. Po končani maši se je za otroke zgodil najbolj pričakovan dogodek, ko je med spremstvom angelov v cerkev prišel Miklavž. Po pozdravu se je z otroki pogovoril o molitvi in njihovi pridnosti. Z njimi je zmolil molitev Sveti angel, iz zlate knjige, ki jo je imel seboj, pa prebral, kako so bili otroci pridni in ubogljivi skozi leto. Potem je pričel z razdeljevanjem daril otrokom. Tisti najmanjši so prihajali k njemu v varnih rokah svojih staršev, nekoliko večji pa že bolj odločno sami, z Miklavžem spregovorili nekaj besed in se z njim tudi fotografirali. Naši adventni venčki iz nedelje v nedeljo postajajo svetlejši, vsaka dodatna prižgana svečka daje več svetlobe, ki bo v vsej polnosti zasijala na božični večer, ko bomo obhajali polnočnico, praznik, ko se naj tudi v naših srcih rodi Jezus. Vsem želim, da nas ta Božji mir in veselje spremljata vse leto 2020. S.G. Žetalske novice pS | 13 December vsako leto prinese prijetno praznično vzdušje, radi se veselimo, radi se družimo z drugimi ljudmi dobre volje. Ženski pevski zbor je v tem času pridno vadil in se pripravljal na svoj letni božično- novoletni koncert. Tako smo že kar »padle noter«, ko smo dobile povabilo za nastop v Prišlinu. Prišlin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Hum na Sutli Kra-pinsko-zagorske županije. Vas stoji ob reki Sotli, ki je na tem delu mejna reka s Slovenijo, oz. natančneje ob zadrževalniku Vonarsko jezero. To je nedaleč od mejnega prehoda Rogatec-Hum na Sutli. Hribovit teren hrvaškega Zagorja ni nič drugačen od našega, haloškega. Od tam je doma naša zborovodkinja, Martina Štruklec. Tako smo se zgodaj popoldne zbrale pevke ŽPZ in krenile proti cilju. Mrzel zrak ni bil nič prijeten in vreme dokaj megleno in neprijazno. Koncertno prizorišče je bila cerkev sv. Petar v Priš-linu. Lepa cerkev naredi vtis ter vzbudi zanimanje. Obnovljena, urejena, z lepimi jaslicami in s številnimi lučkami. Naš repertoar so bile tri pesmi: Sveta noč, Glej zvezdice božje in Želimo vam srečen praznik. Cerkev je akustični prostor in glasovi res lahko razširijo svoj zven. Vse je bilo, kot smo si želele in požele seveda prisrčne aplavze. Nastopile so tudi naše gostiteljice, Ženska vokalna skupina Sotelia, ki so glasovno in ritmično fantastične in jih je bilo užitek poslušati. Nastopilo je tudi nekaj mešanih pevskih zborov iz bližnje okolice Huma na Sutli. Na koncu nas je pozdravil in nam vsem voščil še domači župnik. Prijazni gostitelji so nas povabili na zaključno druženje v gasilskem domu.Z našo Martino je bil tudi njen soprog in njun mali Mihael, ki mu ni manjkalo družbe. In svet je res majhen, saj sem med nastopajočimi po mnogih letih srečala sošolko Anico iz študentskih časov. Tudi ona poje. Stokrat sva se objeli in obujali spomine na stare čase. Že računam na to, da bo enkrat v prihodnosti v Žetalah zapel tudi njihov mešani zbor. Za Vokalno skupino Sotelia pa je že bilo takrat že znano, da bo na seznamu gostov na našem koncertu 29.12.2019. Pesem res ne pozna meja. Jezik pri tem ni ovira, saj mi poznamo njihovega, oni pa našega. Od nekdaj so se ljudje z obeh strani meje mešali, hodili v trgovine, v šole in v službo, zlasti v Steklarno Rogaška. Na kulturnem področju pa smo medsebojno že sodelovali s krapinsko županijo, kjer sta nastopila v preteklosti oba naša zbora na prazniku županije. Na našem občinskem prazniku pa so sodelovali tudi njihovi predstavniki z godbo ter z dramskim nastopom. Želimo si dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Posnetek koncerta v Prišlinu si lahko ogledate na https://www.fa-cebook.com/svpetarprislin/vide-os/438027507109246/. Vikica Kidrič 14 9 letalske novice BOŽIČNO NOVOLETNA PRIREDITEV V ŽETALSKI DVORANI Prižgimo luč, ljudje! Po celem svetu hkrati! Naj sveti, kdo ve kam, Saj kdaj že plamen sveče pokaže pot do sreče človeku, ki je sam. /Fran Milčinski-Ježek/ Tako se je s člani Dramske sekcije začela že kar tradicionalna bo-žično-novoletna prireditev Kulturnega društva Žetale na odru že-talske večnamenske dvorane 29. Decembra 2019, katerega organizacijo je tokrat imel na skrbi Ženski pevski zbor. V uvodnem nagovoru je podpredsednica društva Viktorija Kidrič pozdravila publiko in nastopajoče goste ter izrekla zahvalo dona-torjem ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi koncerta. Vsi nastopajoči so pridno vadili, da bi gledalcem poklonili prijeten praznični popoldan, obarvan s humorjem, s pesmijo in z lepo besedo. Zaželela je vsem v dvorani, da se prepustijo dogajanju na odru in se počutijo lepo, prijetno, praznično in toplo. Program so nadaljevali gostje iz Hrvaške, Dramska sekcija ŠKD Sv. Petar Brezno, z veseloigro »Iz poroke nič ne bo«. Postregli so s polurno sproščujočo zabavno vsebino v domačem zagorskem narečju, ki je vsem nam dokaj dobro poznano. Nasmejali so nas s komičnimi zapleti in razpleti junakov zgodbe. Prepričana sem, da so vse v dvorani spravili v dobro voljo. Za njimi je na oder stopila mlada nadobudna citrarka Barbara Ko-bula in nas popeljala v praznične občutke.S prelepimi zvoki citer je odigrala Ballade pour Adeline in Amazing grace. Skladbi sta znani in lepi, na citrah pa izzvenita še posebej lepo. Kmalu se je predstavil naš ženski pevski zbor pod vodstvom Martine Štruklec. Pesmi Beli božič, Glorija in excelsis Deo ter Beli cvet so pričarale božični čas, čas pričakovanja in puhastih snežink, ter zasneženih vrhov gora, čas, ko je zunaj mraz in notri prijetno toplo.. To vse pa smo si lahko predstavljali le v mislih, saj je bilo zunaj relativno toplo, o snegu pa ne duha ne sluha. Tipičen zeleni božič smo imeli. Ampak, ker ima človek lahko bujno domišljijo, si snežinke pač lahko pričara kadarkoli. In še marsikaj drugega, mar ne. Za domačimi ženskami je nastopil domači moški pevski zbor pod taktirko Silva Potočnika s pesmimi Blažena noč, Zvezde na nebu žare in Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi. Ubrani moški glasovi, mestoma močni, mestoma nežni ali celo otožni, pritegnejo poslušalca in zavemo se, da je skozi pesmi povedanega več, mnogo več, kot lahko človek zgolj z besedami pove. Otroški pevski zbor OŠ Žetale je živahno popestril dogajanje. Bili so odlično pripravljeni, veseli in energični pod vodstvom učiteljice glasbe, Brigite Luteršmid. z veseljem smo prisluhnili pesmim Prve snežinke in Čisto, čisto tiho ter zvokom klavirja in violine. Nagradili smo jih z lepim aplavzom in jim s tem sporočili, kako lepo je, če sodelujejo različne generacije in da si tega še želimo ob kakšni podobni priložnosti in da so naši zaželeni gosti. Na oder so prišle naše druge gostje iz Hrvaške, Ženska vokalna skupina Sotelie iz Prišlina. Že priznana in uveljavljena skupina je s sabo prinesla pestrost izvedb pesmi, kot so Silan Bog, Naranča, Meni trebaš ti. Odlikuje jih svojstven način petja in odlična ritmika. Nekateri so rekli, kako lepe so punce, ko jih pa poslušaš, pa je kot v nebesih. Seveda so navdušile celotno dvorano. Da smeha sploh ni zmanjkalo, je vmes med glasbenimi točkami poskrbela domača dramska sekcija z veseloigro v 4 delih izpod peresa Tonija Butol- na ter v izvedbi Simone Krčar, Karoline Cep ter Tonija Butolna in Matjaža Butolna. Domače, vsakdanje dogodke in probleme, ki to niti niso, so pretežno odigrali v domačem narečju, dogajanje pa se je odvijalo z veliko hudomušnosti in se seveda srečno in veselo zaključilo z vabilom hčerkinega fanta na dom. Pred koncem so še enkrat zazvenele citre, tokrat je Barbara Ko-bula zaigrala in zapela svojo avtorsko pesem Tam, kjer jaz živim, ki je mnogim ganila srce in privabila solzo na oči. Zaključila je z znano skladbo Hallelujah. Tako radi poslušamo citre, a vemo, da igranje zahteva še posebno spretnost in natančnost, zato ni nič nenavadnega, da v slovenskem prostoru citrarjev ni ravno na pretek. Seveda Barbari želimo veliko vztrajnosti in uspeha pri tem. Na žetalski oder so se še enkrat razvrstile pevke ženskega pevskega zbora in zapele vsem poznano in prelepo pesem Sveta noč, ki je večna in se je nikoli ne naveličamo poslušati. Voščilo pa smo ženske kar zapele s pesmijo Želimo vam srečen praznik. Besedilo pa gre takole: »Želimo vam srečen praznik, želimo vesele dni, želimo, da vsak na svetu v miru živi. Prinašamo vam skrivnost zimskih dni, december v razkošju svetlobe žari. Spokojno diši po dobrih jedeh, po sladki potici, povsod je le smeh. Želimo toplino doma, želimo si stisk roke, želimo, vse kar hudo je, v pozabo naj gre.« Pred zaključkom je Viktorija Kidrič zaželela vsem v občinstvu lepe praznične dni ter zaključila z mislijo, da pustimo za sabo, kar je bilo slabega in v novo leto vzemimo le to, kar je bilo dobrega, lepega, da nas bo grelo tudi v novem letu. Za tem je povabila k besedi župana občine, Antona Butolena ter za tem še predsednika Kulturnega društva, Silva Potočnika. Sledila je zaključna skupna pesem ženskega in moškega zbora Mir in radost. Program prireditve se je z glasnim skupnim »SREČNO NOVO LETO!« po dobrih dveh urah zaključil. Mislim, da so bili obiskovalci zadovoljni, da so doživeli dve uri pestrega odrskega dogajanja in da so si pridobili malo zalogo dobre volje. Vsi nastopajoči smo bili veseli, da smo našemu domačemu občinstvu to prireditev podarili za lepše praznike. Naj mi bo dovoljeno, da vse vtise izrazim skozi misel, da je lepo, če se družimo v našem, domačem kraju, tu, v Žetalah. In da na ta način dajemo našemu kraju nek življenjski utrip, da se radi srečamo, se pozdravimo, si stisnemo roke, si podarimo nasmehe in dobre želje, da širimo dobro misel. In da zaželimo sebi in drugim, da bi bili zdravi in zadovoljni in da bi nam bilo dobro. Vikica Kidrič Žetalske novice pS | 15 ŽUPNIJA ŽETALE POST 2020 Danes, ko pišem te vrstice in ko pogledam skozi okno, bi rekel, da je pred nami čas priprave na božič, saj je zunaj prava zimska idila. Vendar smo v postnem času, v času priprave na veliko noč. Letošnji postni čas je za vse nas nekaj posebnega. Iz vsakdanjih tirnic nas je vrgel en virus, tako majhen, da je viden samo pod elektronskim mikroskopom, pa vendar tako močan, da smo morali spremeniti svoje vsakodnevne navade. Še nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da na našem območju ne bi bile odprte naše cerkve in da se ne bi smeli zbirati k skupni molitvi in obredom. Čeprav ostajamo doma, se v krogu družin pripravimo na veliko noč. Maše lahko spremljamo po televiziji vsako nedeljo ob deseti uri in na družbenih omrežjih, kjer so prenosi maš v živo vsak dan. Vsa navodila glede priprave zelenja za cvetno nedeljo, obhajanja velikega tedna, blagoslova velikonočnih jedil in obhajanja velikonočne nedelje lahko najdete na župnijskih spletnih straneh in na spletni strani KATOLISKA-CERKEV.SI. Čeprav smo fizično ločeni od svojih prijateljev, znancev, župlja-nov, se tudi v tem času lahko povežemo v skupno molitev za varstvo pred boleznijo, da bi bili obvarovani vsega hudega in bi se naše življenje vrnilo v običajne tirnice. Pripravimo se na te posebne velikonočne praznike, ko se ne bomo smeli zbrati pri Mariji tolažnici k skupni vstajenjski procesiji in sveti maši, ampak jih bomo obhajali v krogu družin in jih tako v dani situaciji poskusili najbolje doživeti. Naj se tudi letos sliši: Kristus je vstal, aleluja, in ostanimo še naprej zdravi. S.G. 16 9 letalske novice Pozdravljen, Kristjan! Predstavila bi te rada v Žetalskih novicah. Lepo prosim, da mi v najkrajšem možnem času odgovoriš na nekaj vprašanj. Upam, seveda, da si za stvar. Če slučajno ne bo možno v decembrski številki, pa bo objavljeno v naslednji. Priloži, prosim, tudi fotografijo. Pogovor Kristjan Furman je mlad fant, doma iz Dobrine. Izhaja iz družine, v kateri se ukvarjajo s kmetijstvom in glasbo. Je tretji otrok in tudi tretji fant pri hiši. Kristjan, najprej se, prosim, sam predstavi. Opiši tudi svoje dosedanje šolanje. Pozdravljeni, sem dvajsetletnik, ki ima rad vesele in nasmejane ljudi, tudi sam sem vedno dobre volje. Uživam v naravi in delu z živalmi, kot tudi ob prijetni domači mu-ziki. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Biotehniško šolo Ptuj, smer kmetijski tehnik, trenutno pa svojo učno pot nadaljujem na Višji strokovni šoli za lesarstvo v Mariboru. Vem, da se ukvarjaš z glasbo. Kaj igraš? Kdo te je navdušil za igranje na glasbilo? Kdo te je učil prve glasbene korake? Igram bas kitaro ter bariton, ob bližnjih pa rad primem tudi za »frajton«, da je luštno. Za igranje so me navdušili oče ter starejša brata, ki so takrat že vsi nekaj igrali in s katerimi smo kdaj tudi skupaj zaigrali. V mladih letih so me vpisali v glasbeno šolo za bariton. Si vedno rad vadil ali te je bilo potrebno kdaj tudi malce priganjati? Mislim, da je zares malo tistih, ki bi imeli ob začetku šolanja izredno zagnanost do vaje, tako da so me morali, da, tudi kdaj priganjati za notne zvezke. Ko je pa stvar stekla in je bilo malce več volje, pa ni bilo težav. Se morda spomniš svojega prvega nastopa z glasbilom? Kje je bilo to, ob kakšni priložnosti? Svojega prvega nastopa se ne spomnim, verjetno je bil v glasbeni šoli na kakšnem letnem koncertu. Dobro se pa spomnim svojih »nastopov« doma, ko smo z brati in očetom zaigrali sorodnikom ali sosedom. Sodeloval si v folklorni skupini. Ali še ple-šeš tam? Kaj ti pomeni ples? Res je, tudi tam sem bil aktiven. Trenutno mi je za to zmanjkalo časa, za kar mi je žal, saj je bilo tam vedno veliko dobre volje in dobrih prijateljev. Ples mi pomeni sprostitev, dobro preživet čas ter veselo druženje s prijatelji. Tam sem pridobil tudi nekaj veščin, ki jih lahko večkrat uporabim. Ali igraš v ansamblu? Kje? Kako poteka vaše delo: vaje, nastopi ... Trenutno sem član ansambla Mladi Po-murci, katerega sedež je v Beltincih. S skupino imamo vaje največkrat enkrat na teden, pred kakšnim pomembnejšim nastopom tudi dva- ali trikrat. Pri tem je pomembno predvsem to, da imamo vsi člani isti cilj, le tako so vaje kar se da produktivne, nanje pa pridemo pripravljeni. Nastopov je precej, igramo na raznih družinskih praznovanjih, porokah, veselicah, večkrat sodelujemo tudi na raznih koncertih ter festivalih. Nekajkrat smo nastopili tudi že pred televizijskimi kamerami. Imaš tremo pred nastopi? Malce treme je vedno prisotne, vendar pa ni tako močna, da bi me ovirala pri nastopu. Čemu daješ prednost v glasbi, igranju ali petju? Zakaj? V zadnjem času dajem prednost petju, saj me izredno veseli. Izpopolnjujem ga tudi v glasbeni šoli. Zraven petja pa seveda ostaja nekaj časa za vajo instrumentov, saj brez sprotne vaje ne gre. Kako domači spremljajo tvoje delo in uspehe? Ti kdo svetuje, te usmerja? Domači me pri vsem zelo podpirajo, za kar sem jim izredno hvaležen. Svetujejo mi vsi, vsak po svoje, na svojih področjih, jaz pa se odločim, katere nasvete bom upošteval, katerih pa morda tudi ne. Trenutno sem ob svojem tempu doma manj, kot bi si želel, kljub temu pa se najde čas za domače. Bo glasba tvoje poslanstvo v življenju, bo tvoj poklic oziroma tista reč, s katero si boš služil vsakdanji kruh? Tega pa še ne ve nihče, tudi sam si ne upam trditi, da bo, kajti življenje je nepredvidljivo in kdove kaj bo prineslo. V meni pa je želja, da bi glasba ostala del mene čim dlje, tudi POGOVOR če ne bo moje poslanstvo. Kaj počneš doma? Ali pomagaš pri delu na kmetiji? Doma svoj čas preživim z družino, ob delu za šolo vadim, zelo rad pa poprimem tudi za delo na kmetiji. Kako preživljaš prosti čas? Ob vsem tem je prostega časa malo, večino ga preživim z muziko, s prijatelji, na socialnih omrežjih, rad pa pogledam kakšen dober film. Kakšno glasbo rad poslušaš? Imaš kakšnega vzornika? Najraje prisluhnem kvintetovski narodno--zabavni glasbi ali pa drugim slovenskim izvajalcem. Določenega vzornika nimam, imam pa ljudi, ki jih občudujem. Kako razmišljaš o bodočnosti, kje se vidiš morda čez deset, dvajset let? O svoji bodočnosti težko razpravljam, bomo videli, kam me bo pot zanesla. Hvala za odgovore in veliko uspeha v življenju! Hvala Vam. za Ž.N. M.S. KULTURNI TEDEN V OBČINI ŽETALE v komediji Matjaž Javšnik in njegov Striptiz V soboto, 1. februarja 2020, je Kulturno društvo Žetale v sodelovanju z agencijo King-Kong iz Ljubljane organiziralo ogled predstave Matjaža Javšnika, Striptiz. Matjaž Javšnik je prepoznavno ime slovenske gledališke in filmske scene. Zadnje čase smo ga lahko videli v televizijski seriji Ena žlahtna štorija, v kateri je odigral vlogo. Tokrat se je v Žetalah predstavil z lastno monokome-dijo Striptiz. Marsikdo bi na prvi pogled pomislil, da se bo Matjaž Javšnik razgalil na odru, kar počne kar nekaj njegovih kolegov. Vendar je bil namen Matjaža Javšnika v tej predstavi povsem drug. V besedni igri je neizprosno razgalil sebe in s tem celotno Slovenijo. Z neverjetnim tempom je držal občinstvo v stalni napetosti in jim dajal možnost, da so se od srca nasmejali. Morda nekateri njegovi »sočni« izrazi niso bili všeč vsem, a to ne zmanjšuje vrednosti predstave. Teater ni klošter, je pred mnogimi leti zapisal velik slovenski igralec Arnold Tovornik. Predstava Striptiz na svojevrsten način spregovori o slovenski zavisti, ki je menda svetovni fenomen. Skozi smeh se sprehodi po naših medsebojnih odnosih, ki imajo dobre in slabe strani. Kritično spregovori o pehanju za materialnimi dobrinami, ki se šopiri v naših garažah in nadstreških v obliki pločevine. Seveda ne more mimo politike, ki na tak ali drugačen način usmerja tok našega življenja. Posebej »pošinfa« birokracijo, na katero do sedaj ni bila imuna še nobena javna uprava. Po več kot enournem monologu, ki so ga prekinjali aplavzi gledalcev, Matjaž Javšnik svojo predstavo zaključi optimistično, saj hudič ni tako črn, kot ga želimo naslikati. Med našimi ljudmi je še veliko dobrega, kar nam daje upanje za svetlo prihodnost. Predstavo Matjaža Javšnika si je ogledalo 130 gledalcev, kar pomeni, da Žetalah obstaja interes za obisk tovrstnih in podobnih predstav. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, tokrat malo drugače Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v petek, 7. februarja, v Večnamenski dvorani Žetale potekala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Žetale. V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor KD Žetale in člani Dramske skupine KD Žetale. Proslava se je začela s slovensko himno, ki jo je zapel Moški pevski zbor KD Žetale. Slavnostni govornik na proslavi je bil župan Občine Žetale, Anton Butolen. Sledil je nastop članov Dramske skupine KD Žetale pod vodstvom Marije Skok. Prešernove pesmi so interpretirali Marija Skok, Veronika Furman, Silvo Korez, Silvo Potočnik in Jože Krivec. Povezovalni tekst o Prešernovem življenju sta občinstvu predstavili Simona Furman in Simona Krčar. Vse nastopajoče je spremljal virtuoz na harmoniki, Andrej Kos. Ob pozornem poslušanju žive besede smo lahko spoznali Prešerna v drugačni luči, kot smo ga poznali doslej. Bistvo njegovega ustvarjanja je bilo hrepenenje po svobodi in neizpolnjeni ljubezni. Ljubezen do domovine, kakor ljubezen do osebe, ki je postala neuresničljiva, je temeljno bistvo Prešernovega ustvarjanja. Ta kataklizma ga je pripeljala v stanje, da je ustvaril pesnitve, na podlagi katerih ga slavimo kot našega največjega poeta vseh časov. In namen letošnje proslave v Žetalah je bil, da predstavimo Prešerna na drugačen način, kot ga poznamo. Upamo, da nam je to uspelo. Občni zbor Kulturnega društva Žetale V petek, 21. februarja 2020, je bil v Večnamenski dvorani Žetale izveden redni Občni zbor KD Žetale. Občnega zbora so se zraven članic in članov KD Žetale udeležili vabljeni gostje: župan Občine Žetale, Anton Butolen, in predstavniki društev Strojni krožek Že-talanec, PGD Žetale, DU Žetale ter Lovske družine Žetale. Občni zbor je vodilo delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Jože Krivec. Poročilo o delu KD Žetale za leto 2019 je podal predsednik Silvo Potočnik. V poročilu je poudaril, da so v letu 2019 delovale naslednje sekcije: ženski pevski zbor, moški pevski zbor in dramska sekcija. Vse sekcije so izpolnile plan dela, za kar gre zahvala članom sekcij in njihovim vodjem. V nadaljevanju občnega zbora je bil predstavljen plan dela za leto 2020. Predsednik društva je poudaril, da se tudi v letu 2020 načrtuje delo vseh sekcij društva, pri tem je posebej poudaril, da pričakuje, da bo dramska sekcija pripravila gledališko predstavo v jesenskih mesecih 2020. Predsednik Silvo Potočnik je predstavil zanimiv predlog, ki se je nanašal na organizacijo profesionalnih gledaliških predstav, glasbenih in drugih prireditev. Prva od takšnih prireditev se je že zgodila v soboto, 1. februarja, ko je v Žetalah s svojo monokomedijo gostoval Matjaž Javšnik. V letu 2020 je za 15. marec dogovorjen nastop glasbene skupine Gemaj iz Makol. Tečejo pa tudi dogovori o nastopu Gregorja Čušina in pevske skupine bratje Smrtnik iz avstrijske Koroške. Namen teh prireditev je popestriti kulturno življenje v Žetalah. Vsa poročila o delu KU Žetale v letu 2019, kakor plan dela in finančni načrt za leto 2020, so bili soglasno sprejeti. Občni zbor KD Žetale se je zaključil s pogostitvijo in družabnim srečanjem. Zaključek Kulturno življenje v Kulturnem društvu Žetale je zastalo. Epidemija koronavirusa je posegla v naše medsebojne odnose tudi na kulturnem področju. Najprej je bilo treba odpovedati koncert glasbene skupine Gemaj iz Makol. Koncert, ki je imel pomenljiv naslov: Dekle, ženska, mati, bi se moral odviti v nedeljo, 15. marca, in je bil namenjen mamam, ženam in dekletom, ki mesecu marcu praznujejo svoj praznik. Odpadla je proslava, ki je bila planirana 22. marca v organizaciji Osnovne šole Žetale in je bila prav tako namenjena ženam, materam in dekletom. Na tej prireditvi bi morala kot gosta nastopiti ženski in moški pevski zbor KD Žetale. Zaradi višje sile ne bo možno izvesti revije pevskih zborov »Večerna pesem«. Je pa nastala zdravstvena kriza priložnost, da bolj pogosto kot doslej vzamemo v roke dobro knjigo in si tako razširimo kulturno obzorje. Ostanite zdravi, ostanite doma. Jože Krivec 18 9 letalske novice OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA OBISKALI SMO NAŠE JUBILANTE -DEVETDESETLETNIKE V tem letu smo obiskali že štiri naše občane, ki so prestopili prag devetdesetega leta in več. Kar nekaj jih bomo še v prihodnjih mesecih leta. MARIJA HORVAT, Žetale Predstavnice OORK Žetale, ga. Irena Vodušek, ga. Marija Skokova in Kru-šičeva, smo bile vesele gostje pri ge. Mimiki. Tako jo kličejo že 90 let, saj je 18. januarja 2019 dopolnila častitljivo okroglo obletnico včasih veselega, srečnega življenja, pa tudi težkih ur, saj je prebolela odhod moža, hčerke in zeta, a življenje teče naprej v krogu vnuka Mirka in njegove partnerke, ki sta ji pripravila veselo praznovanje devetdesetletnice v Gasilskem domu v Žetalah. Ga. Mimika je ob srečanju pripovedovala izseke iz vsakdanjega življenja, dobro se spominja tudi vojnih časov, doživetij ob srečanjih z upokojenci naše občine. Rada je v družbi, si zapoje tiste melodije iz davnih časov in se veseli obiska prijateljev, sosedov, sorodnikov. Ob dobri postrežbi, kozarcu vina in okusni torti je minil sobotni januarski dopoldan, stisk roke in obljuba, da se srečamo ob 91. letu življenja z go. Mimiko, si povemo kaj veselega in preštejemo cvetove na orhideji. Hvala za prijetno druženje in lep pozdrav. MK PRAZNOVANJE 90 LET SOSEDOVE MIMIKE Bil je lep zimski dan, 18. januar 2020. Rahlo je začel naletavati sneg, ko smo se pri Gasilskem domu Žetale začeli zbirati sosedje, sorodniki, prijatelji in znanci, da proslavimo 90 let sosedove Marije Horvat oz. Mimike, kot jo kličemo sosedje. Prav na ta dan je pred 90 leti kot edinka razveselila svoja starša. Pred kosilom se je vsem zahvalila, da smo se odzvali povabilu in se zbrali v tako lepem številu. Povedala nam je, da ji v življenju ni bilo postlano z rožicami, saj je zaradi bolezni izgubila moža, zeta in edino hčerko Kristino. Jesen življenja tako preživlja z vnukom Mirkom in njegovo Simono. Po kosilu je sledila zabava z mladim harmonikarjem Timijem, ki nas je zabaval dolgo v noč. Prvi otvoritveni ples je odplesala slavljenka z vnukom Mirkom. Mimika še postori gospodinjska dela, skuha kosilo in z veseljem speče kruh v krušni peči. Vsi sosedje ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Emica Vogrinc ROZINA KOLAR, Dobrina Februarsko sobotno dopoldne smo predstavnice OORK Žetale obiskale Rozino Kolar iz Dobrine, ki je 26. januarja prestopila prag 90. leta življenja. Iskreno smo ji čestitale in zaželele trdnega zdravja v krogu njenih najdražjih. V sproščenem klepetu je nizala spomine svojega življenja. Zanimiva so bila najnežnejša otroška leta, ki jih je preživljala v rojstni hiši v Kozmincih 1, po domače pri Kotnskih, s petimi brati in dvema sestrama. Tukaj se je s trdim delom na kmetiji učvrstila za premagovanje preizkušenj, ki jih prinese življenje. S Francem Kolarjem sta si ustvarila družino in nekaj časa živela na domačiji Šprohovih, nato sta kupila hišo na Velikih Prekožah. Leta 1975 sta kupila kmetijo v Dobrini, v Ravnem, kjer zdaj preživlja jesen življenja z družino sina Rudija. Otroci Franc, Abina in Zinka so odšli za zaslužkom v svet. Zelo je vesela, ko jo obiščejo in ji popestrijo in polepšajo zlasti praznične dneve. Z iskrivimi očmi pove, da so vstop v devetdeseto leto njenega življenja praznovali zelo lepo. Vse življenje je z neverjetno energijo opravljala delo na strmih pobočjih travnikov, v vinogradu, pa pri spravilu drv v gozdovih, z okopavanjem in spravilom pridelkov na njivah. Vedno je rada urejala rože na vrtu in na okenskih policah. Kljub temu, da ji sedaj na trenutke nekoliko nagaja zdravje, se vsak dan ob podpori sprehodi po hiši. Še vedno pa jo spremlja vedro razpoloženje in neverjetna pozitivna naravnanost. MARIJA ZAKELŠEK, Dobrina Marija ali kot jo kličemo domačini, Mimica, je 16. januarja dopolnila 91. leto življenja. Ob našem obisku je bila v družbi sina Milana in snahe Danice ter hčerke Ivice dobro razpoložena. Nekoliko je zaskrbljena, ker ima že kar nekaj časa bolečine, ki jih najbolj čuti v sklepih obeh rok. Bolečine si blaži z zdravili. Zelo je zadovoljna, ker je v zimskem času v varni oskrbi hčerke Ivice. Ko pa pride na svojo domačijo, se z zanimanjem in ljubeznijo sprehodi po domačem dvorišču in s hvaležnim pogledom objame toplo ogreto hišo. Ob prijetnem klepetu ob skrbno obloženi mizi je čas neusmiljeno hitel. Nazdravili smo njenemu jubileju, ji iskreno čestitali, zaželeli čim boljšega zdravja in se z mislijo na srečanje v prihodnjem letu poslovili. JANEZ SKLEDAR, Kočice 20. februarja je 91. rojstni dan v krogu svojih najdražjih praznoval Janko Skledar iz Vildona, najstarejši moški v naši občini. Ob obisku predstavnikov OO RK Žetale je bil dobro razpoložen. Iskreno smo si stisnili roke, zaželeli smo mu trdnega zdravja in dobrega počutja tudi v prihodnje. V začetku meseca februarja je bil nekoliko bolehen, a je ob skrbni domači negi hitro okreval. Občasno nekoliko slabše sliši, pa to nadomesti z zanimivim pripovedovanjem. Z neverjetno energijo in izostrenim spominom nam je doživeto in nazorno pripovedoval svojo pestro življenjsko pot na tukajšnji rojstni domačiji. Ker je vse življenje trdo delal, z jekleno voljo premagoval življenjske preizkušnje, je še danes žilave konstitucije in vedrega duha. Rad bi še kaj postoril okrog domače hiše. Morda bo to tudi storil, da si bo z manjšimi opravili in sprehodi krajšal čas, ko bodo sončni žarki ogreli zemljo. Vsekakor pa bo dan za dnem spremljal delo pridnih rok njegovih domačih. Popoldne se je že nagibalo v večer, ko smo se napolnjeni s prijetnimi vtisi poslovili z željo, da se ob letu spet srečamo. Irena Vodušek PREDAVANJE ZA OBČANE V petek, 28. 2. 2020, ob 19.00 je bilo v večnamenski dvorani Že-tale predavanje o nudenju prve pomoči v primeru srčnega zastoja. Mateja Prevolšek, dr. med., je predstavila temeljne postopke oživljanja. Mateja se v okviru svoje službe vsakodnevno srečuje s situacijami, ko je treba s strokovnim znanjem in nesebičnim pristopom reševati življenja. Z zanimivo slikovno predstavitvijo in nazornimi komentarji je predstavila teoretični okvir, sledil je praktični prikaz stiskov prsnega koša na dveh lutkah. Ko se na prsni koš namesti AED defibrilator, ta nato sam analizira srčni ritem in je treba samo slediti govornim navodilom. Hkrati je treba poklicati 112, kamor se javi, kaj se dogaja, in se počaka nadaljnja navodila. Pomembno je, da je z osnovnimi veš činami pomoči v primeru srčnega zastoja seznanjenih čim več ljudi, ker je v takšnih primerih nesebični pristop posameznika tisti, ki pomembno odloča o možnostih preživetja. Te predstavitve se je udeležilo okrog 30 občanov. Vsi smo zanimanjem sledili neverjetni Matejini energiji, ko nam je teoretično in praktično prikazovala posamezne primere in odgovarjala na naša vprašanja. »Mateja, iskreno se ti zahvaljujemo za doživeto in zanimivo predstavitev.« Ponovitev predavanja bo v jesenskem času, prav tako pa bo Mateja Prevolšek, dr. medicine, objavila strokovni članek tudi v Žetalskih novicah. Majhna, preprosta ravnanja lahko rešujejo življenja. PUSTOVANJE Čeprav pustovanje v našem okolju nima dolgoletne tradicije, pa je v zadnjih letih to prijetna popestritev v našem kraju v zimskem času. Najbolj vztrajna pri oživljanju pustnega časa je osnovna šola. Vrsto let že organizira povorko po središču Žetal. Letos smo se pustni povorki pridružili tudi člani OORK Žetale. Kot prikazuje fotografija, smo si izbrali zelo aktualno predstavitev - boj proti virusom. Z malo previdnosti, da ne bi izzivali usode, virusov nismo poimenovali. Priporočali smo nekaj pripomočkov v boju proti virusom: zaščitna oblačila, rokavice, razkužila, obrazne zaščitne maske, vitamine, čaje in druge »zdravilne napitke«. Ko smo se pripravljali na povorko in se šemili, smo se smejali, uživali v idejah in dobra volja je bila nalezljiva. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bodo takšna oblačila in nekateri pripomočki kruta realnost sedanjega trenutka. Zagotavljamo vam, da smo samo promovirali zaščito, virusov pa nismo spuščali v okolje. Naj takšno stanje, kot je trenutno na našem območju, ostane tudi naprej. Ostanimo doma, ostanimo zdravi. PROSTOVOLJSTVO OO RK Žetale bo v tem času, ko veljajo strogi omejevalni ukrepi, s svojimi prostovoljci pomagala najbolj ranljivim posameznikom v naši občini: - ostarelim, bolnim - nepokretnim, ki živijo sami in so zboleli tisti, ki so jih do sedaj oskrbovali z artikli iz trgovine, bomo s prostovoljci pomagali dostaviti najnujnejše, kar potrebujejo za življenje. - s paketom z najnujnejšimi artikli iz trgovine bomo oskrbeli tiste občane, ki so socialno ogroženi in si sami ta trenutek ne morejo priskrbeti nujnih artiklov za preživetje. Letos nismo pripravili darilc in v velikonočnem času ne bomo obiskali starejših v domovih upokojencev, ostarelih na njihovih domovih, bolnih, osamljenih. V skrbi za vaše in naše zdravje namreč strogo upoštevamo omejevalne ukrepe. Z mislimi pa bomo z vami. Če potrebujete pogovor za premagovanje stiske, strahu, pokličite naše prostovoljce. V letošnjem velikonočnem času želimo našim občanom: VELIKONOČNI ČAS, KI JE ČAS NOVEGA UPANJA, LJUBEZNI, NAJ NAS POVEŽE V ISKRENI SKRBI ZA SOČLOVEKA. BODIMO SOČUTNI, PRIJAZNI IN ČLOVEŠKI. Pripravila: Irena Vodušek KAKO PRISTOPITI K OSEBI V SRČNEM ZASTOJU V petek, 28. 2. 2020, smo se na povabilo RK Žetale zbrali v večnamenski dvorani v Žetalah, da bi se pobližje spoznali s temeljni postopki oživljanja oz. kako pristopiti k osebi v srčnem zastoju. Številke so zgovorne. V Sloveniji doživi srčni zastoj 3-5 oseb na dan. 60 - 80 % srčnih zastojev se zgodi doma. Preživetje brez pomoči očividcev je izjemo slabo, se pa znatno poveča s temeljnimi postopki oživljanja in aktivacijo AED naprave. Oboje nam kupi čas do prihoda strokovne pomoči ter dokončne oskrbe v bolnišnici. Celotna veriga ukrepanja tako pripomore k večjemu preživetju, predvsem pa k boljši kvaliteti življenja po srčnem zastoju. 20 9 letalske novice Mislim, da je vse zgoraj našteto več kot dober razlog, da bi pravilno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja osvojila kar najširša množica ljudi. Tako smo z udeleženci predavanja najprej pogledali, zakaj sploh pride do srčnega zastoja, kako prepoznamo osebo v srčnem zastoju in kaj pravzaprav pridobimo s tem, ko pravilno izvajamo temeljne postopke oživljanja. Vso to znanje smo nato praktično preizkusili tudi na lutkah. Hvala organizatorju za povabilo, predvsem pa iskrena zahvala prisotnim za aktivno udeležbo. Mateja Prevolšek, dr. med., spec. VEČER OB KARTANJU »SNOPSA«. Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja je 25. januarja 2020 priredilo večer ob igranju kart. Igrali smo šnops, posamično in v dvojicah, ter se tako družili v teh dolgih zimskih večerih. Celoten večer je potekal v dobrem vzdušju ob kartah, ki so imele glavno besedo, z obilico smeha in dobrega razpoloženja, društvo pa je poskrbelo tudi za prigrizke in dobro kapljico. Na koncu smo podelili nagrade za posamično igro, pokale ter medalje v dvojicah. V društvu se zavzemamo, da bi na tak večer ob igranju kart privabili čim več krajanov. Po nekaj letih teh večerov opažamo, da se tega večera udeležuje zmeraj več občanov. Hvala vsem, ki ste se večera udeležili. Upamo, da se naslednjo leto spet srečamo. Za DHKP: Jože C. Žetalske novice pS | 21 OD TU IN TAM V času nedruženja se tudi na Žetalskem nekateri ukvarjajo s svojo ljubiteljsko dejavnostjo: gospodinje našivavajo prtičke, pletejo izdelke za tople dni; poznamo tudi take, ki pri 90. letih vzamejo v roke pisalo in zapisujejo dnevne utrinke. Nekateri oblikujejo les in izpod spretnih rok nastane celo medved; poznamo tudi take, ki iz zelenega bora oblikujejo maske. Pogovor z Kosovim Mihom Na pobudo člana Uredniškega odbora Ž. N., g. Tonija Butolna, sem se z g. Kosovim Mihom dogovorila za prijeten večerni klepet. Bilje predzadnji dan v mesecu, 28. februar. Na pragu hiše sta me pričakala Kosova - Miha in Vanja. Že smo sedeli v prijetni jedilnici in pogovor se je sproščeno odvijal. Miha poznam kot učenca OŠ Žetale in ga imam v spominu kot vedrega, nasmejanega učenca, ki je že v nižjih razredih OŠ kazal smisel za risanje. Njegove risbe so zanimive, pokrajinske, tihožitja. Pred leti je s krajinsko sliko sodeloval na EX TEMPORE Žetale. Slikanje z oljem na platnu mu je bilo izrazno zelo blizu. Svojo umetniško ustvarjalnost je usmeril v oblikovanje lesa in nastajajo zanimivi KRAMPUSI ali PARKLJI. Ta lik je doma v Avstriji in v začetku uveljavitve ni bil namenjen kurentovanju. Parkelj oživi na ulicah ob 6. decembru -MIKLAVŽEVANJU. Od kod Mihu taka ideja? Ob srečanju s prijateljem se mu je utrnila želja, 22 9 letalske novice da bi oblikoval figure iz lesa. Nekaj prijateljevih idej in mnogo navodil na internetu so poti za Mihovo ustvarjanje. V otroških letih je oblikoval več ptičjih hišic in drugih okrasnih predmetov in zdaj z različnimi orodji za les iz zelenega bora izdeluje obrazne podobe PARKLJEV. Najprej kos lesa oblikuje z motorno žago, potem pa v svoji delavnicipresedi tudi več kot 40 ur, dolbe, dolbe z ostrim dletom, masko pobarva, posuši in maska je na ogled. Največ preglavic mu dela izdelava gub in gubic, potrebna je potrpežljiva roka in oster pogled, da nastane zamišljena grimasa obraza. Največ mask je izdelal za odrasle in letos je sodeloval še s tremi PARKLJI na pustni povorkiz OŠ Žetale. Skupina sije prislužila občinsko priznanje. Sodelovali so tudi na pustni povorki v Majšperku. Miha je tudi član Kungoške skupine -KUNGOŠKI PARKLJI. Njegove skrbno izdelane maske so bile razstavljene v vitrinah na Ptuju in v Mariboru. Kadar kupuje lasulje za maske, ga marsikdo vpraša, čemu mu bo lasulja, in ko pove, se mu takoj širi krog prepoznavnosti. Pri delu mu rada priskoči na pomoč žena Vanja, mu kaj zašije, poprime in izdelek je končan. Sveža maska je težka, šele ko se posuši, je primerna za nošnjo. Ko je dokončno pobarvana, dobi svoj razstavni prostor v jedilnici, kjer si delajo družbo različne maske. Ene so vesele, druge žalostne, nekatere izražajo jezo, nasploh niso hudobne, uporabnik jo mora znati nositi in imeti pravilen odnos do gledalca. Nekoč so take maske izdelovali pastirji, da so zapolnili svoj zimski prosti čas, ko ni bilo paše. Maska postaja vse bolj prepoznavna v Kranjski Gori, saj vsako leto ob pustu izvedejo PARKELJ ali KRAMPUS parado. Sicer so tudi te vrste prireditve skomercializirane, to je šok To nišov za Miho, za njega je popoldansko druženje z lesom v mični delavnici ob stanovanjski hiši. S to dopolnilno dejavnostjo si teši svojega duha, mnogo ve o pomenu mask, se samoizobražuje in zvečer z veseljem ugotovi, da se mu je jutranji cilj dobro izšel. To je bil zame poseben pogovor, tudi tematika ni vsakdanja, je pa priložnost, da začneš razmišljati tudi o tem področju, kije aktualno dvakrat na leto - ob PUSTU in MIKLAVŽEVANJU. Naj se izpolni tvoja želja, g. Miha, da bi izdelal še mnogo izrazno različnih mask in potešil željo mnogim ljubiteljem parkljev ali krampusov; sicer si dober govornik in radovednežem lahko s svojo prijazno besedo približaš pomen maske in svojega ustvarjanja. Hvala obema: tebi, g. Miha, in tebi, ga. Vanja, za prijeten petkov večer v Čermožišah pri Kosovih. 8. marec 8. marec je bil nekoč častitljiv praznik; nagelj, vrtnica, bogata proslava, pogostitev in veselo druženje. Pozneje ga je nadomestil 25. marec - materinski dan, a nihče ni negodoval, če sta bila aktivna oba praznika. Kako je bilo letos ob 8. marcu ženam lovcev Lovske družine Žetale? Srečanje se je začelo ob 9. uri pred lovskim domom v Žetalah, zbralo se nas je 18 parov. Prijeten nagovor, pozdrav in seznanitev s pravili ob izvajanju skupnega lova so bile jasne besede predsednika LD Žetale, g. Silva Koreza. Določil je lovovodje in lovska stojišča ter nas seznanil z disciplino ob izvajanju skupnega lova. Lovovodja Robi nas je popeljal na določeno lovišče, še pred odhodom iz lovskega doma so nas lovci pogostili s kavico in hrustljavim kifljem in že smo stali tam na Potnem Vrhu in čakali lisico zvitorepko. Ker so lisice zvite, so se uspešno izmuznile strelom, le ena se je ujela v Ivanov strel. Lep sončen dopoldan je hitro minil, nekaj minut po 13. uri smo se zopet ustavili pred lovskim domom. Izvedli smo pozdrav lovini, se skupaj zahvalili lovskemu osmomarčevskemu nedeljskemu dopoldnevu in sledilo je novo presenečenje. V domu smo žene prejele dehteč nagelj in kozarec šampanjca iz rok lovca Dolfija. Ob kosilu nam je predsednik DRUŽINE zaželel prijetno počutje v njihovi družbi. Ob lepi pesmi in spremljavi Ivanove harmonike nam je minil tudi nedeljski popoldan. V imenu vseh prisotnih žena se zahvaljujem vsem lovcem, posebno tistim, ki ste imeli največ skrbi za izvedbo tako uspešnega srečanja. Iskrena hvala posameznim lovcem in vsem članom LD Žetale. M.K. Žetalske novice pS | 616 V petek, 13. 12. 2019, je šolsko telovadnico Osnovne šole Žetale napolnil zvok glasbe in zborovskega petja. Na božič-no-novoletnem dobrodelnem koncertu so nastopili otroci iz vrtca, otroški in mladinski pevski zbor ter učiteljsko--vzgojiteljski pevski zbor. Za glasbeno spremljavo je poskrbela glasbena skupina pod vodstvom gospoda Leona Laha. Pridružili so se nam tudi gosti: vokalna skupina Osti jarej iz Podčetrtka in Ženski pevski zbor Žetale. Po koncertu je sledil še božično-novoletni bazar, na katerem so bili predstavljeni izdelki naših učencev. Vse niti koncerta je v rokah držala učiteljica glasbe, Brigita Luteršmit, ki je v uspešno izpeljano prireditev vložila veliko truda. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, gostom, še posebej podjetju Krodo za izposojo odra, gospodu Rajku Jusu za ozvočenje in Maticu Šešerku za snemanje prireditve, vsem staršem ter obiskovalcem pa za prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili za nakup glasbene opreme. Brigita Seidl Spoznanje Vidim vse te prikritosti in laži. Oh, ko bi jih le ne videla! Mnogo bolj mirno, bolj srečno živela bi in se jutrišnjega dne veselila. Le zakaj mora biti tako, človeku spoznati ni dano, zakaj življenje mora biti težko, zakaj ga živeti ne znamo. Potrebno je zbrati dosti moči, da greš naprej, kjer tvoje so sanje, da pogumno pogledaš življenju v oči in rečeš spet znova si: Jutri nov dan je. 24 9 letalske novice HEIDI V CELJU Z učenci od 5. do 9. razreda smo v ponedeljek, 23. decembra 2019, izvedli kulturni dan, v okviru katerega so si učenci v Slovenskem ljudskem gledališču Celje ogledali predstavo Heidi. Glede izbora predstave so bili odzivi pozitivni, kljub temu da je bila primernejša za mlajše gledalce. Predstavi je sledil ogled mesta Celje, na katerem so učenci dobili veliko informacij o knežjem mestu. Saša Peršoh " PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Kultura je sestavni del našega življenja ter sobivanja in 7. februarja smo s proslavo, na kateri so najprej člani in članice mladinskega pevskega zbora zapeli himno, obeležili slovenski kulturni praznik. Učenci izbirnega predmeta gledališki klub so k sodelovanju povabili učenke tretjega in učenca osmega razreda ter preko prepričljivo zaigranih dramskih prizorov predstavili življenje našega največjega pesnika od rojstva do smrti. Slišali smo lahko odlomke njegovih znanih pesmi in prisluhnili doživeti de-klamaciji Povodnega moža in Turjaške Rozamunde. Proslavo je z igranjem na pianino popestrila osmošolka Ajda in s svojim govorom zaokrožila gospa ravnateljica. Zvečer, ko je program z igranjem na citre dopolnila še Polona, pa so se učenci us- pešno predstavili še na občinski proslavi. Saša Peršoh rr Izjemen uspeh naših devetošolk - Ana in Špela zlati na državnem Cankarjevem tekmovanju Cankarjevo tekmovanje je v šolskem letu 2019/2020 potekalo na temo Jaz, ti, mi vsi in je povzemalo verz Anje Štefan Le pogumno, le za mano ... Tekmovalci so se preko branja mladinskih književnih del ukvarjali s prikazovanjem posameznika v svetu, z njegovim odraščanjem in dozorevanjem kot svojevrstno pustolovščino. Na šolskem tekmovanju v mesecu novembru so se v pisanju razlagalnih spisov pomerili učenci od četrtega do devetega razreda in najboljši v posameznih razredih so osvojili bronasta priznanja. Osmošolka Ana Marija Gajšek ter devetošolki Ana Plajnšek in Špela Rebernišek pa so se uvrstile na področno tekmovanje. Ana Marija je osvojila srebrno priznanje; Špela in Ana, prvo- in drugouvrščeni v regiji, kjer sta tekmovali, pa sta se uvrstili na državni nivo tekmovanja. V pisanju spisa o knjigah Karla Karlovška Preživetje in zbirki Geniji z nasmehom sta se ponovno odlično odrezali in osvojili zlati Cankarjevi priznanji. Ana in Špela, čestitke za izjemen dosežek. Ponosni smo na vaju! mentorica Saša Peršoh Žetalske novice pS | 25 OGLED MUZIKALA NA DRUGI GIMNAZIJI V MARIBORU V petek, 31. januarja 2020, smo se učenke in učenci v sklopu gledališkega kluba in mladinskega pevskega zbora v večernih urah odpravili na Drugo gimnazijo v Mariboru na ogled muzikala Figarova svatba, ki je trajal dve uri in pol in je bil uprizorjen v angleškem jeziku. Ob prijetnih zvokih in plesu ter prepričljivi igri je večer hitro in lepo minil. S prijetnimi občutki smo se pozno zvečer vrnili nazaj pred šolo v Žetalah. Jana Železnik rr DRUGE KULTURE NAS BOGATIJO V četrtek, 30. 1 2020, smo učenci od 5. do 9. razreda imeli kulturni dan. Obiskala sta nas dva posebna gosta - dr. Maja Lamber-ger Khatib, ki je raziskovalka islama, Bližnjega vzhoda, Afrike in migracij, ter njen mož Mahmud Al Khatib. Na začetku dneva sta nam gosta predstavila arabski svet, vero in njihovo kulturo. Učenci smo pozorno poslušali in postavljali veliko zanimivih vprašanj. Potem smo se razdelili v dve skupini. Učenci 8. in 9. razreda smo z gospo Majo kuhali. Pripravljali smo arabske jedi, katerih glavna sestavina je bila čičerika. Uporabljali smo posebne začimbe, ki so značilne za arabski svet. Učenci 5., 6. in 7. razreda pa so z gospodom Mahmudom spoznavali arabsko pisavo, jezik, števila, glasbo in inštrumente. Gospod Mahmud je pokazal arabsko abecedo in števila. Kasneje je tudi zapel in igral na bobne. Tudi mi smo se preizkusili v bobnanju in šlo nam je odlično. Po menjavi delavnic se je gospa ravnateljica, dr. Silvestra Klemenčič, gostoma zahvalila za obisk in jima podarila spominsko darilo, nato pa se je Predavanje dr. Maje Lamberger dan, v katerem smo se naučili veliko novega in bili z njim zelo zadovoljni, zaključil. Urban Peršak Utrinek iz kulinarične delavnice 26 9 letalske novice TEDEN PISANJA Z ROKO NA OŠ ŽETALE Utrinek z razstave Tudi v tem šolskem letu je naša šola sodelovala v Tednu pisanja z roko, ki ga ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Zavoda RS za šolstvo pripravlja društvo Radi pišemo z roko. Osrednja tema letošnjega tedna, ki smo se mu priključili med 20. in 24. januarjem 2020, je bila »V naši družini radi pišemo z roko.« Aktivnostim nismo posvetili dneva dejavnosti, zato smo teden obeležili v manjši meri kot lani, a vseeno smo se z učenci pogovorili o pomembnosti pisanja z roko ter skupaj prebrali Projektu so se pridružili učenci, njihovi sorojenci, starši in stari starši pisma podpore, ki so jih napisali dr. Jernej Pikalo, Ilka Štuhec in Uroš Kuzman. Nato so razredniki v posameznih razredih spodbudili učence k temu, da so na brezčrten list papirja napisali To je moja pisava. Nihče drug nima enake. In se podpisali. Nato so učenci liste odnesli domov, kjer je povedi s pisanimi črkami zapisalo tudi čim več družinskih članov in se pod prepisano prav tako podpisalo. Liste so učenci prinesli nazaj v šolo, o zapisih smo se pogovorili in pripravili razstavo, ki je bila na ogled v šolski avli. Saša Peršoh rr Zobna preventivna sestra na obisku v šestem razredu Žetalske novice pS | 27 **>■ C PUSTNA POVORKA v žetalah V soboto, 22. februarja, smo imeli na OŠ Žetale tehniški dan, v okviru katerega smo izvedli tudi povorko po središču Žetal. Učenci do 4. razreda so ustvarjali na temo pust in se maskirali individualno, učenci od 5. do 9. razreda pa so izdelali skupinske maske (super zajtrk, roboti, Miki miške, m&m bonboni, domine). Pred gasilskim domom so se skupinske maske predstavile. Komisija je izbrala nekaj najbolj izvirnih individualnih mask in jih nagradila. Nagrade so prejele vse skupinske šolske maske in tudi nekaj ostalih skupinskih mask, ki so se pridružile povorki. Posebna zahvala gre Društvu podeželskih žena Žetale, ki se vsako leto odzove naši prošnji in speče čudovite krofe za vse maske in obiskovalce povorke.