8 štev
 Ljubljani, v četrtek 24. julija 1879.
Letnik VII
Inaeratl a« sprejemajo in vel j i
triatopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
„ n „ i, í n ifr n n ii n 3 i, Pri večkratnem tiskanj se «ena primerno zmanjša.
R o k o p i si
se ne vračajo, nefrankovan» pisma se nu sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (»up' nistraeija) in ekstedioija na i'lorijanBke ulice h. št. 19.
Ftlüttn list za
;i narod.
Po pošti prejemar velja :
Za celo leto . . 10 gl. — kr. za polleta . . 5 „ — „ za četrt leta . , 2 „ 50 „
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol let» . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Čudno domoljubje.
Večkrat smo imeli priliko kazati svetu to ali ono „lepo" lastnost naših domačih nasprotnikov. Imajo jih sila veliko, a nobpna 111 tako očitna, tako povsod prodirajoča. ko ravno so vraštvo do naroda in dežele, v kteri žive; to se ne dii nikjer skrivati, kakor kašelj ne, če se tu in tam nekoliko potuhne, o prvi priliki vendar le skoči kviško kakor možic na peresu, če ga pritisneš. Prilika za to jim je vsaka ljuba, če še tako neprimerna, v tem so prav podobni možu, ki je vedel povest o strelu in kedar je mogel, prašal: „Niste li čuli strela?1 Se ve, da je vsak rekel, da ne, a mož je potem brž poprijel: „Ker že ravno o strelu govorimo, naj povem ' itd. in povedal je svojo povest, vedno eno in isto.
Tudi naši domači nasprotniki nemčurji vedo ,,povi <t", ktero o vsaki priliki radi in vsakemu pripovedujejo, in ta „povest" je — čeravno izmišljena, vedno enaka. Tudi tu se praša: „Ali niste slišali o kakem pretepu ali napadu mirnih popotnikov?" In če potem vse odkima ali k večemu reče, da je kje kak pi janec razgrajal, se brž nadaljuje: „Ker že ravno o pretepih in napadih govorimo, bom pri tej priliki povedal povest o zapeljevanji in draženji ljudstva po duhovščini, sloven-kih vodj.h in narodnih časnik.h, ktero sem si nalašč za take prilike izmislil in priredil tako. da mora narediti efekt." In pr čue se stara pesem z istimi besedami, z istim napevom, z isto zlobnostjo, privleče se na sramotni oder
duhovščina, ker dela svojo dolžuost ljudstvu uasproti, potem narodni časniki, voditelji naroda in sploh vse, kar se more doseči, da se le jeza ohladi in zadosti naravnemu nagnenju k slabemu.
Konec prvega in začetek druzega polletja sta bila za naše nemčurje popolna Plevna, po prejetih vdarc>h se jim je zasedla kri in nabralo toliko razlitega žolča, da so komaj čakali prilike, ko bi ga iz sebe zmetali po ljudstvu, ki jih je tako na cedilu pustilo, in po deželi, v kteri se jim je pripetila taka sramota,
In glej, tisti duh, o kterem pravijo, da jvstreza željam hudobnih ljudi, je dal nekterim pijanim ali morda nalašč zato napojenim surovim kmetiškim fantom v Mostah misel v glavo, da bi za spremembo vsakdanjega enomernega in dolgočasnega dnevnega reda enkrat nekoliko „ponagajali škricem" — kajti če niso bili podkupljeni nalašč zato, kar bo pa sodnijska preiskava menda že na dan spravila, stavim glavo, da nisn nameravali nič druvga, ko to ali pa k večemu dobiti za liter vina ali žganja, na tepež je težko kteri mislil.
Kako lepa pr.lika je zdaj, pasti s psovkami po deželi in po vsem , ><ar je narodnega v nji, kako se dii ta „napad" krasno razviti in raztegniti! Vse, kar se je pisalo po žalostnih dogodbah na Ježici, ua Janjčah in v Vevčah, mora zopet na dan , da se ogrdi dežela pred vnanjim svetom, ki je še ne poznii. Iz zapletke, ki je trajala komaj dve minuti, se naredi cela vojska, iz par nenavarnih prask kar toliko in toliko bodo ranjenih! čuda le. da ne beremo še o mrtvih, pobitih in zaklanih.
Iu če bi že tako pretiranje omejili le na en kraj, če bi grdili le eno vas, no — naj bi že bilo. Ali zavoljo par pijancev, ki se — na-šuutani ali ne — vsak.h 10 let toliko spozabijo, da komu res nekoliko surovo ponagajajo, mora zato vsa dežela, ves narod pod nož tem ljudem, ki med narodom in ob narodu, v deželi in od dežele žive! Za take ljudi še celó ne velja: „ Ubi bene, ibi patria — s trebuhom za kruhom", čeravno je že ta izrek malo časten. Nihče ne onesnaži svojega gnjezda, le en sam tič je, ki to dela, namreč smrdo-kavra, ki pa ni nikjer prav nič obrajtana, čeravno glavo visoko nosi, ker že od daleč preveč smrdi.
Noben hišni gospodar, še celó noben najemnik ali gostač ne spravlja svoje hiše, noben količkaj vreden človek ne svoje rodovine in svojega doma pred svetom v slabo ime, še celó ne, ko bi za to imel tehtne vzroke in bi mu ne bilo treba pomagati si z izmišljevanjem, pretiranjem in obrekovanjem. Le naše smr-dokavre so takp, da, pozahivši svojo lastno korist in vstrezajoč le svoji slepi strasti, grdijo slovenske dežele in njihove prebivalce [ired vsem svetom, pri tem pa vendar hočejo veljati za prijatelje naroda in domoljube.
Ali je še kdo med narodom našim, ki bi jim to verjel?
Odgovor na to vprašauje najsijajniši je njihov propad pri volitvah, ki bode še čedalje sramotnejši. Pa ne, da bi se potem čudili temu ali se celó togotili.
Ljubljanske slike.
(Dalje.)
Kazni droiliž (species variae).
Dozdaj smo imeli v žehti le stanove, ki so toliko imenitni, da Ljubljani bistveno dajo sedanjo obliko in če tudi kolikor toliko drug v druzega segajo, imajo vendar še vsak svoje lastno „bandero". Je pa še tudi mnogo takih, ki zavoljo manjšega števila nimajo samostalne veljave in so že tudi preveč zapleteni med druge. Naj tu sledi zdaj tudi teh nekoliko v kratkih obrisih.
1. Samica (avis eaffeosa). Svet je podoben veliki reki, po kteri je vsakemu človeku plavati. Veliko jih srečno preplava jo in pride do cilja, nekoliko jih vtone in voda jih vrže na breg, nekoliko pa jih celo ostane na bregu, ker si ne upajo ali ne marajo iti v vodo. Zadnji so toraj nekako mrtvi za drugo človeštvo, vsaj svetu ne pomagajo sami naprej. Tako na suhem ostala ali na suho vržena je samica, ki se nabira iz skoro vseh stanov, največ, se ve da, pa iz srednjih in nižih. Morda je bila že srečna ali nesrečna žena, mati ali nevesta, morda jej je prihodnost ka-
zala se v lepem svitu; a po nesreči, po lastni ali drugih krivdi je ostala sama, brez možke ali družbinske naslombe in zdaj stoji kakor nerodovitno drevo na širokem polji samotno, ki k večemu dajč s svojim listjem še zavetje in senco pastirjem in ticam, a ne bo zapustilo nobenega plodu.
Čeravno je toraj samica na svetu tako rekoč „čez ostala", se vendar zna še koristno delati svetu — možkemu in ženskemu — nekaj, da si preganja dneva dolge ure, nekaj pa, da si hrani samotno življenje. Delavna je v mnogem oziru. Tu je postrežnica starim samcem in zakonskim brez otrok, tam zanesljiva potovka, mešetarica in pozvedovalka; tu pri-skrbuje deklam službe, gospodinjam kuharce in dekle, tam nosi v zastavnico ljudem, ki se sami sramujejo tega; tu prenaša mikavne pošte ženam, možem, gospodom, gospodičom in go-spicam, tam zopet se dii najeti za strežnico bolniku in varhinjo mrliču; tu gre kaki gospej hranit sedež v cerkev, tam gre za pogrebom zadnja z višnjevim predpasnikom. Vsakako je toraj pravi hram raznih skrivnosti, ktere zna tudi res za-se obdržati in skrivati pred takimi, ki jih ne smejo zvedeti — se ve, le tako dolgo, dokler se to nji koristno zdi in jej kaj nese.
Ni pa vsaka po enem kopitu, toraj se loči v koristno in škodljivo.
Prva je dobra duša, stori dobrega, kolikor more po svojih močeh, je pobožna, a ne hi-navka, hodi v cerkev in moli za-se in za dobrotnike, če mora živeti tudi ob teh; to je blaga duša, ljudje jo imajo radi, ker raje sama trpi, kakor da bi drugim delala nadlego; zato tudi rajši kaj zasluži, kakor za miloščino vzame, dokler more. Ko umre, zapusti, če kaj ima, vse dobrodelnim namenom, ker jej je mar še bolj za dušo, ko za telo. Tako je še vendar po svoji moči vsakako koristna svetu, kteremu, če druzega ne, daje vsaj dobre izglede in ni nikdar ostra sodnica tujih grehov, ampak milega odpustljivega srca.
Vse drugačna je druga, ktera je že plavala po vodi sveta, pa je bila na suho vržena. Ta se grozi svetu, bodi si po pravici, bodi si po krivici, zato tudi sovraži vse in ne želi nikomur nič dobrega. Njen glavni posel je toraj obrekovanje in opravljanje mladih iu starih, možkega in ženskega spola vseh stanov, prili-zo\anje in hlinenje tu, opazovanje in zalezovanje tam itd. Tudi se dii porabiti za take posle, kterih bi pošten človek ne opravljal, in tudi policija ne sme za nje vedeti, in služi
O goriških razmerah.
Na važuem mestu stoji goriška narodna stranka na braniku proti laškemu molohu Znano je, kako lahko se Slovenec polašči, ker se taljanskega jezika v tako kratkem času navadi. Koliko družin se nam na ta način zgubi v Trstu 1
Tudi v Gorici polaščevanje napreduje, in bo še čedalje huje napredovalo, ako bo narodna stranka še dalje kazala to žalostno podobo nesloge. V takih nevarnih pozicijah, kakor bi jih imeli braniti goriški Slovenci, je pred vsem treba edinosti in disciplin p. Ako prevlada nesloga, zgubili bodo domači ljudje zaupanje v našo stvar, in padli bodo laškim agitatorjem v koš. To bo naraven nasledek teh osobnih bojev, ki so žalibog vsak-dajni postali na bregovih Soče.
Kako popraviti to veliko napako? Nam se zdi, da so duhovi ua Goriškem toliko razdraženi, da ni mogoče več prave edinosti doseči. Naj se postavi kdor koli za voditelja narodne stranke, našel bo toliko osobnega na-sprotstva, da bo ves njegov upliv podrt in njegovo delo brez vspeha. Najboljša rešitev te neljube zadeve pa bo, ako se združijo vsi rodoljubi celega Primorja v tržaškem društvu „Edinost" in ako si izbero za glasilo vsega Primorja časnik „Edinost", Goričani pa naj prepuste začasno voditeljstvo primor.-ke narodne stranke tržaškim rodoljubom, kakor Na-brgoju, Žvanutu, Janu, Klodiču. Ti možje, ki niso kompromitirani na nobeno stran, bodo najlože pomirili duhove in postavili slogo v čast, brez sumnje, da bi pri tem iskali osobnih koristi. Goriški narodnjaki so se po svoji neslogi že toliko pregrešili zoper narodno stvar, da morajo za nekaj časa odložiti voditeljstvo primorskih Slovanov, in morda se bodo sami prostovoljno kaznovali s tem, da se bodo brez mrmranja podvrgli sklepom društva „Edinosti", kjer se bo se ve da tudi Goričanov beseda v poštev jemala. Mi vsaj ne vidimo druge rešitve te sitne zadeve, dokler je Slovenija razcepljena in so Goričani vendar bol) uavezaoi na tržaško uamestuištvo, nego na Ljubi,auo. Goriški rodoljubi in narodni Hrvatje v Istri naj se vpišejo v društvo „Edinost", in to naj skliče v kratkem shod ter naj se poprime or-
ganizacije, oziroma reorganizacije narodne stranke v Primorji. Po takem pristopu ne bodo Goričanom usta zavezana, mogoče, da bodo prav nasveti Goričanov v „Edinosti" odloče-valni; zabranila se bo le nesloga na Goriškem, ker kandidati, po „Edinosti" priporočani, bodo imeli neko opravičenje pred slovenskim narodom, iu kdor se bo njim upiral, smatral se bo za nasprotnika naroda, kar pa o „Slogi" ni veljalo, ker je zastopala le majheu del primorskega slovanstva, ter še na Goriškem, kakor je volitev pokazala, ni zamogla prodreti s svojim kandidatom. „Edinost" pa je s svojim slovenskim kandidatom sijajno zmagala v Trstu, pa tudi v Istri dober začetek naredila za slovenskega kaudidata Klodiča. Ker „Edinost" tako že dela za Trst iu za Istro, naj se pridruži še Goriška, da bo vse primorje zastopano v tem vrlem društvu.
Ta nasvet podajamo našim goriškim prijateljem in rodoljubom v prevdarek, kakor je očividno, iz zgolj narodnih ter brez vsakih šefa čnih namenov, brez vsakih osobuih simpatij ali antipatij.
0 iztočnih zadevah.
(Izviren dopis.)
Pred veliko rusko vojsko, začeto 24. aprila 18T7, iu za ltusijo končano z mirskim dogovorom v San Štefanu, so vsi nemški, madjar-ski, francoski osobito pa angleški vragi Slo vanstva svet strašili z ruskim državnim finanč-uiin bankerotom , sledečim gotovo neposredno za vojsko. To vest so širili ujih listi nekaj po povodu nepozuauja notranjih ruskih razmer, že bolj pa iz hudobnega namena, Rusiji one-mogoč ti vspehe za časa vojne potrebnih posojil, ter tako jo odvrniti od vojske, ali pa jo spraviti v velike denarne zadrege med voj-skino kampanijo, kar bi bilo prisililo Rusijo s Turčijo skleniti poslednej in angleškim kra marjem ugodni, sebi pa pogubni mir. Žalibog, da jih obrekovanja, če tudi neso dosegla pr votnega namena, niso bila popolno brezvspešua; I ruski papirni rubel in drugi ruski denarni pa Ipirji so bili med vojsko močno pali v veljavi, spletkami zavlečevali njeni začetek, inposkon-čanji Rusom grozili z vojsko in kolikor časa
Na drugi strani so angleški zviti diplomati s političnimi spletkami skušali podaljšati čas, v kterem je morala Rusija imeti vojsko na vojnem stanji, s tem, da so z raznimi političnimi bilo mogoče odlašali shod evropskega kongresa. S tem podaljšanjem vojnega časa so hoteli Angleži spodkopati rusko finančno stanje, ako mogoče privesti Rusijo do popoluega finančnega poraza; ter tako vsaj za muogo letvničiti ves ruski vpliv na iztoku in zabraniti osvobodenje balkanskih Slovauov od turškega jarma. Ilvala Bogu, se te želje slovanožrtcev niso izpolnile Rusija je imela muogo več sredstev na razpolaganje nego so mislili v zapadu in še nikakor uibila prisiljena, seči po poslednjih sredstvih svojih dohodkov; zraven se je pa zavoljo rodovitnih let v Rusiji mnogo žita prodalo v tuje dežele in velike množine denarja dobilo v deželo. To in za Rusijo še dosti ugodne politične razmere v orjentu so provzročile, da zdaj kljub nihiiističnih rovanj, ktere pa bodo, kakor je upati kmalo zatrte, celo cena ruskega papirnatega denarja in drug h ruskih državnih veljavnih papirjev in ruski vpliv na vshod v tej razmeri raste, kot angličanski vpliv pada. Turki sami spoznavajo dan za dnem bolje , da angleška politika ne dela za blagor otomanske države, temuč skuša le kolikor mogoče naj več dobička angieški kupčiji izvleči iz orjentalnih zmešnjav. To spoznanje v turških državnih krogih se je posebno utrdilo vsled poslednjih dogodkov v egiptovskem delu; in nasled tega je , da je sultan poklical pregnanega, Rusom prijaznega Mahmud Nedima pašo iz Male Azije v Carigrad, in se pričakuje kmalo njegove ua-zuačenje velikim vezirjem. Ta paša je ob času ustaje Hercegovincev in Bošnjakov svetoval Turkom se pobotati neposredno s kristjanskimi slovanskimi podaniki, zboljšati njih stanje, ter Itako se izoguiti veliki vojski z Rusi.
Ali takrat so Angleži dosegli s svojimi intrigami njegovo odstranjenje od državnih poslov, in mesto njega naznačmje Midhad paše za velikega vezirja , kteri je podpihovau od Angležev, na njih pomoč se zanašaje pričel za Turčijo osodopolno vojno. Povišanje ruskega vpliva je jako važno za balkansko Slovane, ker omogučuje Rusom ob ugodu h časik doseči razue priboljške še turškemu geslu podvrženih
dobro neke vrste „gospodom'', kterim streže tako, kakor lovcu pes, ki mu priganja divja-ščino.
Neka vrsta je pa, ki ne špekulira na človeško meseno požeij.vost, ampak le na de narno mošnjo. Če ima sama kaj, posojuje na strašne obresti, če pa tega ne, je mešetarca ali posredovalka med „dajalci" in „jemalci" iu vleče od tega navadno ravno toliko, kolikor plačuje „jemalec11 obresti. To pa res tudi zasluži, ker zna izvohati oderuhom in oderuškam najlepši plen. Včasih se pripeti, da pri vsem tem pride sodnija ali vsaj policija vmes, pa nobena veliko ne opravi, ker ta vrsta žensk je že taka, kakor jež ali želva fšildkrota), ki se proti vsakemu sovražuiku hitro zavije — če v drugo ne, v hinavstvo in tajenje. Zadnji dve se morate toraj vsakako šteti med škodljive živali.
2. Branjevka (mulier popularis et libe ralis). „Popularna" se imenuje zato, ker jo vsak otrok pozna in rad ima, priimek „liberalna' pa jej gre zato, ker ima pri nji vsak enako pravico, vsak vse dobi, da ima le denar. Prihaja večidel iz nižega stanu, je omožena ali ne, in če ni, je bila vsaj enkrat tudi mlada. Izobražen je pri nji posebno jezik in to v
obojem pomenu besede. Da-si je rojena Slovenka, se je počasi naučila vendar tudi nekoliko nemščine, morda celo par laških besedi, obojega vsaj tol ko, da zna hvaliti svoje blaga in povedati, koliko velja. Tem bolj je pa njen jezik razvit v drugem obziru, teče jej gladko, kakor namazano kolo, ker ne prodaja le blaga, ampak tudi novice — resn čae in izmišljene. Dokler ui bilo časnikov, je bila ona edina zaloga dnevnih uovic, a še zdaj je hitreja od časnikov, vzlasti o rodovinskih zadevah in škandalozni kroniki. Zalogo vsega tega dopol-nuje po raznih zvezah, ktere ima z vsemi stanovi, zato vidiš pri nji stati ne le kuharice in drug h žensk nižega stanu, ampak tudi više gospe in gospode vsakovrstne starosti — nekaj iz tega namena, nekaj pa tudi iz druzega. Itazeu kupčije, od ktere davek plačuje, ima še drugo nezadavkano obrtnijo, namreč manjšo ali večo zastavnico in posojilnico, a ne spod 5 od sto — ua mesec. Zakaj ne? Suj ona nikomur ne ponuja, marveč ljudje prihajajo k nji in jo prosijo, toraj stori le dobro delo, če komu iz zadrege pomaga. Pri tem se jej pripeti, da tu in tam kaj zgubi, če posodi na brado ali lepe obljube, ker ni vse že v mošnji, kar je obljubljeno, in je med gospodo veliko
sleparjev; ča se jej pa kaj tacega pripeti, že skrbi za to , da se odškoduje na drug način, namreč da „lumpa" spravi v kolikor mogoče slabo ime po vsem mestu, kar jej je tem lajše, ker ima obširuo zuanstvo med vsemi stanovi. Za take zgube se odškoduje pri drugih, ker z obrestmi poskoči brž za en odstotek in tudi vsakemu pove, zakaj.
Brlog svoj ima kolikor mogoče na očitnem kraji, toraj pod svojim „štantom", v svoji „šta-cuni", ua trgu okoli vodnjaka in v kaki veži zadnje je že tako navadno, da na glavnem trgu je že ni veže ne ulice, v kteri bi ne bila nastavljena branjevka s kakoršno koli robo. Zato se sme po vsi pravici primerjati s pajkom v človeški obleki. V javnem in političnem življenji nima prave veljave; če dosti davka plačuje, je k večemu volilka za kupčijsko zbornico, za ktero pa skoro brez izjeme daje glas svoj narodnjakom. .Vp:sana je v verske bratovščine, pa tudi v kako drugo, n. pr. katoliško društvo, iu če zna brati, se naroči na kak slovenski časnik ali ga vsaj bere. Prihaja pa tudi k narodnim veselicam in takrat mošnje nima zadrgnjene, če se more kaj pokazati.
Tako živi dan za dnevom in če ljudje slutijo, da ima kaj v Skrinji ali hranilnici, tudi
"Slovanov poprek evropskih diplomatov. Kako se stvari dalje razvijo , bo Das najbolje podučila bodočnost, upamo da Slovenstvu v prid.
Na vsak način se motijo oni, ki mislijo, da bo Rusija kedaj pripustila izhodno Itu-melijo samovoljnosti turški; nasprotno bo ona neprestano srpim okom opazovala vse dogodke v Rumeliji ter varovala slovanski element pred vsakim nasiljem, naj bi tudi vse druge vlasti podpirale Turčijo. Ker so tudi grške in albanske provincije za Turčijo že dvomljive postale, zamore se reči, da je evropska Turčija omejena na Carigrad, kakor je bilo nekdaj bizantinsko cesarstvo kratko pred svojim padom v roke krutih Osmanov. Turčija ne živi, ampak le še vegetira, dokler jej vole-vlasti to skromno životarenje še dovelé. Ne znam tedaj, je-li ironija, je-li samoprevara, je-li drzno preziranje resnice in slepljenje neved icga občinstva, ako angleški ministri govoré o reformah v Turčiji, in izrekajo upanje, da si bo ta država še kedaj na uoge pomagala ?!
Nasprotno nikdo ne dvomi, da je poraz turškega gospodarstva v Evropi le vprašanje časa, in da ujih gospodstvo tudi v Aziji od dne do dne peša in hira.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 23. julija.
O notraiiii si(iia<-iji v Avstriji piše „Golos" : „Propad tako imenovane usta-voverne stranke v Avstriji je dogodek nenavadnega političnega pomena. Silno komplicirani mehanizem se je v Avstriji mogel le vsled eporazumljenja nemških liberalcev z Madjari z njihovim gospodstvom nad vsimi drugimi avstrijskimi narodi obdržati. Liberalizem nemških ustavovercev in radikalizem Ilelfyjev, Simony jev in drugih je obstajal v tem, sistematično zapreči Slovanom, državljanom ustavne države ujih sodelovanje v političnem življenji. Z v.semi sredstvi so se lotili slovanske in neslovanske federaliste pred svetom kot nazadnjake in klerikalce, kakor sploh vse počrniti pred Evropo kteri se niso dali ponemčiti ali pomadjariti k blagru in radosti dveh političuih strank, kteri ste si vso vladuo silo osvojili. Resultata tega sporazumljenja in iz njih sledeče državno
gospodstvo, pa niso mogli zadovoljiti skoro nikogar. . . Ni čudno če so se avstrijski volilci te modre politike prenasitili in spoznali potrebnost se osvoboditi od gospodstva ustavovercev. Na ta načrt je izhod poslednjih vo-itev lahko razumljiv. — — Kakošna politična kombinacija ima nadomestiti sedajni red, to se še ne more soditi; vsakako bodo potrebovali novih mož, in si smemo misliti, da presvitli cesar Franc Jožef ne bo poklical na vlado političnih faktorjev, pripravljenih interese cesarstva žrtvovati Madjarjem in Nemcem."
„Glas Črnogorca'' pa pravi: „Dosedaj vladajoča stranka v Avstriji, ustavoverci so popolnoma ponižani, kaže se, da so njih dnevi že šteti. . . čehi so dali zopet, kakor že mnogokrat, posnemanja vredni izgled drugim Slovanom. Na novo .so pokazali, da so samostojno, energično in življenja zmožno ljudstvo. Tak narod ima gotovo bodočnost."
V Bukovini, v deželi, kjer mandati cveto im land, wo die mandate blühen), je bil izvoljen minister Ilorst za državnega poslanca.
Pravijo, da pride za škofa v Briksen dr. Gruscha, vojaški škof. Po imenu soditi, mora biti kak Čeh.
Mladočeški shod ima biti 14. sept. Dr. Eduard Gregr prav živo agitira zoper Sta-roč.he, ker je pri volitvah propadel nasproti staročeškemu kandidatu. Obžalovati bi bilo, ko bi se razpor med čehi zopet raznetil.
Skrejsovsky bo opustil svoj list „Brousek" in bo začel izdajati nov list z imenom „Slovansky listy". Mož pa nema nobeue stranke za seboj, izvzemši morda stavce svoje tiskarne, zato tudi s tem listom ue bo veliko vode skalil, čehi so politično izurjeni in vedo ceniti narodno discipliuo.
Naša miuisterska kriza neče priti v tok. Stari ministri za sedaj še ostanejo, akoravno jih vse stranke od leve in od desne dre-gajo, naj vendar enkrat odstopijo. Kedar se snide državni zbor, naredla se bo že taka atmosfera okoli sedajne vlade, da Stremayri in Glaserji ne bodo mogli več v njej živeti.
Graška .,'Tagespost" je prinesla nedavno ■zrezek iz nekega pisma grofa IIo h eu war t a , kjer bi bil imel on nekomu pisati, da nikakor ne misli vstopiti v ministerstvo Taaffejevo. Zdaj pa Hohenwart objavlja, da je vse to laž
in da tacega pisma nikoli ni pisal. Lepi žur-□aliati taki, ki si kar falzificirana pisma delajo, in tako ljudi obrekujejo!
Vnanje države. Ilolsari imajo že svoje prvo ministerstvo, ki je sestavljeno tako: Burmo v, predsedstvo, notrajue zadeve, nauk in bogočastje; G r e k o v, pravosodje ; N a č e v i č, finance n trgovino; Balabauov, vnanje zadeve;
arineov, vojsko. Samo poslednji je Rus, drugi so vsi Bolgari.
Odšla je bolgarska deputacija k ruskemu caru, da se mu zahvali za mnoge dobrote, ki jih je Bolgarom izkazal.
Na liitčkciii je vlado nastopil minister C a i r o 1 i kot predsednik. On povdarja, da se bo držal narodnostnega načela; to pa pomeni vojsko zoper Avstrijo, kajti Cairoli je bil sam Garibaldinec, in pripada k stranki irredentarjev". Da Cairoli res predstavlja lado zunajne akcije, to nam priči njegovo opozorenje na Tunis. On pravi, da ima Italija Tunisu velike interese zastopati, to se pravi po domače: Italija bi rada pograbila deželo Tunis, kakor so Francozi Algier vzeli. Zastran Sgipta hoče Cairoli v reservi ostati, ker si ne upa nasprotovati Francozom iu Angležem. Morda bo tudi nasproti Avstriji v rezervi ostal, dokler ni upanja, da bi mu kdo pomagal osvojiti si Trento in Trst.
V	zadevah l^ipfa sta se podala fran-oski in angleški poročnik k turškemu sultanu, ter sta mu zagrozila, da se bo Egipt od Turčije odtrgal, ako sultan ne sprejme pre-grama Chaireddin paše, vsled kterega se oblast sultana do Egipta nekoliko omeji in skrči. Sultan se je te grožnje zbal, in je potrdil program Chaireddmov, in ta ostane tedaj še za-naprej veliki vezir.
Miuisterske krize so sploh na dnevnem redu v Turčiji, v Rumuniji, v Avstriji, v Srbiji, in v Greciji.
V	G r e c i j i se kaj jeze, da jim Turki nečejo z lepa nič dežele odstopiti. Vedno grozd z vojsko, [>a si je vendar ne upajo prav začeti
V	Vrati^lavii na Nemškem je bil v državni zbor voljen socijalist II ase n c 1 e v e r. Tedaj vse preganjanje socijalitov nič ne izda, pridobivajo si še vedno tal v nemških mestih.
ona to kmalu čuti, ker sliši „mamka", „tetka1, itd. spredej n zadej, a zve tudi, da jej ista usta, kedar jih ne more slišati, reko „stara kavka", „copernica" in še grje ter da komaj pričakujejo, da bi jo nesli k sv. Krištofu. Kedar se stara, če nima svojih otrok ali opravičenih dedičev, se jej prilizuje čedalje veče število žlahtnikov, za ktere morda prej še vedela ni, a ona je tudi tako svojeglavua, da, ko umre, dobe njeno zapuščino čisto tuji ljudje, dobrodejni zavodi, sploh je obrnena bolje, kakor da bi se „žlahtniki" trgali in sovražili zavoljo nje. Ona že sama svet dobro pozna, ker ga je lahko spoznala, toraj se spravi v večnost po svoji nujboljši vesti in tako je po njeni smrti vse v redu, kakor je hotela.
3. Fabriška delavka (laborator fe-miniuus). Tukaj že stopimo v pritlične ali podstrešne prostore po zadnjih kotih mesta, kjer ni nič gosposkega kakor le kaka ženska cunja, nobene priležnosti, ampak vse spi na kupu, otroci in odraščeni, ženske in moški v ozkih prostorih, da se komaj diha. Morda je kje, če je zaslužek dober in življenje redno, še kaj bolje, ali splošno ne, — če ni postranskega zaslužka. Kaj je pa ta „postranski zaslužek," smo že obširneje omenili. Sploh se začne tu
človeška reva in gnjiloba, ktere ne bomo tu še obširneje popisavali.
K temu stauu spada tudi ,,cigararca' (Venus ultraliberalis). Ta je pridobitev novej šega časa in čeravno z izdelovanjem smodek pomaga povišati državne dohodke, vendar tudi izdatno polni tudi v prejšnjem oddelku omenjeni stan. Sama pa se sostavlja nekaj iz kme-tiških deklet z okolice ljubljanske, ki zvečer domu grede včasih dobe kako možko sprem stvo, nekaj iz mestnih deklet, o kterih je po bič 5 let nekdaj prašal, če so res žene soldatov m iz poslov, kterim se plača v službi po hišah za delo premajhna ali nadzorstvo presitno zdi k tem pridejo še nezreli otroci, ki pa v tej družbi postanejo le prekmalu zreli; vodstvo deželne bolnišnice ve največ o tem. Kakor povsod, so tudi tu stare in neobčutljive, kterih se nobena reč več ne prime, a ravno zato so učiteljice mlajšim ali pa jih zavidajo, kakor jim kaže. Iz teh elementov je sestavljena „cigararca", toraj je ue bomo dalje opisovali ampak prepuščamo vsakemu, naj si misli o nji kar hoče. Le to bodi opomnjeno, da se tu veliko govori o revščini.	(Dalje prih.)
Domače novica.
V Ljubljani, 24. julija. (Letno poročilo 1. mestne ljudske Šole za dečke) nam povd : Razredov je bilo 5, učiteljev je bilo 6, učencev pa 401, med njimi 348 Slovencev in 36 Nemcev, dokaz, da je Ljubljana nemško mesto.
(Gosp. Ljudevit Grilec), naš mladi slikar, je ravnokar dovršil krasno portretno podobo ljubeznjivega dveletnega dekletca, hčerke nekega tukajšnega odličnega narodnjaka. Delo po vsem kaže lep talent in nadejati se je, da bode ta naš rojak kedaj delal veliko čast naši domovini in samemu sebi. Želimo in upamo, da se prijatelji slikarstva in osobito naši up-livni možje posebno ozro na g, Grilca, kadar se bode določevalo o umeteljniških štipen-djah ter mu naklonijo pomoči, da se mu bode moči nadalje izobraževati. Umotvor mladega našega umeteljnika je razpostavljen pri zlatarji g. Mačku na mestnem trgu poleg rotovža, kjer ga lahko vsakdo vidi na svoje oči ter se tako osvedoči, da je naša sodba o tej podobi popolnem pravična in izmerna.
(5 ustanov (štipendij) za kranjske slepe) na uč ln:ci v Lincu je za prihodnje šolsko leto izpraznjenih. Take štipendije morejo dobiti
kranjski revni, pa na telesu in umu zdravi otroci (dečki in deklice) vsaj 7 let, pa ne čez 12 let stari. Starši ali varuhi tacih otrok imajo prošnje do 15. dne avgusta vložiti c. k. deželni vladi in sicer na deželi bivajoči po do-tičnem c. k. okrajnem glavarstvu, v Ljubljani pa po mestnem magistratu. Prošnji se mora priložiti krstni list, ubožni list, spričalo cep Ijenih koz, spričalo zdravnikovo, da je otrok zdrav in po svojem umu odgoje zmožen. Kdor tako ustanovo za več let dobi, mora seboj prinesti nedeljsko in praznično obleko, 3 srajce. 2 para nogovic, 2 para čevljev in nekoliko rut; stariši ali varuhi pa ga morajo do Ljubljane pripeljati, od koder ga na gornje Avstrijsko peljejo.
(Cerkveno). Na razna vprašanja, bode-li du hoven, ki je zarad reda in ljubega miru Bvoje duhovske brate v „Slovencu" (VII, 64) svaril pred samolastnimi novotarijami v dosedanji očitni službi božji, kaj govoril na odboj v „Cerkvenem Glasbeniku" (II, 7), naznanja on, da se dobrovoljni sveti nikoli nikjer nikomur ne vsiljujejo, nikar že odbijajo napadi na nje ali celo na reči, o kterih v njih nobenega govora ni.
(Umrl) je č. gospod M. Slapnik, župnik v Pobrežji na Gorenjskem, in je bil že včeraj pokopan.
Bazne reči.
—	Iz Loke se poroča, da je dr. Krauss, za čegar ozdravljenje je bilo že nekoliko upanja, zopet huje zbolel in sicer tako, da bo prav težko kaj ž njim. Vnela se mu je že možga-nina mrena in rana na glavi se mu naprej gnoji, ljudje pravijo, da bo komaj do konca tedna živel. — Od hudodelnikov imajo še le enega zaprtega, pa se še o tem ne ve, če je pravi ali ne. Na sumu pa je več oseb. Preiskava se nadaljuje z vso marljivostjo, v rokah jo ima v teh rečeh posebno izvedeni gospod dež. sod. svetnik L. Ravnikar.
—	Imenovanje. Čast. gosp. Ivanetič je imenovau za vojaškega kaplana in poklican v Bosno.
—	Iz okolice ljubljanske se nam piše : „Dobil sem v roke letno poročilo ljubljanske gimnazije in se res čudil, daje v njem tako malo število kmetiških sinov. V neki fari blizo nas je bilo n. pr. pred 20 leti 25 učencev na gimnaziji, letos sta le dva in to v nižih šolah, v viših nobenega. Tista fara ima veliko duhovnov, a mlajših ne več, ter drugih mož, ki jej po svetu čast delajo. A naraščaja ni, že več ko 10 let ni bilo tam nobene nove maše in je tudi toliko časa več ne bo. Tudi drugih mož za svet ni več, še učitelja nobenega ne. Pa tudi z drugih krajev je študentov čedalje manj in zakaj? Prvič zato, ker je duh časa tak, da dijaki, dovršivši šole, preradi zvrnejo in ne postanejo to, za kar so jih starši namenili in v šolo dali; drugič, ker je vojaška postava učenju neugodna in pretrga študije kmetskega sina, ki ne more s sedmim letom iti v šolo; tretjič splošno obuboževanje kme-tiškega stanu po silnih davkih in čedalje veča dragina po mestih; četrtič preveliko ponemčevanje po malih in srednjih šolah, zavoljo kterega sin kmečkih starišev ne more dohajati meščanskih sinov in zaostaja, to pa njemu pogum, staršem pa veselje jemlje, ker obupajo nad tem, da bi s sina moglo postati kaj prida." — Ta dopis se nam tako resničen in važen zdi, da bomo prihodnjič o njem vtč spregovorili, ker to ne velja samo o ljubljanski okolici, ampak o vsi deželi.
— Okrožnica kmetijskim podružnicam kranjskim zarad izvršitve deželne postave od 26. Bvečana t. I. Deželni odbor je občinam razposlal okrožnico, s ktero jim naznanja, da je poBtava za omišljenje plemenskih bikov od Nj. veličanstva ceBarja 26. dne svečana t. 1. potrjena in da tedaj županstvom dohaja dolžnost, kar brž skrbeti za to, da se ta postava v vseh kranjskih občinah po pro-pisih izvrši.*) Ob enem je pa deželni odbor se obrnil s prošnjo do družbe kmetijske, naj tudi ona za svojo stran po podružnicah svojih pripomore, da se občine vnamejo za to deželi prekoristuo napravo. Odbor družbe kmetijske je to rad storil in ravnokar odborom kmetijskih podružnic razposlal to-le okrožnico:
„Častiti odbori SI. deželni odbor je družbi kmetijski z dopisom 24. junija t. I. št. 1555 izročil več iztisov one okrožnice, ki jo je županstvom na Kranjskem razposlal v ta namen, da začno izvrševanje postave od 16. svečana t. 1., ktera zapoveduje županstvom, da skrbijo za to, da si vsaka občina omisli potrebno število dobrih plemenskih juncev.
V navedenem dopisu pa si. deželni odbor izreka prošnjo, naj bi tudi družba kmetijska po vsi svoji moči pospeševala to važno zadevo in naj centralni odbor se obrne do podružničnih odborov, da bi oni županstvom kar največ morejo z dobrim svetom in če treba tudi dejansko na roke šli.
Izpolnovaje to željo deželnega odbora pošilja podpisani odbc v privitku častitemu odboru ono okrožnico s prošnjo za prav krepko pripomoč o tej za živinorejo našo velevažni zadevi, ktero je kmetijska družba sprožila pr vikrat v občuem zboru 22. novembra 1876. in potem dalje tako pospeševala, da je z najvi-šim sklepom 26. Bvečana letošnjega leta postala deželna postava.
Ta naprava je za našo deželo nova, in prav zato je treba, da jej inteligentni kmetovalci z dobrimi sveti iu prepričalnimi razjasnili vseljavo lajšajo.
če žebec ne sme se spuščati, ki ni po komisijskem ogledu dobil licence za to, bi bil pač očiten in neizmeren dobiček za živinorejo, če enaka postava obveljd, tudi za junce. Vsak umen živinorejec ve, da je na dobrem juncu in žebcu za dober zarod največ ležeče. In če imajo celo v Švajci, kjer je sploh živinoreja na najviši stopinji v Evropi, tako postavo, da smejo za pleme spuščati le po posebni komisiji potrjene junce, in da morajo občine imeti za vsacih 100 krav vsaj enega bika za pleme, mora to našim gospodarjem najbolji dokaz biti za potrebo enake postave tudi pri nas, kjer je živinoreja še na nizki stopinji.
Če skupni nakup dobrega plemenskega bika posamezne gospodarje, ki imajo krave, tudi nekoliko goldinarjev Btane, naj pomislijo, da jim dob ček po takem biku prirejenih več h in lepših telet koj povrne oni Btrošek, in nazadnje, ko junec ni več za pleme in se mesarju prodii, povrne se jim s tem nekoliko kupnih stroškov za krmo juncevo, čegar gnoj je pa tudi nekaj vreden, ki jim zmanjšuje stroške vzdržavanja junca.
Naj bi naši kmetovalci ne prezrli resnice, da naši kranjski kmetovalci imajo v hlevu naj-veči zaklad, kateri more, ako ga umejo uko-ristiti, zelo opešanemu našemu kmetijstvu na noge pomagati.
Da bodo gospodje odborniki častite podružnice izvedene živinorejce svojega okraja tako podučevali in pripomogli k hitri izvršitvi
*) Nadjati so je in želeti, da tudi na Šta-jarskem kmalu dobijo enako postavo.
tega, kar postava od 26. svečana t. 1. za ne-izmerno korist deželi naši zaukazuje, na to gré pričujoča prošnja podpisanega centralnega odbora, ki bode tudi rad pripomogel občinam, kar je v njegovi moči, da se po celi deželi kmalu izvrši gori navedena poatava." Glavni odbore, k. družbe kmetijske v Ljubljani 15. julija 1879.
Baron Karol Wnrzbach.
Dr. Jan. Bleiiueis.
—	Strašna lakota v Kini. Ruski list „Golos" pripoveduje: Poročila, ki jih donašajo ruski trgovci iz Kine, pravijo, da je tam strašna lakota, in da pomrje na Btotisoče ljudi. Ljudje cepajo na cestah in vmirajo v groznih bolečinah. Ljudje jedo mrliče, pa napadajo tudi žive ljudi, jih raztrgajo in pojedo. Vjeli so berača, ki je imel v mavhi kos otročjega života. Ko bo ga spraševali, je obstal, da že več časa živi ob človeškem mesu, ker Be mu do mrličev gabi, in jih ne more prebaviti. Neki mlad mož se je zgovoril s svojim očetom, da sta ubila nevesto, oziroma sinaho, in razdelila med sabo njeno meso. Očetje moré svoje otroke, in otroci svoje starše. Take groze in žalosti še ni bilo, kar svet stoji. - Če je vse to res, dostavljamo le: Bog pomagaj ! Ali bi ne mogle evropske vlade nekoliko v pomoč prihiteti, kedar že kitajska vlada nič ne stori? Človekoljubu se srce v životu obrača, kedar tako poročilo bere ! ! Vsmilite se, dobri ljudje, ki kaj imate I Vsmi-lite se vladarji in državniki! Vsmilite se ljudski poslanci in spominjajte se teh revežev v javnih zborih, kajti kdo nam je porok, da se še nam kaj tacega ne pripetil
—	Dobrosrčnost cesarjeviča Rudolfa. Cesarjeviču so dali za adjutanta lajt-nanta B., ki je bil povsem izgleden vojak, samo reven od doma. Tedaj si tudi ni mogel dobregra konja kupiti, ampak imel je tako slabega , da z njim cesarjeviča nikoli ni mogel dohajati. Ko carevič Rudolf to vidi, podaril mu je lepega konja, in ko je zvedel, kako je lajtnant reven, odločil mu je še iz svojega premoženja mesečno doklado.
Teleicrnllčne dennrne cene 22. julija.
Papirn« renta 66.75 — Sreherna r»nts 68.20 — Zlata renta 78 60 — 18601etno državno posojilo 126.27 Bankin« akcije 822 — Kreditne akcije 270 60 - London 115 80 — — Ces. kr, cekini 6 50.j — 20-frankov 9.20
Dennrstvene cene 21. julija.
Državni fondi.				Denar.	Blago
6'/« avstrijska papirna renta .		.	. .	"67.05	67.20
6°/„ renta v srebru	. • .			68 25	«8.40
4% renta v zlatu (davka prosta)			• ,	78.86	79.—
Srečke (loži) 1854. 1.				116.25	116.75
„ „ 1860. 1.	celi.		, .	126 50	127.—
„ „ 1860. 1.,	petinke		, ,	129.26	129.60
Premijski listi 1864.		•		158.75	158 60
Zemljiščine odveznice.					
Štajarske po 5 °/t .	. • .	s		99.75	100.50
Kranjske, koroške in	primorske po 6",			96 —	—.—
				87 25	88.—
Hrvaške in slavonske	po 5% .			87.—	—.—
Sedmograške po 5%				84.75	86.26
Delnice (akcije).					
Nacijonalne banke				832,—	834.—
Dnionske banke .	, ,		. t	89.25	89.50
Kreditne akcije .	. • •	,	, .	258.80	259__
Nižoavstr. eskomptne družbe .			• ,	798,—	802 —
A,nglo-avstr. banke				125 76	126 —
Srečke (loži).					
Kreditne po	100 gld.	a.	V. •	168.50	169.—
Tržaške „	100 „	k.	d. •	119.-	120.—
» i'	50 „	n	*i *	61,—	63,—
Budenske „	40 gld.	a.	v. •	34,-	34.50
Salmove „	40 „	»	ii 1	43.—	44.—
Palffi-jeve „	40 „	19	ii •	36 —	36 50
Clary-jeve „	40 „	ii	n •	37.50	38.26
St. Génois „	40 „	ii	u •	37.25	38.—
WindiBchgrSt«-ove „	20 „	ii	ii •	32.60	33.50
Waldstein-ove „	40 „	ii	ii *	30 60	31.50
Srebro in	ciato.				
				6.50	6.61
				9.20	9.20
lidujatelj in odgovorni vreunik i> îlip jduderiap.
J. tílaanikovi nasledniki v Ljunljani.