Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. Štev. 97. V Ljubljani, v petek 27. aprila 1888. Letnilt 3ŠTVT. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 26. aprila. Budgetna razprava. (Deveti in deseti dan.) Iz osme seje državnega zbora dne 24. t. m. imam še omenjati, da je na konci seje poslanec g. Vošnjak s svojimi tovariši izročil interpelacijo, je li res naučni minister deželnemu šolskemu svetu štajerskemu ali gimnazijskemu vodstvu v Celji naročil, na to gledati, da bode mogel odpraviti paralelke na celjski gimnaziji? Interpelacija slore: »Interpelacija pislanca Mihe Vošnjaka in tovarišev na Nj. ekscelencijo c. kr. naučnega ministra. Javni listi so nedavno prinesli vest, da je c. kr. naučno ministerstvo naročilo c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Gradci, naj dela na to, da se opuste na c. kr. državni gimnaziji paralelni razredi; tako n. pr. je pisala »Laibachar Ztg." dne 5. mi-nolega meseca: ,SloTenski listi so nedavno poročali, da se bo opustila nemška gimnazija v Celji iz premestnih ozirov. Ta vest je menda nastala, ker je gospod naučni minister naročil štajerskemu dež. šol. svetu, naj dela na to, da se opusti vsi paralelni razredi na imenovani gimnaziji. V merodajnih krogih ne mislijo popolnoma opustiti dobro obiskovano celjsko gimnazijo ali pa odpraviti zgornjo gimnazijo.' Ker se pa tudi odprava paralelnih razredov nikakor ne d4 opravičiti s faktičnim obiskovanjem tega učnega zavoda in bi taka naredba imela v prvi vrsti namen, obtežiti gimnazijski pouk mladeničem večinoma slovenskih sodnijskih okrajev Gornji grad, Vransko, Šoštanj, Konjice, Šmarije, Kozje, Sevnica, Brežice in Laško, in bi tudi materijalne koristi celjskega mesta trpele škodo, ko bi se opustili dotični pararelni razredi, vprašajo podpisani po-slauci Nj. ekscelencijo: 1. Ali je visoko c. kr. naučno ministerstvo res poslalo ukaz c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Gradci, da se opuste paralelni razredi na c. kr. celjski gimnaziji, ali je ta druga oblast izdala enak ukaz vodstvu imenovane c. kr. gimnazije? Oziroma, če se je to zgodilo, 2. kateri nagibi so dali povod naučni upravi za tako naredbo'?" Včeraj govoril je poslanec Pfeifer o epide-mičuili in nalezljivih boleznih ter predlagal resolucijo, naj vlada prej ko mogoče zbornici predloži načrt zakona glede ravnanja pri nalezljivih epide-mičnih boleznih. Govor je bil v marsikaterem oziru mičen in dobro osoljen, kakor se boste prepričali iz priloženega stenografičnega zapisnika. Pri cestah je včeraj govoril poslanec Hren in priporočal vladi, naj popravi in preloži cesarske ceste na Dolenjskem. Predlagal je, naj se v ta namen v državni proračun postavljeni zneski po-množe pri karlovški veliki cesti od 9000 gld. na 15.000 gld., pri zagrebški pa od 6800 gld. na 20.000 gld. Ali ta predloga nista obveljala, in so bile sprejete številke, kakor jih je nasvetoval bud-getni odsek. Danes je o uravnavanji Save od Črnuč do sv. Jakoba iu o novem mostu čez Savo pri Črnučah govoril poslanec Poklukar, ter nasvetoval resolucijo, v kateri vladi priporoča ta dela, ki so pro-računjena na 352.000 gld., dovršiti do konca leta 1891. Tudi ta dva govora bomo prilično objavili po steuografskih zapisnikih. Danes bo notranje ministerstvo dovršeno; potem pride na vrsto novi vojni zakon glede rezervistov in za njim proračun brambovskega ministerstva. Oboje bo jutri morda dovršeno, tako, da se v soboto prične razprava o naučnem ministerstvu, pri katerem bo na desnici prvi govoril poslanec Klun in predlagal resolucijo, naj vlada zopet oživi gimnazijo v Kranji ter jo eventualno razširi v višjo gimnazijo. Razprava pri naučnem ministerstvu utegne biti med vsemi najživahnejša. Govor poslanca Snkljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1888. (Dalje.) Finančni minister je od lanskega leta predložil zbornici dve davčni predlogi, ki obljubujete večje dohodke. Sladkorni davek, ki bo nesel okoli dva milijona, in davek od žganih pijač, ki bo nesel še več, skoraj gotovo najmanj 25 milijonov. O sladkornem davku govorilo se je že mnogo stvarnega; kar pa se tiče davka od žganih pijač, mislim, ako bo predloga srečno se ognila klečet v od»eku in prišla v zbornici v drugem branji na vrsto, da se bo pri tej priliki gotovo anela temeljita razprava, torej meni ai treba danes o tem govoriti. (Prav res! na desnici.) Dovolim si le nekaj splošnih opazek. V prvi vrsti je ona tmetna zveza med sladkorjem in špiritom, ki mi ni všeč. Stvar je ob kratkem ta, da se je predloga o špiritu — jaz sem načeloma pristaš večjih davkov od žganih pijač — predložila v sedanji obliki na korist ogerskina žganjarijam vsled slabih ogerskih financ. Da bi pa potlačili upor, na kateri bi utegnila pri nas zadeti predloga o davku od žganja, pomagali so si s tem, da so rekli: Ne potrdimo poprej sladkornega davka, dokler ni ugodno rešena predloga o žganji. Naredili so umeten kompromis, ki je škodljiv za nas, kakor vsi kompromisi z ono državno polovico. (Res je! na desnici.) Ne bom pojasnjeval stvari s številkami; to se je godilo že v odseku. Nekaj pa moram opomniti. Predloga o sladkornem davku koristi gospodom Ogrom ravno tako kakor nam. Na podlagi nove postave o sladkornem davku bode se, kakor se bojim, ogerska produkcija sladkorja jako povzdignila, in mislim, da nisem pesimist, ako trdim, da bodo kmalu minoli časi, ko se je avstrijski sladkor izvažal na Ogersko. Na drugi strani pa se ogerski špirit že sedaj mnogo uvaža; pri nas na Kranjskem rabijo skoraj izključno ogerski špirit. V prihodnje pa se bode s kontigentovanjem, s kuhanjem žganja iz močnatih snovi iraport še pomnožil, in bojim se, da bode kmalu naš trg preplavljen z ogerskim špiritom, ako se predloga ne bo premenila v tem oziru. In da se izvrši ta za nas malo koristen kompromis, morala je priti avstrijska sladkorna industrija, ki je morda najvažnejša industrija v naši državni polovici, v siten položaj, da danes 19. aprila ne ve, kak davek LISTEK. Prevara. (Dogodba iz lovskega življenja, zapisa! y.) (Dalje.) Naj mi pa nobeden ne očita, da zlorabim g. nadlogarjevo odkritosrčnost. Kadar nam je kaj pravil o svojem lovskem življenji, mi ni nikoli prepovedal, da ne smem porabiti za kratek »listek". Tudi če sem ga naravnost vprašal, smem li kaj objaviti, mi je le rekel: »Naredite, kar hočete, Vi ste odgovorni!" Tudi danes se je udal. »Povedal Vam bom, kedaj sem se prav fino peljal. Deset let je tega, kar so mi pravili lovski in gozdarski pomočniki, da so v velikem hribu J. dobili sled medvedov. Tem ljudem pa ni vsega verjeti; moral sem se sam prepričati. Dve uri daleč od mojega stanovanja je bil tisti kraj, in zdaj v snegu potrebovali smo dobre tri ure. Ono jesen je skoro ves mesec neprenehoma deževalo. Voda stala jo po senožetih, divjih rac pa je bilo kar na trope. Lazil sem za njimi, tudi jih precej postrelil, pa prehladil sem se bil hudo. Ker sem vedno gazil po vodi, dobil sem trganje po nogah, kakor prej še nikoli ne. Zdaj sem raje pri peči tičal, kakor pa po gozdu stikal. Vendar pa, medved v našem lovskem okraji, to ni kaj navadnega ! Naš knez bi bil neznano hud, če bi zvedel to novico, pa bi on ne bil na lovu. Grem tedaj s svojimi hlapci v gozd. Res dobimo sled. Tudi smo nekako uganili, kjo ima zver ležišče. Domov grede srečam nekaj kmetov iz naše okolice. Bili so sicer polu drugo uro daleč doma, pa poznal sem jih, ker so vozili les iz graščinskih gozdov. Eden mi pove, da so pred enim tednom, ko je bilo še kopno, videli blizo vasi medveda. Neki mož je prišel potoma mimo drobnice in slišal je na drevesu neko praskanje. Ni bil še popolnoma dan, zato je mislil, da je kak človek. Pa postava bila je za človeka prekratka, preokorna, in dolge kocine je imela. Ko pa tista čudna stvar na hruški nekaj zagodrnja, spoznal je mož, da so sami stric medved na drobnici. Pihal jo je v stran, kar so ga noge nesle. Drugi je zopet pravil, da je neki gospodar šel na vse zgodaj v bližnjo vas delavca iskat. Da bi prej prišel, ubere pot čez travnike ob vodi. Kar na drugi strani zagleda medveda. Neznansko mu je predla. Ni pogledal, kara se je medved obrnil, tudi dobro jutro mu je pozabil voščiti, tekel je pa domu po najkrajši poti in še le takrat se je čutil varnega in si globoko oddahnil, ko je že duri domače hiše dobro zapahnil za seboj. »Zakaj mi niste to vse prej sporočili?" prašam. »Gospod, daleč je do vas, tudi možaka nista precej povedala. Ali ju je bilo še vedno strah pred medvedom, ali pa sta se sramovala povedati, kako urno sta tekla pred njim." Zdaj sem vedel za gotovo, da se je v onem hribu medved udomačil. Ko je bilo še kopno, prišel je blizu vasi; zdaj v prvem snegu odtegnil so je v samoto. Domu prišedii pošljem sela do kneza z naznanilom, da je medved v hribu J. Pošlje mi po istem selu pismen ukaz, naj vse pripravim, da ga gremo počakat. Dve noči naj nastavim vado v tisti kraj in čez dan naj pogledam. Ako je prvo noč prišel na vado, naj se hitro pripravijo uto na čakališči. Imenitnega gosta bo seboj na medvedov lov pripeljal. jo zadene dne 1. avgusta, iu (|a ne piore vpeljati onih naredeb v dirasijškm aparatih," onih stavbenih prenaredeb, koje bodo potrebne vsled novega davka na izdelke. Zelo obžalujem, da se bomo morali tudi v tej stvari upogniti pod kavdinski j^em gospodov sosedov v Translitaviji. (Dobro! Dobro! na desnici.) In konečno že eno besedo o večjih dohodkih od davka na špirit. Gospoda moja! Imenovali so davek oi špirita zadnji vir avstrijskega državnega gospodarstva, in temu ne morem ugovarjati. Tu se mi vsiljuje vprašanje — prebivalstvo se peča ž njim, in mi se mu ne moremo ubraniti — vprašanje: Kaj pa se bo zgodilo s temi večjimi dohodki? Dovolite mi, gospoda moja, popolnoma odkritosrčno besedo. Slovence prištevajo, kakor znano, najboljšim vojakom avstrijske armade, in na brezštevilnih bojiščih — od one bitke na planjavi ob Mo-ravi leta 1278 do bosniške okupacije — je naš mali narod dokazaval svojo udanost dinastiji, svoje avstrijsko rodoljubje. (Prav res! na desnici.) In zastopniki tega naroda niso bili nikoli skopi, ko so dovoljevali sredstva, ki so se zahtevala v imenu državne veljave. Ravno zaradi tega pa je naša zahteva tembolj opravičena, da se vso stori, s č i m u r se more ohraniti mir, vse, kar se sploh strinja z našo častjo, da ohranimo prijateljske razmere z vsemi našimi sosedi, posebno pa z našo veliko sosedno državo na vzhodu. (Dobro! na desnici.) Militarizem je breme, ki ga ne bomo mogli vedno prenašati. (Prav res! na desnici.) Že sedaj je to breme pretežko za nas. Torej kaj hočejo storiti z večjimi dohodki od davka na špirit? Ali naj si mislimo davek od špirita kot dobro napolnjen vodnjak, iz katerega — da govorim v podobi — vojni minister s privihanimi rokavi zajema milijone, da lepo opravi črno vojsko, kakor se reče? Ali bodo tudi ti milijoni zginili v sodu Danaidov, ki je vojna uprava? Gospoda moja! Res je, vojaška pripravljenost za vojsko je stvar, ki je v sedanjem resnem položaji vredna vse naše pozornosti. Ravno tako važna, kakor vojaška, je tudi finančna pripravljenost za vojsko. Denarnega vojnega zaklada ne moremo imeti kakor v Nemčiji. Finančna pripravljenost za vojsko je pri nas ta, da morejo davkoplačevalci v sili zadostiti visokim zahtevam. Ako pa popolnoma oslabite davkoplačevalca z bremeni, ki mu jih nalagate v mirnem časi, ne bo mogel v sili biti kos zahtevam, iu nemogoča bo finančna pripravljenost za vojsko. Mislim torej, da moramo že sedaj vedeti, za kaj se bodo porabili dohodki od špirita, ako se dovolijo. Porabijo naj se, da se državno gospodarstvo oprosti upravnega primanjkljeja, in da se znižajo direktni davki, posebno hišni davek, in mej iudirekt-nimi davki posebno davek od soli (Res je! na desnici), in ob enem uaj se izvrše one naprave, katerih doslej zanemarjene dežele ne morejo več pogrešati, in tii navedem v prvi vrsti svojo ožjo domovino Kranjsko. (Dobro! Dobro! na desnici.) Toliko o proračunu sploh. (Dalje prih.) Pozabil sem Vam preje dostaviti, da na tisti kraj je medved rad zahajal. Zato ste bili tudi tam že več let dve uti napravljeni, kjer se je prenočilo in kamor se je v obližje postavila vada. Medved je navadno proti jutru vstal in šel na vse zgodaj poiskat si zajuterka. Ko je knez mojega sela odpravil, hitel je njegov strežaj na bližnjo brzojavno postajo naznanit knezovemu prijatelju, nekemu baronu, da so lovci dobili medvedov sled, naj pride na lov. Bil je tisti baron strasten lovec. Dobil si je za spremljevalca na lovu nekega lovskega strežaja daleč tam z Nemškega. Pravili so v gradu, da je dotični sluga spremljal prej nekega bogatina tje v Indijo na love tigrov, levov in druzih zveriu. Bil je baje izvrsten strelec; in če je bil lov bolj nevaren, bolj je bil pogumen in neustrašen. Baron mu neki plačuje veliko svoto na leto, na vsak lov ga tisti strežaj spremlja, in če tudi nič ne dobita, ve pa lovski sluga tolikanj več pripovedovati lovskih dogodeb in nevarnosti iz svojega življenja. Bil sem slednjič bolj radoveden spoznati tega lovskega po-magača, kakor medveda samega. fiiiaucm^a ministra vit. dr. Duii^jevs^ega v državnem zboru djie 18. aprila 1888. (Dalje.) Veliko se je govorilo tudi o gospodarskem propadu. Ali ponoviti moram svojo misel, da se ni treba slabejšega kazati pred svetom, kakor je resnica, in tudi ni treba misliti, da bo prišel in nam pomagal „deus ex machina", ako vedno tožimo o položaji. Sami imamo dovolj moči, ako nas previdnost obvaruje večjih nesreč. (Dobro! na desnici.) Da pa vse ni tako, kakor se toži, dokazujejo številke. Prvi dan te debate je nekdo rekel, da pada Število gospodarstev in samostojnih obrtnijskih podjetij. Gospoda moja, samostojnih obrtnijskih podjetij, ki so se oglasila za dohodninski davek je bilo leta 1881. . . 713.814 „ 1882. . . 720.261 „ 1883. . . 730.767 „ 1884. . . 734.621 „ 1885. . . 751.223 „ 1886. . . 765.105 „ 1887. . . 773.765, torej število vedno raste; in ravno na Koroškem je bilo samostojnih podjetij leta 1881. . . 11.300 „ 1886. . . 14.118. S tem nočem dokazati, da nam gre dobro, temveč opomniti, da ne propadamo. Tako so se zvišale svote v poštnih hranilnicah za dva milijona, o dohodkih od tabaka v zadnjih letih sem že govoril. Dohodki od železnic od 1. januarija do 7. aprila 1888 so se v primeri z minolim letom zvišali za 700.000 gl. V dobi 1886/87 se je za domačo potrebo izdelalo piva 121/2 milijona hektolitrov, v primeri s prejšnjim letom 740.000 hektolitrov več. To vendar niso znamenja propada. Da se gospodarstvo v Avstriji ne more povzdigniti vsled razmer, ki niso ne v vaših, ne v mojih iu v nobenih rokah, tega ne morem tajiti. Vendar mislim, da je pametneje v političnih in gospodarskih stvareh moško vstrajati in iskati prava sredstva za pomoč, kakor pa tožiti, posebno če pomislimo, da se tožbe slišijo tudi v inozemstvo. Tolažba pa je za-me, kedar vzamem v roke tuje liste, ki nimajo nobene politične barve, francoske in nemške, tam najdem bolj ugodne sodbe o naših gospodarskih in finančnih razmerah, kakor sodijo domačini. Ponovim, da po mojih mislih ni še tako slabo, ali glede na rastoče troške tudi ne morem reči, da je tako dobro, kakor bi moralo biti. Kar se posebno tiče finančne uprave, imel sem v večletni praksi časa dovolj privaditi se raznim ugovorom, pritožbam in grajam. Tudi v dosedanji debati ni manjkalo ugovorov. Duh finančnega ministerstva je birokratsk, neprijazen itd. Se nekaj vas moram prositi, častita gospoda. Ako grajate vodstvo finančnega ministerstva — slovesno ponavljam, to je vaša pravica — tako imate tukaj finančnega ministra; njemu morete odreči ves razum, tolažil se bo s tem, da so z enim njegovih prednikov, ki je bil v svoji stroki vrl mož, ravno tako malo prijazno postopali njegovi osebni prijatelji. Prosim pa, ne govorite o finančnem ministerstvu. Dvorljivo moram povdarjati, da priznam vse pravice Hitim torej zopet sam na tisti kraj in nastavim vado. Drugi dan grem zopet sam pogledat, kaj je. In res medved je na jutro prišel in se poživil z nastavljeno hrano. Drugi sel je hitel to novico povedat v grad in iz grada zopet drugi strežaj z brzojavko na postajo, da g. baron lahko takoj pride, čez dva dni bo vse pripravljeno, lov bode zanimiv. Kar precej tii dostavim, da je povabljeni g. baron še tisti večer vsedel se na železnico in drugi dan že zjutraj prej potrkal na vrata v gradu, kakor je gospoda vstala. Kaj pa da svojega spremljevalca pripeljal je seboj. Kdo bi ga na potu kratkočasil? Ta pa je imel neizcrpljiv vir lovskih dogodeb. To se je meni precej dalo na znanje. Se enkrat naj pogledam, če ste uti dobro preskrbljeni in če je drugo vse v redu. Odločil je knez, da na lovu bomo samo štirje. On in g. baron bodeta pospala nekoliko v eni uti, jaz in pa baronov lovski strežaj skupaj v drugi uti. Več ut tako ni bilo mogoče tam napraviti, pa četrt ure stran bodeta čakala dva hlapca, da spravita ustreljenega medveda v graščino. (Daljo prih.) gospodom poslancem, vendar ne mopejp pojspti vseh razmer ter soditi toliko oseb, kj delujejo v tako velikem in važnem uradu. Ako pomeni birokracija natančni rgd, vestno izvrševanje vseh uraduih dolžnostj, sprejmem to grajo kot zasluženo hvalo, ne z^-se, pač pa za svoje izkušene sodelovalce; da ti možje z ^ejikim požrtovanjem delajo v službi države, kaže to, da sem jih v kratkih letih zgubil mnogo, ki so svoje moči darovali za službo. Ako fiskalizem, ki se očita finančnemu ministerstvu iu torej tudi meni, pomeni to, da finančno ministerstvo in minister po močeh varujeta koristi državnega zaklada, je to pač res. Gospoda moja, ako slišimo različne misli in mnenja v časnikih, v zasebnem življenji in v odsekih, kar se zahteva pri vsaki postavi, pri vsaki noveli in premembi, kako naj državni zaklad daje olajšave in znižanja, ako pomislimo, da se je pred dvema letoma v neki generalni debati zahtevalo olajšav v znesku 30 milijonov, kdo naj še potem varuje državni zaklad, ako ne fiuančni minister in njegovi uradniki? Gospoda moja! Izdajati je veliko veselje (ve-selost na desnici), ali imeti je treba, sicer je nevarno. Prosi m visoko zbornico, naj me uekoliko potrpežljivo posluša o delovanji državne uprave v zadnjih letih. Najprvo moram opomniti, da so 1. 1881. kosmati troški državi znesli 479,643.667 gl., čisti troški pa 349,236.852 gld. Ta razloček moram posebno povdirjati, ker se večkrat zgodi v časnikih in v zbornici, da kosmate troške opisujejo kot rastoče davke, ker ne pomislijo, da so mej temi številkami tudi take, ki niso novo breme, marveč le produkcijski troški pri državnem gospodarstvu. • Za leto 1888. je budgetni odsek proračunil kosmate troške na 537,938.000 gld. čisti troški pa znesejo 333,207.000 gld. — to je, za leto 188S. znašajo kosmati troški 58 milijonov več, kakor leta 1881, in čistih troškov manj 12 milijonov, če odštejete v račuuskem zaključku leta 1881. vštetih in izplačanih 20 milijonov, pomnožili so se kosmati troški za 78 milijonov, čisti pa za 8 milijonov, ali kosmati troški za 17%, največ zaradi podržavljenja železnic, in čisti troški za 2• 6°/0. V primeri z letom 18S1. zvišali so se troški pri ministerstvu za notranje stvari za 7-63 odstotkov, pri ministerstvu za deželno brambo za 19'82%, pri naučnem ministerstvu po treh oddelkih za .centralo" 31-40%, „bogočastje" 147-77%, „nauk" 20-86% , pri trgovinskem ministerstvu 120-26%, pri poljedelskem ministerstvu 76-80%. Navesti hočem še nekaj posebnih dat. Kar se tiče polja duševnih koristi, spominjate se še gotovo, da so se troški pri naučnem ministerstvu pomnožili večinoma vsled višje kongrue, ki se je skoraj enoglasno sklenila v zbornici. Skupni troški za nauk so v 1. 1888. za 1,912.000 gl. večji kakor v 1. 1881.; troški so se pomnožili pri velikih šolah za 280.000 gld., to je za 7-79% vsled prenaredeb na vseučiliščih in novih zgradeb; pri srednjih šolah so se troški pomnožili za 397.000 gld. ali 11-84%, ker je država precej gimnazij in realk na Nižje-Avstrijskem, Štajerskem, Čaškem, Moravskem in v Galiciji prevzela v svojo upravo; za gospodarske razmere prevažne šole zahtevajo letos 897.000 gld. več, kakor 1. 1881. Kar se tiče materijalnih koristi, moram opomniti, da so se pri trgovinskem ministerstvu skupni troški pomnožili za 1,511.836 gld., in sicer za pristaniško in zdravstveno službo, za izvanredne zgradbe v pristaniščih in regulovanje Narente. Od 1. 1880. do konca 1887. je država dobila 3700 kilometrov železnic. Država je plačala v gotovini za železnice 92,566.000 gld., in za priprave 13,983.000 gld. Koliko bodo koristile, se s števikami ne dil zraču-niti. Dalje je država od 1. 1881. do 1887. izplačala podpore lokalnim železnicam 1,335.000 gld. Poljedelsko ministerstvo ima letos 1,926.000 gl. več v proračunu kakor 1. 1881., k temu pa je treba še prišteti izvanredne troške za vrejevanje rek v znesku 31 milijonov gld. Tako mislim, smo določili velike svote za materijalne koristi. Preidem k drugemu vprašanju. Kedar spoštovani gospodje člani skupnih delegacij skrbe za do-polnjenje in pomnoženje državne vojaške moči, zgodi se enoglasno — kar hvaležno prizuam — in zato mislim, da je ugodneje biti vojni minister, nego finančni miuister. (Veselost.) (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 27. aprila. Notranje dežele. Cesar je izročil povodom svojega bivanja v I n o m o s t u cesarskemu namestniku znesek 6000 goldiuarjev, da od teh razdeli 5000 gold. mej one Tirolce, ki so se ponesrečili vsled plazov, 1000 gld. pa mej uboge v izaški dolini. Poljski klub državnega zbora se je predvčerajšnjim posvetoval o Liechtensteinovem šolskem načrtu. Sporazumljenje se ni moglo doseči ter se je konečno sklenilo, naj liberalna manjšina klubova pismeno sestavi izjavo, na podlagi koje se bo mogla vspešno vršiti obravnava pri prihodnji seji. Groholski se jo izjavil, da se bo razdrla dr-žavnozborska večina, ako bi propadel Liechtensteinov načrt že pri prvem branji. Državni zbor namerava uvesti z ozirom na dolgotrajne budgetne debate prihodnji teden večerne seje. Posvetovanje državnozborskega odseka o davku na špirit končano bo že tekoči teden ter bo postava dobila Najvišje potrjenje gotovo že meseca maja. V ravno tej zadevi prišel bo ogerski finančni minister Tisza prihodnjo nedeljo ua Dunaj. Ogerski škofje zbrali so se predvčerajšnjim vsled poziva kardinala S i m o r a k posvetovanju o kongrui. Itothschildova skupina sklenila je z ogersko vlado pogodbo, o koji smo že zadnjič poročali, le pod tem pogojem, da jo sme preklicati v slučaji zunanjih homatij. Zagrebški mestui magistrat je sklenil dne 24. t. m. vsled vladnega poziva pogodbo o zgradbi mestne vojašnice z ■ budimpeštanskiin podjetnikom Schomannom ter razdrl ono s zagrebškim konzorcijem. Vnanj© države. Za Črnogorce priplulo je predvčerajšnjim iz Odese v Trst več ladij z žitom. Srbska radikalna stranka imela je dne 24. t. m. zvečer sejo, koje so se udeležili vsi ministri. Ker se ministerski sovet pod predsedstvom kraljevim istega dne ni mogel zediniti o tekočih vprašanjih, svetoval je radikalni klub, naj odstopi kabinet. Ta namerava neki to storiti že v prihodnjih dneh. — V Belgradu se pripoveduje, da si je kralj zagotovil za slučaj notranjih nemirov vojaško pomoč neke zunanje velesile. Poročila, da se princ Koburški ne bo več povrnil v bolgarsko prestolnico s svojega potovanja, menda niso brez vsake podlage. Pravega vzroka za to prinčevo potovanje skoraj ni mogoče najti, tem manj, ker vedno pogosteje dohajajo vesti, da se tu in tam prikazujejo vstajne čete. „Nar. Listy" so izvedeli, da se skriva v gozdih ob srbsko-bolgarski meji veliko število oboroženih vstajnikov. — Bolgarski eksarh, msgr. Jožef, izročil je nedavno turškemu velikemu vezirju noto, v koji se pritožuje o verskem položaji bolgarskega prebivalstva v Makedoniji, kjer je veliko pomanjkanje dušnih pastirjev, kolikor pa jih je, morajo veliko pretrpeti vsled mnogih težav, koje jim napravljajo turške oblastnije. Nota zahteva, naj se pooblasti eksarh, da smč imenovati nove škofe in otvoriti bolgarske cerkve v večih krajih Makedonije. Veliki vezir te izjave ni še predložil niti sultanu, niti ministerskemu svetu. Položaj v Makedoniji je vedno nevarnejši. V tej deželi so sedaj take razmere, kakoršue so bile v druzih balkanskih državah, predno so se otresle turškega jarma. Kolikor bolj se vzbuja ljudstvo k narodni zavesti, tem bolj občuti negotovost za svojo osebo in premoženje, kojima neprestano preti nevarnost s strani turških oblastnij in roparjev. Splošna vstaja in posredovanje tujih velevlasti bodete neobhodna posledica teh žalostnih razmer. Turčija to tudi dobro ve ter izdaja naredbe, da bi preprečila nevarnost, toda neusmiljenost turških uradnikov le bolj razburja narod. Najbolj vznemirjena pa je turška vlada vsled vesti, da so na poti v Makedonijo močne čete hajdukov iz Srbije, Bolgarije in Grške. Preklicuje se vest, da obravnava ruski finančni minister z belgijskimi finančnimi tvrdkami o posojilu. Rusija ne bo iskala posojila prej, kakor če izbruhne vojska, iu v tem slučaji dobila bo brez težav zadosti denarja na pariškem trgu. — Varšavski vojaški krogi so mnenja, da ue zadostujejo še utrjevanja v ruski Poljski. Zaradi tega izgotovile se bodo še nove zgradbe. Okoli Varšave deloma izdelane, deloma še le pričete utrdbe postale so veliko večje, kakor se je to nameravalo začetkoma. Kolikor se more soditi po ogledovanjih vojaško-tehniških organov, postavile se bodo najprvo nove trdujavske stavbe v okolici Koluskija iu na črti mej Zamoskom in Tarnogradom. Dotična dela v lublin-skem poglavarstvu nadaljevala so se tudi po zimi ter so že večinoma gotova. — Car bo jeseni potoval od vaj okirog Krasnega Sela k vojaškim vajam, ki se bodo vršile v bližini Odese. — Vrhovni poveljnik ruskega 11. kora, ki je nastavljen ob gališki meji, generalni pribočnik knez Sahovskoj, je bil odpoklican v Petro-grad, kjer se bo moral zagovarjati zaradi slabih zdravstvenih razmer svoje armade. Sahovskoj je sovražnik Poljakom. Na njegovo mesto je imenovan poveljnik topništva, generalni poročnik Anosov. — Slavni preiskovalni potovalec polkovnik Pfevalsky odšel bo v kratkem v srednjo Afriko. Nemški cesar je knezu Bismarcku osebno naznanil, da je sin njegov, Herbert Bismarck, imenovan državnim ministrom. Pri tem mu je z jako prisrčnimi besedami zatrjeval svoje prijateljstvo. Nameravala so se tudi še druga odlikovanja za državnega kanclerja, koja je pa slednji neki sam odklonil. Francoske izjave za Boulangerja in zoper njega so za sedaj ponehale. Kakor poroča „\Vr. Allg. Ztg.'', sklenila je vlada, da bo uporabila najskrajnejša sredstva zoper poljudnega generala. Senator Bardous, prijatelj Carnotov, rekel je v Lyonu: „Ako se bo pomuožilo boulangistiško gibanje, zaprli bodo generala. Kakor hitro bo odpravljena volitev po zapisnikih, razpuščena bo zbornica. Na mesto FIoquetovega ministerstva prišel bo kabinet, ki bo sostavljen iz samih zmernih republikancev." Boulangerjevi prijatelji protestujejo zoper očitanje, da so zakrivili poluuradne spletke, rekoč, Boulanger bo prišel na postaven način potom splošne volilne pravice do veljave. Za danes je povabil Boulanger poleg svojih ožjih pristašev na obed tudi nekaj druzih zborničnih članov. Granet, Turquet, Saint-martin in Deguillier so sprejeli, šest druzih poslancev pa je odbilo to vabilo. Boulangistiška poslanca za Seine-departement, Laisant in Michelin, predlagala sta svojim ostalim tovarišem, naj se skupno vsi odpovedo, da bo moglo ljudstvo pariško po svoji volji razsoditi med njimi. Laisant in Michelin zatrjujeta, da sta odločna republikanca in da bodeta pobijala vsakoršno diktaturo; sedanji parlamentarizem pa je po njujinem mnenji le sramota za republiko. — Nadškof pariški je izdal duhovnikom svoje škofije okrožnico, v koji obžaluje, da so se vse bolnišnice spremenile v posvetne zavode. Poživlja duhovnike, naj mu poročajo, v koliki meri in od kdaj se je to že zgodilo v njihovih župnijah, in ali morebiti kaže, da se ustanovijo enaki zasebni zavodi. Turška vlada je ukazala carinskim uradom v Mustafi Paši, Drenopolji, Dedeagaču in Carjigradu, da morajo pobirati od blaga iz vzhodne Rumelije carino v znesku osmih odstotkov njihove vrednosti. Ta naredba je sicer proglašena le začasno, a ker se popolnoma vjema z obsegom sklepov dotične ministerske komisije, ostala bo stalno v veljavi. Razmere med Grško in Turčijo so jako napete. Grška vlada ne bo poslala nobenega zastopnika v Carjigrad, ki bi izročil sultanu veliki križ Izveli-čarjevega reda, a pritožila se je pri sultanu zaradi preganjanja grškega elementa v Turčiji. Slednja pa je srdita na Grke, ker je izvedela, da nameravajo prevrat v Makedoniji, akoravno je zatrdilo velikemu vezirju grško ministerstvo, da si le to želi glede Makedonije, naj se ohrani »status quo!" Da rumunaka vstaja še ni zadušena, kaže nam najbolje poročilo, da je zaprtih v ječah nad tisoč kmetov; koliko pa je ranjenih iu mrtvih, niti še ni znano. Z uova poslala je vlada zoper razburjeno prebivalstvo nekaj oddelkov vojaštva. Ministerski predsednik Rosetti je prepovedal časopisom, da ne smejo poročati o vstaji, ker bi to škodovalo kreditu cele države. Abesinski general Alula je ukazal prebivalcem v Hamasen-ozemlji, naj se povrnejo k navadnemu delu, ker se bo skoraj gotovo v kratkem že sklenil mir z Italijani. Dnevne novice. (Dr. Anton Mravijak j.) Prijatelj iz Ljutomera nam je danes naznanil, da je včeraj zjutraj umrl tamošnji odvetnik po kratki bolezni v 58. letu svojega življenja. Pokojnik je bil zanesljiv narodnjak, tih in pošten mož, samec, ki je zadnji čas živel le za svoj poklic. N. v m. p. I (Umrl) je včeraj dopoludne ob Val- uri v Novem mestu po dolgi bolezni v 63. letu starosti dr. Martin Razpet, c. kr. okrajni zdravnik, odlikovan s zlatim križcem s krono. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoludne. N. v m. p. 1 (Pri današnji dopolnilni volitvi I. volilnega razreda v mestni zbor) so bili izvoljeni od prišlih 92 volilcev, in so dobili glasov: Ivan Velkovrh 91, dr. Josip Stare 89, Henrik Ničman S7 in Josip Tomek 86. — Ugovore zoper postopanje pri letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet je do 5. maja 1888 vložiti pri magistratu. (Poročil) se je dne 26. t. m. Pavel, Koloman, Alojzij, Marija barou Rauch iz Brdovca na Hrvaškem, sin Levina barona Raucha vlastelina, v župni cerkvi nemškega viteškega reda na Dunaji z gospo-dičino Rosino, Matildo Baechle. Kot priče so bili: Aleksander Sauer-Zcaky, Eugen baron Thavonat, dr. Gejsa baron Rauch in Milutin Kukuljevič Bassany de Sacci, c. kr. kamornik. Cerkev je bila polna zbranega občinstva. Poročil ga je župnik nemške cerkve, č. g. Fr. Jančar. (Himen.) Gosp. Ivan Strgar, c. kr. davkarski kontrolor v Rogatcu, se je poročil minolo soboto z gospodičino Berto Ogrizek iz Slatine. (Kranjsko obrtno društvo) zborovalo je včeraj v gostilni gosp. Štruklja, da si izvoli nov odbor in razgovarja o obrtnih zadevah. Predsedoval je gosp. Klein, članov je bilo mnogo navzočih. Predsednik pozdravi društvenike in naglaša, naj bi po novo izvoljenem odboru zopet prvotno živahno življenje prišlo v društvo, da bi, kakor v začetku, koristno delovalo za obrtniški stan. G. Kune pravi, da je bilo delovanje društva od kraja res bolj veselo, in da se je dosegel marsikak vspeh, tako na primer pri deželnem zboru kranjskem, da se je odpravilo obrtno delo v posilni delavnici. A ta vspeh je bil le kratek čas, kajti danes se zopet tako obrtna dela izvršujejo v posilni delavnici. Tudi merodajni krogi ne podpirajo obrtnikov dovolj odločno. Židovski tovarnarji bodo kmalu uničili krojaški in črevljarski obrt. Sploh vedno bolj propada v Ljubljani obrtniški stan. Gosp. Filip Zupančič toži, da ni trgovinska iu obrtna zbornica podpredsednikom izvolila obrtnika. G. Hribar pravi, da so obrtniki deloma tudi sami krivi, da se ne vspnejo do večje veljave. On misli, da v prospeh obrtnije bi najbolj koristil obrtniški list. G. Regali pritrdi mnenju, da se začne izdavati obrtniški list, in priporoča v posnemo gražko obrtno društvo, da bi tudi naše društvo priredilo kako razstavo, odlikovalo zaslužne delavce, pridobilo podpornih članov in priredilo predavanja. Gosp. Hribar misli, da bi bilo umestno prirediti posebne večere za obrtnike, čemur pritrdi tudi g. Dežman, a g. Regali smatra take večere nepotrebnimi. Konečno se načelno sklene izdavati zopet obrtniški list in odboru naroči za to potrebno ukreniti. V odbor so bili izvoljeni gg.: Klein, Kune, Hribar, Dežman, Regali, Sparovitz, Kunst, Lasezky, Skrabec,Widmayer, Žitnik, Perne, Zupančič, H r o v a t in Žagar. (Državne ustanovo) v skupnem znesku 3880 gl. je razpisalo naučno ministerstvo za gojence na ljubljanski moški in ženski pripravnici. (Vabilo) h koncertu virtuoza na goslih G. Vfagnerja v nedeljo dne 29. aprila 1888 v či-talniški dvorani. Koncert se vrši s sodelovanjem gospe M. Gerbičeve, iu gg. viteza Ohm - Janušov-skega, Antona Razingerja, Ivana Pribila, Iv. Zvvirra in Jos. Paternostra. Vspored: 1. Grieg: »Sonata", G. Wagner in vitez Ohm - Janušovsky. — 2. Smetana: Arija iz opero »Prodana nevjesta". — 3. B. Godard: »Koncert", G. Wagner. — 4. Fran Abt: »Ave Marija na planinah", kvartet. — 5. Spiller: »Romanca", G. "VVagner. — 6. Braga: »Serenada" za petje, gosli in klavir, gospa Gerbioeva, G. Wagner in vitez Ohm-Janušovsky. — 7. Wienia\vsky: »Po-lonaise v A-duru", G. Wagner. — Kasa se odpre zvečer ob sedmi, začetek ob pol osmi uri. (Muzejsko društvo) ima jutri zvečer ob 7. uri v bralni sobi „Rudolfinuma" mesečni shod, na katerem bo g. vladni svetovalec in konservator Anton G 1 o b o č n i k predaval o zgodovinskem razvoji uprave in sodnijstva na Kranjskem. (Zlat križec za zasluge) dobil je gosp. Josip Lautner, zdravnik v Vitanji. (CJraško vseučilišče) ima v drugem poluletji vpisanih 1238 velikošolcev; med temi je 100 bogo-slovcev; 464 rednih in 36 izrednih pravoslovcev; 472 rednih in 16 izrednih medicincev; 53 rednih in 16 izrednih modroslovcev in 81 farmacevtov. (Noa*o gimnazijsko poslopje) pričeli bodo zidati v Gradci. Stroški so proračunjeni na 315.000 gl. (Policijskim komisarjem) imenovan je pri c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Trstu dosedanji c. kr. policijski koncipist g. Anton Mahkovec. (Tatu Prelovška), ki je ubegnil iz zapora kamniškega okrajnega sodišča, prijel je včeraj popoludne po dolgem iskanji mestni redar G o s t i č v stanovanji neke tovarniške delavke v Rožnih ulicah št. 27. Prelovšek je bil pod posteljo skrit. Redar je našel v sobi kovčeg, ki so ga na policiji odprli in v njem našli nad 150 gold. denarja, žepne rute s črkama J. S. in mnogo smodk. Pri sebi je imel Prelovšek 3 gold. srebrnega denarja, srebrno žepno uro, na nogah pa obuti nogovici, eno žensko s črkama J. S. in eno moško s E1. S. Nogovice, žepne rute, denar in smodke sije tat brez dvoma nabral pri »Bo-benčku", kjer so je nedavno izvršila predrzna tatvina. Izvestno je Prelovšek član tatinske družbe, ki jo kradla pri »Bobenčku" ter v Ljubljani pri Selanu iu Briškem. Prelovšek je bil zaradi tatvine že več- krat zaprt, tudi na gradu, kjer sedaj sedita njegov oče in brat. Mestni redar G o s t i č zasluži vso pohvalo. (V Gradci) skoraj ni več dneva, da ne bi se čulo o kakem izneverjenju ali samomoru. V sredo zjutraj ustrelil se je knjigovodja in stavbeni risar, službujoč pri mestnem stavbenem mojstru Francu J. Btihmu. Govori se, da je izneveril 6000 gld. (Nasledek igre.) V Opatiji ustrelil je v nedeljo zvečer finančni paznik nekega civilista iz sovraštva, ker je ž njim igraje vsak dan vse zgubil, kar je imel drobiža pri sebi. Paznik je bil pred nekim časom še prav pošten človek, ki je zvesto svojo službo opravljal. Igra je kriva njegovi nesreči. Prijeli so ga in zaprli. Raznoterosti. — Napoleon I. pregledoval je nekoč svojo vojsko. Na ravnem polji stali so vojaki v večjih oddelkih. Cesar hoče naglo od enega polka obrniti se k drugemu. Izpodbode konja, in ta se naglo zasuče na drugo stran. Vse to se je pa le prehitro zgodilo, klobuk pade Napoleonu raz glavo. Po naključji stal je pred četo zraven svojega stotnika mladi njegov poročnik, temu se posreči klobuk vloviti ter ga naglo vrniti vrhovnemu poveljniku. „Hvala Vam, gospod stotnik!" reče cesar že na drugo stran obrnen in se pokrije. „Veličanstvo, pri katerem polku?" brzo vpraša poročnik. Zdaj se ozre cesar nazaj in spozna, kdo mu je to uslugo storil. Naglo vprašanje in oseba mu je že morala biti všeč, ker smeje se odgovori: »Stotnik pri moji osobni straži!" Preskočil je tako poročnik stopinjo nadporočnika, postal precej stotnik in ker se je pozueje vrlo obnašal, bil je celo poveljnik vojnega kora. — Š p a n j s k i kralj K a r o 1 IV. je ljubil glasbo nad vse. Poklical si je za to slovečega skladatelja Bocherinija na svoj dvor. Kadar je kralj igral na goslih, moral ga je Bocherini spremljevati. Igrala sta navadno duette, katere je dvorni kapelnik sam zložil. Kralj pa je hotel la vedno prvi glas, (melodijo) igrati, a manjkalo mu je zato precej tehnične izobraženosti in tudi spretnosti in gibčnosti v prstih. Kako je to Bocherinija bolelo, lahko si mislimo! Dvorni velikaši so bili navzoči, ko sta se kralj in umetnik skazovala. Karol sviral je tako površno in brez takta, da se ni dalo razločiti, kaj prav za prav igrata. Zdaj si izmisli Bocherini nekaj novega. Zloži nov duett, pa tako, da so prve gosli le spremljevale, druge še le izpeljevale glavni motiv. — Poskušala sta ga prej, iu le kraljica je bila navzoča. Prvo stran igrata; bilo je še vse mirno, le Karol večkrat odmaje z glavo. Ko preobrneta in sta sredi druge strani, je kralj že precej nevoljen, na obrazu se mu pozna, da nekaj ni v redu. Igrata na tretji strani, tu pa že marsikateri pogled uide Karolu na skladatelja, in ta pogled ni bil posebno prijazen. Ko pa prideta na četrto stran, zmanjka kralju potrpljenje. Vrže note in gosli ob tla in prime s tako silo skladatelja, da tudi on popusti igranje in se s težka reši iz dvorane. „To je Vaša najslabejša skladba, Vaš talent Vas zapušča, zapustite tudi Vi mene!", kriči kralj za njim. Bocherini dobil je odpust, pa zraven tudi 12.000 liver na leto pokojnine. — Dve leti pozneje pride na dunajski dvor. Cesar je bil velik prijatelj glasbe, sviral je na gosli. Pa tudi tukaj je Bocherini našel ravno tiste težave kakor v Madridu. Cesar ni bil poseben umetnik na goslih, vendar je tu dlje časa obstal. Priučil si je bil umetnik že nekoliko politike. Cesar mu je enkrat stavil zvito vprašanje: „Kdo bolje igra na gosli, Karol IV. ali jaz?" Bocherini jo zvije: »Karol IV. svira kakor kralj, a Vaše Veličanstvo kakor cesar." — Dobro ga je plačal. Dolgočasna je vožnja po širokem morji, zato si popotniki na različne uačine delajo kratek čas. Neki Anglež in Ame-ričanec nista se vedela slednjič že drugače zabavati, kakor da sta eden drugemu prav debelo lagala. — Američanec pravi, da je v eni uri 999 golobov ustrelil. — Smeje se vpraša Anglež: »Zakaj ne rečete raje 1000?" — »Resnica je meni nad vse! Lagati nočem tudi zaradi enega goloba ne!" —Da bi ga prekosil, pripoveduje zdaj Anglež, da je na svojem potovanji videl človeka plavajočega zraven parnika dva dni neprenehoma. Nič si ni oddahnil, in če je parnik tudi naglo vozil, bil je on vedno tik ladije. Nehal je plavati, ko smo popotniki v Bostonu izstopili. »Kaj ste ga res sami videli? Se li nič ne motite?" »To je, da sem ga videl! Z lastnimi očmi Sein ga gledal." »Vi ne veste, kako ste mi ustregli s tem poročilom!", vsklikne radostno Američanec. „Glejte jaz sem tisti človek! Kolikrat sem že sam t) pravil drugim, posebno še svojim znancem! Vedo sicer, kako izvrstno znam plavati, a da sem bil dva dni neprenehoma v vodi in vedno tik ladij«, tega mi do danes še nobeden ni hotel verjeti. Zdaj pa se bom kar na Vas, živo pričo, skliceval." Telegrami. Gradec, 2G. aprila. Obrtno društvo v Celji je bilo razpuščeno vsled ukaza cesarskega namestnika. — Deželni šolski svet je odredil nasproti sklepom okrajnega šolskega sveta v Šmariji pri Jelšovei, da se mora na tamošnji ljudski šoli pričeti s poukom nemščine že v drugem šolskem letu. Naučno ministerstvo pa je razveljavilo vslecl priziva to naredbo ter zaukazalo, da jo na ljudski šoli učni jezik slovenski in da ostane nemščina predmet le za one otroke, ki se za to prijavijo. Berolin, 27. aprila. Izvestje: Oesar se čuti po dobrem spanji jačjega. Splošno zdravje se mu počasi povrača. Belgrad, 27. aprila. Ministerstvo je odstopilo. Novi kabinet je sestavljen: Nikola Kristič predsedstvo in notranje zadeve, Mija-tovic zunanje zadeve in Bogičevic javna dela. Carjigrad, 26. aprila. Turčija je odposlala 3000 mož v pomnoženje mejne armado v Makedoniji. Velika grška četa pod vodstvom necega Nika je vdrla v Makedonijo. Boje se, da namerava uprizoriti politiško vstajo. O A > g Ca3 Stanje § g —---Veter Vreme JS«* | zrakomera toplomera o