V PORABJU – 
SAKALOVCI 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 26. oktobra 2006 • Leto XVI, št. 43 

KAKO OBHAJAMO DAN MRTVIH ALI »VSIJ SVECOVO« 

Dan mrtvih – 1. november ali v našem prekmurskem narečju »vsij svecovo«, je pred nami. To je praznik, ki ga na svoj način praznujemo pripadniki vseh verstev in tudi ateisti. Dan mrtvih je edini praznik spomina na mrtve in je skozi spomin na naše drage pokojne močno povezan tudi z mislimi na največjo uganko človeštva 
– smrt. Ne glede na to kdo smo, ali smo zdravi ali bolni, revni ali bogati, srečni ali nesrečni v življenju, vse nas na koncu življenjske poti čaka grenko slovo in smrt. Smrti se lahko bojimo ali pa jo sprejmemo kot nekaj naravnega. Lahko pa tudi skušamo vsak dan ponovno živeti z močno življenjsko energijo, odmislimo smrt in živimo, kot da ne bomo nikoli umrli. Ravno iz strahu pred smrtjo tudi izvira veliko šeg in navad, ki jih je človeški rod razvil skozi stoletja. Nekaterih izmed njih se držimo še danes. Praznik vseh svetih je uvedel Gregor IV. leta 835 in ga postavil na 1. november. Datum ni naključen, saj je bil ta čas v letu pogansko obdobje demonov, čarovnikov in rajnikov, ki jih lahko ukrotijo le vsi sveti skupaj. V krščanskem svetu je razširjena vera, da se na dan vseh svetih ob večernem zvonjenju vračajo duše iz vic na svoje domove, zato so marsikje na ta dan na mizo postavili hrano in pijačo, ponavadi kruh in vodo, da bi se dušice lahko najedle in napile. Do zvonjenja naslednjega dne pa naj bi bile rešene tudi trpljenja v vicah. Ime dan mrtvih je praznik dobil šele po drugi svetovni vojni. Danes mu pravimo tudi praznik spomina na mrtve in je v Sloveniji in tudi na Madžarskem dela prost dan. Intenzivne priprave na praznik se začnejo že kakšen teden prej, saj je treba očistiti grobove, zasaditi nove rože in podobno. Večina grobov ima danes spomenike iz marmorja, ki jih je treba lepo zloščiti, da se zasvetijo v vsem svojem sijaju. Dan pred praznikom so nekoč delali venčke iz papirnatih rož in jelkinih vejic. Ker doma jelke ni imel vsak, so po vejice hodili tudi v druge vasi, če je bilo to potrebno. Vence so pletli doma in jih krasili z rožami iz krep papirja. Znali so delati rožice različnih oblik: vrtnice, krizanteme, nageljne… Danes jih dela le še zelo malo ljudi, zato je tako znanje toliko bolj cenjeno. Če je kdo imel doma sveže rože, je dodal tudi te. Venci nikoli niso bili pravilne, okrogle oblike, ker bi se jih težko obesilo na križ, zato so bili zgoraj nekoliko špičasti. Ogrodje je bil »pontovec«, vrbova veja, ki so jo upognili, povezali z žico in s pomočjo preje nanjo napletli zelenje in rože. Na lesen križ so venec obesili ali zvezali. Take venčke so delali nekje do 70. let, ko so se pojavile ikebane in izrinile venčke. Le redkokje jih še vidimo. Takrat, ko so se ikebane pojavile, so jih kupovali le premožnejši, danes jih kupujejo ali delajo vsi, čeprav so cene visoke. Danes je tudi ikeban vedno manj. Zamenjale so jih rože v lončkih, ki so cenovno dostopnejše. Rože prinašamo na grobove kot simbol stvarstva, prižigamo pa tudi sveče, ki so simbol svetlobe in toplote. Tudi sveče so nekoč delali doma. Izdolbli so repo, vanjo nalili vosek in loj, ter na sredino dali vrvico. Ko se je vosek strdil so svečo vzeli iz repe, ki je služila kot kalup. Bile so podolgovate in tanke in so dajale res močno svetlobo, ki je osvetljevala celotno pokopališče. Danes so navadne sveče nadomestile pokrite sveče, ki so se pojavile približno takrat kot ikebane in celo najmodernejše sveče na baterije, ki utripajo. Iz svojega otroštva se spominjam navadnih belih sveč, ki jih sicer nismo takrat več delali doma, ampak jih kupovali. Take so mi še danes najbolj všeč, ker so edine oddajale resnično svetlobo in resnično toploto, ki naj bi jih simbolizirale. Otroci pa smo neizmerno uživali tudi ob tem, ko smo pobirali loj iz sveč, delali kroglice iz njega in se z njimi obmetavali. V Prekmurju ni »vsij svecovega« brez »bib«. Bibe so prekmurska praznična jed, ki jo pečemo le ob vseh svetih. Pripravijo 

se tako, da se iz moke, soli, mlačnega mleka in vzhajanega kvasa zamesi testo, ki ga pustimo vzhajati in nato razvaljamo. Dodamo nadev, ki je ponavadi naribana, ožeta in prepražena repa. Po okusu jo tudi sladkamo. Nadev pokrijemo s testom, tako da je okrogle oblike in jed damo v krušno peč. Na isti način lahko dodamo tudi nadev iz buč ali jabolk. Za namaz uporabimo skuto in kislo smetano, lahko tudi samo kislo smetano. Bibe polnjene z repo so »repnjače«, z bučami »tikvače« in z jabolki »djabočnjače«. Jed je zelo okusna in brez nje ni »vsij svecovega«. Danes opažam, da je dan vseh svetih izgubil svoj čar in je bolj namenjen živim kot mrtvim. Živi se bahajo s spomeniki, ki so jih dali postaviti svojim pokojnim, pretirano okrasijo grobove, ki jih čez leto ni obiskal 
(Se nadaljuje na 2. strani) 
2 


Djilejš predsedstva Slovenske zveze 

11. oktobra smo pozvali vküper predsedstvo Slovenske zveze na ne programe spravijo penaze zadnjo sejo v tau mandati. Na djiejš je prišlo 13 členov pa 2 člena z natečaji, tau naj njamo zanadzorne (felügyelő bizottság) komisije. Za najvekšo temo smo njé. Zveza naj pautno cerinse oslejdnjim konkretno zgončali vse, ka je potrejbno pripravi-go vasvárske prauške má za ti na volilni občni zbor (tisztújító közgyűlés) nam delavcom. O svojo, drügo prauško naj ranč tejm leko preštete posaba članek! ne planira na drügo leto tü 
nej. Skur vsakša slovenska 
Drüge aktualnosti Slovenski ples Zveze je dudji lejt bijo najvekši pa ijrašnji bal, nej samo v Varaši, liki v cejlom Porabji, dočas smo ga organizirali. Žau 2004. leta smo mogli gora spoznati pa nota prvideti, ka je tomi konec, bal smo mogli nazaj prajti, ka je varaška cerkev 
mejla skur tristau mi pa ške štirdeset lidi nej na isti den. Tau je od tistoga mau tak, ka je v fašenskom cajti kaulek devet balov v Varaši, bal drži cerkev, vse šolé, vrtec, sledkar pa štje dvaujo lovsko društvo (djagardje), športoške pa sodacke. V novembri je tü več balov, december je pa nej za bale. Zatoga volo se je predsedstvo tak odlaučilo, ka nejma smisla na silo vküp spravlati slovenski bal v danešnjom svejti, gda je dosta lüstva ške brezi déla tü. 
Porabski študenti v Ljubljani. Ali, ka bau z njimi, gda zgotovijo šaulo, gde dobijo slöjžbo, gde leko gora ponöjcajo svojo znanje v sloven-



KAKO OBHAJAMO DAN 
MRTVIH ALI »VSIJ SVECOVO« 

(nadaljevanje z 1. strani) 

nihče, in dame paradirajo v svojih krznenih plaščih, ki jih ravno ta dan privlečejo iz omar. Praznik je izgubil svoj namen. Po pripovedovanju moje babice so bili včasih zvečer na pokopališču tako dolgo, dokler niso sveče dogorele in medtem molili za svoje pokojne in se jih s solznimi očmi spominjali, pa naj so bili dobri ali slabi. Le redki so tisti, ki se danes z iskrenostjo v srcu in resnično žalostjo in spoštovanjem do svojih pokojnih pomudijo ob njihovih grobovih, jim naklonijo cvetje, sveče in molitev. Ob tem ne mislim le na praznik vseh svetih. Svojih pokojnih se moramo spomniti večkrat, saj so oni tisti, ki so nam pomagali priti na svet in bodo večno živeli v naših srcih. 
Jasmina Papić 
večkrat potrejbne na vekši prireditvaj. Više nam je prišlo, ka furt vküp prosimo za baug plati od nas dosta menši organizacij. Zveza de njim svoje garniture ranč tü tak dávala v pausado, depa tajinskim organizacijam samo v arendo, od koj se bau odlaučilo predsedstvo. 
Turisrično agencijo (idegenforgalmi iroda) bi tü dobro bilau ustanoviti, sploj pa, če de delalo termalno kopališče. O tejm mo tadale razpravlali vej z nauvim predsedstvom. 
Lastnik (tulajdonos) Slovenskoga dauma. Pred tistim, ka se je zido Slovenski daum, je Slovenska zveza ustvaurila Porabje d.o.o. (Porabje Kft), zatok ka Zveza nejma pravice se spravlati z gospodarstvom. Porabje d.o.o. je pa samo tak leko gora vzeo pejnaze v pausado od banke, če de gazda toga zida. Etak je Zveza Slovenski daum prejkpistila d.o.o.-ji, vej pa d.o.o. je pa tak Zvezin. Zdaj Zveza nazaj šké vzeti center, depa samo tak leko, ka hipoteko (jelzálog) deja gora na zid. Etak brezi Zveze d.o.o. nika ne more, depa Zveza tü nede mogla nej odati ali vekši dug gora vzeti brezi Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v Sloveniji. Tau je tak vredi! Gda smo ustanovili Porabje d.o.o., se je predsedstvo Zveze tak odlaučilo, ka je poslovni direktor (ügyvezető igazgató) furt tisti funkcionar, sto je predsednik Zveze. Etak se pravico má podpisati uradno samo predsednik. Na občnom zbori mo dali glasovati zatau tü, naj aucigamau podpis vala samo té, če ga zvöjn predsednika ške en drügi funkcionar tü podpiše. 
Telko pejnaz so prosili pa dobili tü 
Klub Harmonia za pogostitev z biogestinom za baugšo zdravdje 30.000, slovenska samouprava Andovci za začetek vreddejvanja pa popravlanja staroga rama, steroga je dobila samouprava za dar, 150.000, vrtec Števanovci za božično darilo mlajšom 40.000, mali nogomet v Sakalovci za prijateljsko srečanje s Poznanovci 30.000, Športno drüštvo Dolejnji Senik pa 
80.000 forintov. 

Klara Fodor sekretarka 



PRAUŠKA V VASVÁR 

V imenu števanovski, verički, andovski vernikov sploj lepau zahvalimo Slovenskoj zvezi, ka je letos zvauvič podpirala našo prauško v Vasvár. Upamo, da ta lejpa navada še dolgo let ostane in de se širila. 
Berta Dončec 
skom geziki tü, tau pitanje je nastalo v nas. Zatoga volo pozovemo vküper vse 6 mlade, steri redno študirajo pa tiste tri tö, steri so na cejloletnoj šauli slovenskoga jezika, naj zvejmo, sto za koj se vči vö, ka bi radi meli za delo. Tiste funkcionare tü vcuj pozovemo, steri njim kašno delo leko 

Na zadnjom djilejši predsedstva v tom mandati. 
18. novembra de mejla Zveza volilni občni zbor 
gora ponidijo. Moramo se brigati za tau, naj tau vönavčeno slovensko mladino v Porabji zdržimo ali indar v rosagi v tašne slöjžbe spravimo, gde je slovenska rejč potrejbna, gde leko delajo za Slovence pa oni se tö ne zgibijo za našo skupnost (közösség). 
Finančna pomauč prauškarom. Predsedsvo Zveze se je že lani tak zglijalo, ka vsakšo leto vöplača avtobuse za prauško v Vasvár v cejlom Porabji. Dvej leta smo ške prauško tü posaba organizirali v Slovenijo. Zdaj, gda je prišo glas do nas, ka pá trbej avtobus inan, je predsedstvo vöprajlo, ka samouprave v vsakšoj vesi majo možnost, ka na cerkvemanjšinska samouprava péla svojo ves vsakšo leto na prauško, té je pa že višešnjo, vej pa oslejdnjim so nam nisterni tü nazaj prajli, ka do té prej raj s svojimi domanjimi šli. Za vasvársko prauško pa naj delavci Zveze gora prosimo člane predsedstva na Gorejnjom Seniki, na Dolejnjom Seniki 
pa v Sakalovci, pri steri de se leko glasilo lüstvo pa steri sprvodijo lidi v Vasvár tü. V drügi vasnicaj ostane tak, ka je bilau do tejga mau. 
Lončarski krožek na števanovskoj šauli. Laci Kovač, školnik števanovske šaule, je v leti kak župan vesi spravo pejnaze iz Slovenije za tau, ka je küpo dvej šajbe (lončarski kolovrat), na steraj do se domanji mlajši leko včili lončarsko delo v lončarskom krožki (fazekas szakkör) v šauli. Slovenska zveza de pa plačöjvala honorar školnika iz Kuzme pa ka trbej vcuj k tomi deli. 
Štirideset garnitur stolov pa stolic küpi ške letos Zveza za svojo stran, stere so na leto 


Porabje, 26. oktobra 2006 

3 




SEDAJ ME VEČ NE MUČI DOMOTOŽJE 

Intervju s prekmurskim rojakom Gustavom Dittrichom 
Na minuto točno se z elegantnim belim avtomobilom pripelje na dogovorjeno mesto starejši gospod, visoke postave, aristokrat od glave do pet. Predstavi se mi. Res je on, Gustav Dittrich, ki sem ga čakala. Desetletja živiva v enem in istem mestu, oba izhajava iz Prekmurja, toda spoznala sva se le po naključju. Čez nekaj minut imava že oba občutek, kot da se poznava že dolgo. Obujava spomine na preteklost, na Mursko Soboto, omenjava skupne znance. 
• Ste tudi vi Prekmurec? 
-Da, rojen sem v Murski Soboti. 
• Sodeč po vašem priimku bi človek predpostavljal, da ste nemškega rodu. 
-Ja, oče se je rodil v Gradcu. Izhaja iz stare plemiške družine, kateri so podelili plemiški naziv že v trinajstem stoletju. 
• Morda hranite še tudi vaš plemiški grb? 
-Žal, imam le njegovo kopijo, original hranijo moji sorodniki v Sloveniji. 
• Slišala sem, da niste prostovoljno prišli na Madžarsko. 
-Tako je. Našo družino so 
10. januarja 1946 izselili iz Sobote in so našo celotno pre-mičnino in nepremičnino brez vsakega inventarja zaplenili, torej nacionalizirali. 
• Kakšne vzroke so navedli za izselitev? 
-Nobene utemeljitve ni bilo. Pri svojih razmišljanjih smo predpostavljali, da sta tu dva vzroka lahko prišla v poštev, in sicer, ali to, da je oče prodajal izdelke tudi Madžarom, ali je morda bil vzrok ta, da smo mi imeli s stroji dobro opremljen kleparsko – kovinski obrat, kjer je bilo 20 do 25 zaposlenih. Naš obrat je bil tretje največje industrijsko podjetje v Murski Soboti, po tovarni mesnih izdelkov Josipa Benka in tekstilni tovarni Cvetiča. Mislim, da so Josipa Benka partizani ustrelili, ne vem pa tega, kaj se je zgodilo s Cvetičem. Le to vem, da sta bila z očetom tri mesece v preiskovalnem zaporu v isti celici, pred tem pa v nekem taborišču, kjer so ju malo izmučili. Ne bi rad navajal podrobnosti, kako so z njima tam ravnali, le to bi omenil, da so jima povzročili največje duševno trpljenje s tem, da niso vedeli, česa ju obdolžujejo, in zato tudi tega niso vedeli, ali ju bodo usmrtili ali prideta še kdaj živa ven. 
• Se vi tega kaj spominjate? 
-Kako da se ne bi. Kmalu po tem, ko so očeta izpustili iz zapora, je prišel v naš razred hišnik in rekel, naj grem ven na hodnik. Takrat še nisem vedel, da je bil to moj zadnji šolski dan v murskosoboški gimnaziji. Na hodniku me je čakal orožnik, ki mi je povedal, da moram takoj domov, ker bodo odpeljali celo našo družino iz Murske Sobote. Dali so nam petnajst minut, da spakiramo najvažnejše obleke in nekaj hrane v nahrbtnik. Oče je vzel iz blagajne še trideset tisoč dinarjev, ki so mu jih takoj pri vhodnih vratih nasilno odvzeli. Z oboroženim spremstvom smo morali iti v Sokolski dom: oče, mati, devet let star mlajši brat in jaz. Tam je bilo zbirališče deportirancev. 
• Torej, izselili so tudi druge Sobočance? 
-V Sokolskem domu so zbrali okrog petsto ljudi iz Murske Sobote in njene okolice. Ne vem točno, ali smo bili tam dan ali dva. Spominjam se le tega, da so nas orožniki spremljali na murskosoboško postajo, kjer nas je čakal vlak, sestavljen iz najmanj desetih živinskih vagonov, v katere so nas natrpali. Točno se spomnim, da nas je bilo v našem vagonu 54 ljudi, ker je bilo napisano to število na vagonu. 
• Ali ste vedeli, kam vas peljejo? 
-Ne, uradno nam tega niso povedali. Eden od stražarjev, ki je bil nekdaj očetov uslužbenec, je očetu povedal, da nas bodo peljali v Rusijo, verjetno v Sibirijo. Mejo smo prestopili pri Kotoribi. Vožnja je trajala štiri dni. Več smo čakali tu in tam, kot smo se pa vozili. Hrane nam niso dali, le vodo. Enkrat smo dobili neko redko juho z re-zanci, ki je bolj spominjala na toplo vodo kot na juho. Ko smo prestopili jugoslovanskomadžarsko mejo, so odprli vrata vagonov, da so nam dali vodo. Tedaj sta dva pobegnila in sta obvestila sombotelski Škofijski urad, da bo preko Sombotela peljal vlak verjetno v Rusijo, na katerem se nahajajo tudi Madžari. Če je mogoče, naj jim nekako pomagajo. In pomoč je res prišla. Če se dobro spomnim, smo največ pomoči dobili od katoliškega duhovnika, ki mu je bilo ime Szendi. Rad bi zvedel, kje je njegov grob, ker sem mu zelo hvaležen. Ko je naš vlak prispel v Sombotel, so ga zaustavili. Železniški signal je bil prestavljen na stoj. Vlak torej ni dobil prostega prehoda čez mesto. Odprli so vrata vagonov, da bi nam dali vodo. Ob vlaku je neki civilist zavpil, če so na vlaku Madžari, naj izstopijo. Oče je razumel madžarsko in nam je rekel, naj gremo tudi mi dol. Umrli bomo tako ali drugače, poskusimo, kaj bo. Stražarji so kričali za nami, naj se ustavimo, ker bodo drugače streljali. Mi smo pa le bežali proti poslopju železniške postaje. Na srečo nobeden ni streljal. V poslopju je bilo nekaj duhovnikov, ki so nas tam sprejeli. Pod vodstvom duhovnika Szendija smo šli v poslopje glavne pošte, ki se nahaja na ulici Kossutha. V najvišjem nadstropju so nam uredili prenočišče in poskrbeli za hrano. Prosto smo lahko hodili po mestu. Videl sem katedralo, ko je po hudem letalskem napadu ležala v ruševinah. 

• Ste bili dolgo tam? 
-Ne, ker se je moj oče hitro znašel v novem okolju. Našel je neko garažo, ki je nihče ni uporabljal in si je tam uredil delavnico. Iz velikih vojaških konzervnih pločevink je izdeloval lopate za peke. Tako smo bili oskrbljeni s kruhom. Oče je kmalu nabavil obrtno dovoljenje in je legalno začel izdelovati razne izdelke iz kovine in pločevine. Tako smo lahko vzeli v najem majhno stanovanje. 
• Imate še kakšne sorodnike v Sloveniji? 
-Veliko bratrancev in sestričen imam, ker je imel oče osem bratov in sester. Eden izmed njih je bil naprimer urar in juvelir. Tudi on je prišel najprej v Sombotel, v petdesetih letih pa se je z družino izselil v Kanado. Eden očetov brat je ostal v Murski Soboti. Njemu so zaplenili bogato zbirko starinskega orožja. Baje se ta zbirka nahaja danes v sombotelskem muzeju. 
• Kdaj ste šli po vojni prvič nazaj v Mursko Soboto? 
-Leta 1970 sem bil z ženo in hčerko nekaj dni v Murski Soboti, nato smo pa šli na kratko letovanje v Portorož. 
• S kakšnimi občutki ste se vračali po štiriindvajsetih letih nazaj v domači kraj? 
-Obhajala so me mešana čustva. Ko smo sedeli na terasi Hotela Zvezda, sem imel občutek, kakor če bi predvčerajšnjim odšel od tam. Kot če bi bil doma. Potem pa sem pomislil na to, kako čuden je povratek v domači kraj, kjer človek nima več doma, ker so ga od tam izgnali, niti ogledati si več ne more nekdanjega doma. Takrat je tudi moje domotožje, ki me je do takrat presneto mučilo, za vedno minilo. V pritličju naše enonadstropne hiše se nahaja sedaj galanterija, na nadstropju pa stanovanjski prostori. Hiša je obnovljena v svoji prvotni obliki, ker je spomeniško zaščiten objekt. Hišo starega očeta in poslopje, v katerem je bila njegova kinodvorana, so že porušili, ravno tako tudi naše delavnice. 
• Ali vas včasih prevzame kakšno sovražno čustvo ali želja po maščevanju? 
-Sploh ne. Od leta 1970 sem bil že nekajkrat v rojstnem mestu, in ko grem tja, sploh nimam občutka, da grem v kakšno tujo državo, temveč se mi zdi, da potujem znotraj države. 
• Kakšno državljanstvo pa imate? 
-Madžarsko prav gotovo, in upam, da tudi slovensko, ker mi tega državljanstva nihče ni odvzel. Ko so nas izselili, sem bil mladoletnik in kot tako je bilo državljanstvo staršev tudi moje državljanstvo. 
• Šolali ste se na Madžarskem? 
-Najprej sem se učil v Soboti, kjer je bil direktor nižje gimnazije dr. Ternar. Zanimivo je bilo, da sem se po končani osemletki vpisal v Gimnazijo Faludi, kjer je dr. Ternar postal moj profesor. Z velikim spoštovanjem se ga spominjam. Maturiral sem leta 1954 v pravnem nasledniku, v Gimnaziji Nagy Lajos. Zaradi porekla me niso sprejeli niti na univerzo v Veszprému niti na budimpeštansko univerzo. Zato sem se na pol legalno vpisal na strojni tehnikum in sem šele pozneje diplomiral na Visoki tehnični šoli v Győru. Sedaj sem tehnični direktor, glavni inženir in delničar kemične firme v Sombotelu. 
• Ne verjamem, da ste popolnoma pozabili svojo materinščino. Izvolite zadnjo številko Porabja. Preberite nekaj, kar vas zanima. 
-Presenečen sem, kako dosti vsega razumem. Skoraj vse mi je jasno. Kmalu bom odšel v pokoj in takrat bom aktiviral znanje svojega maternega jezika. Nujno bi rabil kakšen slovar. 
• Predlagam vam, da vstopite med člane našega slovenskega društva in tam boste dobili potrebno pomoč tudi v tem oziru. Želim vam dobro zdravje in hvala za pogovor. 

Suzana Guoth 

Porabje, 26. oktobra 2006 

4 




Slovenska zveza de držala volilni občni zbor (választó közgyűlés) v soboto, 18. novembra od 9.00 vöre v konferenčni dvorani Slovenskoga dauma v Monoštri. Delegate čakamo najkasnej na 8.30 vöro pauleg registracije. Na djilejš de pozvano vsevküper 89 slovenski delegatov, stere so postavili v vsakšom kraji kulturne skupine, športna drüštva, gasilska drüštva, sekcije Drüštva porabski slovenski penzionistov, šolsko področje, slovenske medije, cerkev pa same vasi. Za delegate se je direktno brigalo vekši tau členov predsedstva. Na občnom zbori do samo delegati meli pravico glasovati (szavazni) pa izvoliti nauvo 19-člensko predsedstvo, predsednika pa nadzorno komisijo (felügyelő bizottság). Funkcionari do izvoljeni izmed delegatov. Kandidacijska komisija (jelölő bizottság) na djliejši na znanje dá delegatom, steri od nji so se glasili za kašne funkcije, pa če de telko rauk gor, kak je potrejbno pri vsakšom kandidati (jelölt) posaba-posaba, té ji leko napišemo na lišto. Tau lišto dobi vsakši delegat, gda de poskrivoma glasovau na funkcionare. Vsakši kraj má odlaučeno, kelko členov leko ma v predsedstvi. Na djilejš do pozvani ške zvöjn delegatov drügi gostje tü, steri do tü meli pravico ta prajti svoja mišlenja. Če stoj nej pozvani na djilejš, mirno düšo tü leko pride. Delegati pisno pozvanje dobijo 15 dni pred djilejšom, najsledkar do 3. novembra. En keden nazaj pa dobijo vse potrejbne informacije pa potrejbščine. Poročilo de v novinaj Porabje tü že pred djilejšom. Za dnevne rede mo meli na djliejši poročilo od štiriletnoga dela pa gazdüvanja Zveze, razpravo, gde vsakši leko ta povej, ka bi trbelo ovak delati, kak naj Zveza ovak pomaga Porabske Slovence, sklep (határozat) trbej o tejm, ka je Zveza gazda Slovenskoga dauma, na konci pa trbej izvoliti nauvo vodstvo Slovenske zveze. Za delegate pa pozvano lüstvo bau posaba avtobus. Bus de z Verice od baute vkraj pelo v 8-oj vöri prejk Števanovci, Andovci, Otkauvci pa Traušče. Z Gorejnjoga Senika de od Kern krčme vkraj pelo bus v 8-oj vöri prejk Dolejnjoga Senika, Sakalovci, Slovenske vesi. Bus naj vsakši čaka na avtobusni postajaj. 

Klara Fodor sekretarka 


SLOVENSKI TURIZEM – V ZNAMENJU VODE 

Slovenska turistična orga- Direktor  Slovenske  turis ni  direktor  direktorata  
nizacija je izbrala Radence  tične organizacije Dimitrij  za  turizem  v  ministrstvu  
za letošnji osrednji dogo- Piciga je poudaril, da bo  za  gospodarstvo  napo 

veduje do leta 2013 povečanje prenočitev za 10 odstotkov, denar za naložbe naj bi Slovenija pridobila tudi iz nove generacije strukturnega sklada Evropske unije. Trenutno predvidene naložbe so 40 milijard tolarjev. Večjo vlogo, predvsem pa pomoč bodo dobila mala in srednja 


podjetja. 

Dušan Bencik pa je predstavil dosedanji razvoj Panonskih term, ki se od nedavna ponašajo z modernim hotelom Livada, ki ima pet zvezdic, stal je le nekaj manj kot pet milijard tolarjev, od tega je milijarda iz Evropske unije. Glavni cilj Panonskih term je 5000 postelj, 1 milijon nočitev, 10 milijard tolarjev prihodkov in 1000 zaposlenih. S tem naj bi Panonske terme (Moravske Toplice, Radenci, Lendava, Banovci in Ptuj), postale prepoznavne na evropskem turističnem trgu 

Tekst in foto: eR 
dek – Slovensko turistično borzo 2006, za turistični slogan pa VODO. V Radence oziroma Pomurje je prišlo 190 organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov, ki so zastopali 147 podjetij v triindvajsetih državah. Organizatorji so novinarjem posredovali tako informacije o velikih načrih, ki jih ima Slovenija v turizmu med letoma 2007 in 2013, kakor uspehe Term 3000 v Moravskih Toplicah, kamor sodijo tudi Terme Radenci. 
prihodnje leto leto priložnosti, ko bomo prevzeli evro in se kmalu vključili v schengen. Začele se bodo tudi priprave na predsedovanje Evropski uniji v letu 2008,karbosočasnovelika naloga in velika priložnost za promocijo slovenskega turizma. Za prihodnje leto so napovedane tudi široko zastavljene oglaševalske akcije, takoimenovanih 7 udarnih točk: Italija, Nemčija, Avstrija; Moskva, Kijev, Barcelona in Pariz. Marjan Hribar, general


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT 
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB 

Porabje, 26. oktobra 2006 

5 





 SLOVENSKE MANJŠINSKE SAMOUPRAVE 
V PORABJU – SAKALOVCI 

1. oktobra so bile lokalne pa manjšinske volitve. Razlika od prejšnji volitev je bilau, ka zdaj v vsakšoj vesi posaba mora biti petčlanska manjšinska samouprava. Etak do se slovenske samouprave samo s tistim spravlale, ka je njina naloga. Kakšne cilje majo, ka škejo delati po vasaj te slovenske samouprave, od tauga do nam pripovejdali predsedniki manjšinski samouprav. Najprva vam notpokažemo sakalovsko manjšinsko samoupravo. Laci Nemeš je že v tretjom mandati predsednik sakalovske slovenske samouprave. 
• Ali so se po volitvaj spremenili kaj člani v vašoj slovenskoj samoupravi? »Doste se nej spremenilo, samo telko, ka po nauvom zakoni že pet članov mora biti. Mi trgé, steri smo do tejga mau bili, smo ostali (Laci Nemeš, Jožef Illeš, Irena Fasching) pa sta ešče dva nauviva prišla. Ona sta Valerija Rogan pa Gabor Kovač.« 
• Zdaj je tau tö nauvo bilau, ka je manjšinsko samoupravo samo tisti leko volo, steri se je prvin dau registrirati. Kelko je bilau tej pri vas v Sakalovci? 
»V Sakalovci se je sedemdesetosem lidi registriralo. Leko bi malo več tö bilau, dapa tak mislim, ka se je lüstvo malo spozabilo. Zato ka te papire za registriranje so že dva mejseca pred volitvami dobili, pa si je lüstvo čas vzelo. V slejdnjom časi smo mi malo kauli odli po vesi pa smo lüstvo opozorili, ka dolaprteče čas. Dosta je bilau taši, šteri so, gda so volitve bile, te so prišli, ka do volili, dapa te so več oni nej mogli.« 
• Kelko je prišlo volit od sedemdesetosem registriranij? 
»Šestdesetdevet je prišlo volit od tistij, šteri so se registrirali. Tau je skur devetdeset procentov.« 
• Že ste se ustanovili? 
»Prejšnji keden četrtek smo se ustanovili, te smo meli prvi djilejš.« 
• Vi ste do tejga mau vküp meli dvej samoupravi, lo
kalno pa manjšinsko, ali posaba? 
»Mi od začetka mau posaba mamo manjšinsko samoupravo. Istina, ka mi samo od devetdesetosmega leta mamo slovensko manjšinsko samoupravo, zato ka smo v prvem volilnem mandati samo elektora meli.« 
• Vi v vesi ešče dvej samoupravi mate, lokalno pa ciganjsko. Mate programe ali načrte, ka te vküper organizirali? 
»Vsakši dela svojo delo, svoje programe. Če kakšne skupne programe mamo, te na vaški dnevaj, kak je tau že dotejga mau tö bilau. Ovak pa dobro vöpridemo eden z drugim.« 
• Kakši proračun (költségvetés) mate pri manjšinski samoupravi? 
»Ka od države dobimo, te 670 djezero forintov. Tej pejnazge dojdajo na programe tak, ka ešče kakšne pejnaze vcujspravimo na natečajaj (pályázatokon).« 
• Sprvoga, na začetki, gda so samouprave začnile delati, je sploj dosta lüstva ojdlo na programe, prireditve. Zdaj, gda se že v vsakšoj vesi dostakaj dogaja, je že tak, ka vsigdar menje lüstva pride vküp. Kak je tau v Sa
kalovci? 
»Istino maš, gda 
že telko lejt de
laš programe, 
organiziraš, več 
kaj ne vejš na
uvoga naprajti. 
Najvekša težava 
je pri ednom 
programi tak 
tau, kak publi
ko spraviš. Če iz 
Slovenije pride 
edna skupina, 
brezi publike 
je ne moreš po
zvati, ka bi malo 
čüdno bilau, če 
bi stauci prazni 
bili. Dapa zato 
ešče mamo več taši programov, ka vlačejo lüstvo. Tau je dan žena, družinski den, ka smo letos začnili, romanje v Slovenijo, gledališki večer pa božični koncert v cerkvi.« 


• Zdaj ste meli prvi sestanek, pogučavali ste se kaj od tauga, ka te delali v tej štiri lejtaj? 
»Na taum sestanki je ešče nej od tauga bijo guč, zato ka zdaj smo se samo ustanovili, predsednika pa podpredsednika smo volili, dapa mamo plane, ka škemo delati. Tau de bola kauli januara, februara aktualno.« 
• Zdaj so te že tretjič izvolili za predsednika slovenske samouprave pa gvüšno nej zato, ka bi nej dober predsednik bijo. Kak je bilau, gda so te prvič izvolili, težko bilau na začetki? »Najprva je mena tö malo žmetno bilau. Vse je nauvo bilau, včiti se je mogo človek, ka trbej natečaje pisati. Prvin sam malo pomauči proso na Slovenski zvezi, dapa človek se pomalek vcujvzema pa te že sam dela.« 

Karel Holec 


Prostovoljno gasilsko društvo Sakalovci se zahvaljuje vsakemu, ki je 1 % svojega davka v davčnem letu 2005 nakazal gasilcem. Vsoto, 20.641 forintov, smo uporabili za obnovo gasilskega doma. 
*** A Szakonyfalui Önkéntes Tűzoltó Egyesület köszönetét fejezi ki mindazoknak, akik 2005. évi adójuk 1 %-val segítették az egyesület munkáját. A felajánlott összeget, 20.641,-Ft-t a tűzoltó szertár felújítására fordítottuk. 


RADIO MONOŠTER 

UKV (FM) 106,6 Mhz 


Od pondejlka do sobote 
od 16. do 17. vöre, 
v nedelo 
od 12. do 14. vöre. 

Porabje, 26. oktobra 2006 

6 



Znouva vas pozdravlam iz Sobote, stera je vözakeldjena pa nutzakeldjena s politično propagando. Ja, pomalek mo znouva prebejrali nouvoga žüpana pa cejli kormanj varaša Sobota. Vsi možakarge pa ženske, ka nas gledajo z vsej tej vözakeldjenih pa nutzakeldjenih kejpov, nam obečavlejo, ka mo živeli dosta boukše, kak smo živeli do zdaj. Vredi, naj njim bou, tak se ravnam, kak če bi njim vörvo. Ranč tak, kak vörvlem žutim novinam. Ja, žute novine! Vej pa sam gvüšen v tou, ka vejte od koga gučim. Z nouvo demokracijo so se pri nas na velko začnile drükati žute novine. Pa nej samo tou! Eške tiste seriozne novine, novine, ka njim rejsan leko vörvleš, so si naprajle nikšne svoje žute novine, samo ka do se bole odavale. V tom tiskanji za pejnezom nega milosti. Če se kaj senzacionalnoga za žute novine ne zgodi, te se tou mora naprajti ali pa si novinari tou vcejlak po svoje vözbrodijo. V tejm, kak pa od toga pišejo, so pa pravi majstri odavanja megle. Vzemimo si za peldo, ka je kakšen bole poznani Slovenec preveč brž pelo po poštiji svoj dragi auto pa so ga policaji zatoga volo stavili. Povedo njim je, ka se pela zavolo šefta iz ednoga kraja Slovenije na drugi kraj. Šeft se dela na brzino. Dali so njemi fudati, depa človek je nej nika spiu. Zato so njemi samo štraf spisali. Na, za tou je zvedo eden od novinarov trno žuti novin. Tou si morate prešteti! 
-Poznani slovenski biznismen L. M. je znova besno po autocesti. Pravo je, ka se njemi midi po poslaj. Mi pa smo zvedli, ka bi se njemi naj midilo k lübici, od stere njegva žena nika ne vej. Ta njegva lübica pa bi naj bila prejdnja v konkurenčnoj firmi, ka bi jo naj biznismen küpo. Od naši informatorov smo zvedli, ka bi se naj lübezenski par dobivo že dvej leti, pa bi njemi naj lübica že tak dugo vöovadila vsikšo rejč, ka se guči na njenoj, njemi konkurenčnoj firmi. Policaji so njemi dali fudati. Možakar naj bi nej nika nafudo, mi pa smo zvedli, ka naj bi biu trno oumani, vej pa je včasin, kak je prišo ob dvej vnoči do postele, zaspo. Neje pa nafudo zatoga volo, ka naj bi biu v policajskom avtoni policaj, ka naj bi bila njegva žena dobra padaškinja od njegve lübice, stera bi naj mejla s tou padaškinjo pred lejtami celou lezbijsko afero. Naši informatori pravijo, ka naj bi se tej štirge, se pravi biznismen, njegva lübica pa policaj z ženo večkrat doubili vküper pa naj bi meli seksualne orgije, pri steraj bi se naj lase dvigavali vüška celou markizi de Sad, če bi eške živo. 
Na, tak, vidite, se tou dela pa piše. Gvüšno je vsikši vpamet vzeu, kak je novinar piso od toga, ka naj bi bilou, pa kak naj bi se nika zgoudilo, skur nika pa od toga, ka se je za istino zgodilo. Pa vejte, zakoj? Vej pa zato, ka ne pride na birovijo! Vej pa če de ga té biznismen ali pa policaj zvau na birovijo zavolo lažanja, de povedo: 
-Vej sam pa ge nej nika lažo! Nejsan pravo, ka je tak bilou. Ge sam povedo, ka naj bi bilou. Tou je pa dun nej lažanje. 
Lidge pa kak moja tašča Regina, trno čedna ženska, tou ne pounijo. Za nji je vse, ka je napisano, sveta istina. Za njou je tisto, naj bi bilou, pa tisto guči se, naj bi napravo, gnako kak najbole za istino. 
- Ne guči ti meni, ka je nej tak bilou! Vej pa si niške ne more tou vse vözbroditi. Tam, gde je dim, je ogen tö, pa amen! Zdaj je demokracija, zdaj se leko vse povej. Ej, sveta preprouščina! Na, te pa tadale veselo živimo v žutoj demokraciji. 
Miki 

Gaja in Andraž sta se peljala k lončarju, kajti priprave na razstavo so se začele intenzivneje dogajati, kajti po dosedanji dinamiki bi do prireditve moralo biti še vsaj pet let. Bil je vesel, da je Gaja vzela dan dopusta samo zato, da bo zraven, ko bo poskušal po nekaj redkih uspelih skicah oblikovati glinene okvirje. Ni mogel predvideti, koliko mu bo uspelo vtisniti ravno táke motive, kot jih je narisal na papir, toda v sebi in okoli sebe je imel toliko pozitivne energije, da je bil prepričan v vsaj delni uspeh. Če je lončar držal besedo in bo osnovne okvirje pripravil sam, potem Andražu ostane dovolj časa za oblikovanje gline in za klepet z Gajo. Pričakovanja so bila izpolnjena le deloma, ker mu ni tem, ki z razstavo oziroma 


PRI LONČARJU lončarskim delom nimajo 
nikakršne zveze. Mogoče bi Gaja in Andraž sta šla k lončarju, da surova, sicer posušena glina pri dokončanju projekta pri pripravijo glinene okvirje za samo-obnašala v peči. Čeprav je bila lončarju angažiral Janjo, ki stojno razstavo. Pri pripravah sodelu
zemlja zelo na drobno zmleta se spozna na glino, hkrati pa 
je tudi Andraževa bivša dijakinja Ja

in izjemno skrbno premeša-ima dovolj širokega znanja, 
nja, lončarjeva hčerka. Gajin odnos 

na, zgnetena kot testo za ržen da lahko ustvarjalno sodeluje 
do Andraža se spreminja. 

kruh, bi se lahko pojavile raz-pri izdelavi okvirjev. Kom„Naj iz tvojega odgovora izločim le misel o študentki Janji. Čeprav naj bi bili umetniki, kamor sodite tudi slikarji, zelo senzibilni in sposobni videti, česar drugi ne vidijo, vidimo tudi običajne ženske, med katere sodim, več kot bi se včasih zdelo običajno. Želim, predlagam, da temo pustiva za čas po otvoritvi razstave, če bo aktualna, o njej še kaj rečeva, če ne, tudi prav,” se končajo Gajine misli, preden se poslovita. Pri lončarju se je Gaja prvič obnašala, kot da Andraž pripada najprej njej, potem šele ostalim. Tako v pogovoru z drugimi, kakor v obnašanju do njega. Ko sta bila vse do tega dne kje na javni prireditvi, povezave ni bilo zaznati, zdaj se je pokazala prvič. Najprej rahlo in nebogljeno, potem očitneje, najbolj izrazito pa pri malici. Gaja je gospodinji povedala, kako Andraž obožuje vse vrste sadnih zavitkov ali retašov, kot jim rečejo. Tudi v pogovoru z Janjo je bilo zaznati, da Gaja govori bolj o Andražu kot o prijatelju Andražu. 
(se nadaljuje) 
in ni uspelo deloma vtisniti, deloma izpraskati enakih ornamentov, kot jih je imel na papirju. Lončar je moral narediti kar nekaj okvirjev, da so na koncu ostali trije, za katere je povedal, da so primerni za peč. „Če bo delo še naprej tako zapleteno in počasno, potem res ne vem, kdaj bomo s pripravami in žganjem končali,” nekoliko nestrpno razlaga Gaji lončar Željko, medtem ko Andraž ne reče ničesar. Lončarjeva žena Marija je postregla s številnimi dobrotami, od mesa do peciva, vmes je bil tudi jabolčni in češnjev zavitek, nekaj, česar se Andraž ne bi odrekel tudi, če bi mu najstrože prepovedali. Čeprav so še sedeli ob obloženi mizi, je Janjo skrbelo, kako se bo 

Porabje, 26. oktobra 2006 

poke, ki bodo zmaličile resno slikarjevo in lončarjevo delo. „Bomo pa naredili na novo,” je dal Željko optimističen odgovor. „Gaja, v katero smer naj zavijem? Se ti mudi domov?” želi vedeti Andraž, ko se pripeljeta s hriba tik pred križišče. „Če se ti ljubi in če imaš čas, potem me pelji proti domu in odloži sredi kraja. Danes sem prišla v mesto brez avtomobila, ker je mož odšel na nek izpit, svoje vozilo pa ima na servisu ali popravilu, kaj vem.” „Kakšen dan je bil! Ne vem, če bomo uspeli do osemnajstega junija s projektom, za katerega sem bolj in bolj prepričan, da presega moje sposobnosti.” „Najprej bi rekla, da tvojih sposobnosti ne presega, če se ne bomo ali ne boste lotevali binacija obrtnega znanja in teorije na višji ravni se mi zdi dobesedno idealna v konkretnem primeru, zato jo moraš izkoristiti, ob nespornem dejstvu, da ti je Janja osebno naklonjena,” razmišlja Gaja. „V marsičem imaš prav, približno podobno sem razmišljal sam. Glede naklonjenosti lahko rečem, da ne presega odnosa soliden profesor in radovedna dijakinja. Ampak to zdaj sploh ni važno, pomembno je, kar sem ti pozabil povedati, da polurna, za razstavo izvirna glasba že nastaja. Tomaž mi je sporočil, da je začetne zadrege uspešno preskočil in s kompilacijo, ker za to pravzaprav gre, končuje in se dogovarja z radijskim studiem v Mariboru, da glasbo posname na zgoščenko.” 
7 


Prispodobe o živalih 
MLAŠEČA LEJTA 

SOUSEDOVOGA PEPIJA 


RACA, RACAK, RAČEK 
Zdi se, da je raca v primerjavi 

z gosko nekoliko zapostavlje



dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko 

na – v kuhinji in v jeziku. Ne-


v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vöz
mara pa je pametnejša od nje, 


raščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet 

ker se ne pusti pitati, kdo ve? 


lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. 

Obe živali se podobno oglašata in obe na široko in gugavo 



ZOBAR 

Čeglij ma sousedov Pepi eške mlejčne zobe, je že spozno zobara. Kak bi ga pa nej, če pa ga je bolo zoub. Pa če človeka boli zoub, de k zobari, vej so pa zatoga volo na svejti. Ka pomorejo človeki pri nevoulaj z zobami, nej? Pa ti leko vömeni betežne zobe za umetne. Pa ti leko kcuj k polonje zoba deje eške polonje zoba. Pa eške vse kaj drugoga leko neredi zobar. Depa zdaj je guč od sousedovoga Pepija. Bilou je v četrtek malo po zajtriki. Sousedov Pepi je eške slednjič vgrizno v makovo pogačo, gda ga je v lejvom kraji v lampi nika vseklo. Začnilo je boleti pa je nej popüščalo. Tak ga je bolelo, ka je mama pozvala k zobari pa je zobar pravo, naj ga pripela. Moramo pa povedati, ka je nej emo sousedov Pepi nikšen stra zavolo zobara. Kak bi ga pa emo, če pa ga je eške nej spozno pa je nej vedo, kak tou njegvo delo de pa če sploj kaj boli. Doj se je vseu na zobarski stolec pa na šurko oupro lampe. Zobar je nut pogledno. 
-Ja, edna mala lüknja je eti. Tou moramo zakrpati, kak bi pravli po domanje. Po tistom de eške dugo držo, dokejč ne dobiš stalne zobe. 
Na tom mesti je sousedov Pepi doj zapro lampe. Na, zaprav ji je začno zapejrati pa operati. Na, začno je gučati. Na, začno je spitavati. Nigdar je eške nej čüu za kakše prve pa druge zobe. Pa je oprvin čüu od zobara, ka gestejo mlejčni zobgé pa stalni. Tisti, ka ti ostanejo za stalno, za vsigdar, če skrb maš za nji. Pa njemi je eške zobar povedo dosta več. Ka so mlejčni zobge mlašeči, tisti drugi pa zrastejo, gda človek grata vözraščeni. Tak je zdaj začno sousedovoga Pepija mantrati vcejlak nouvi problem. Un se je držo že skur za vözraščenoga pojba, meu pa je eške kuman mlejčne zobe. Znouva je gora oupro lampe, naj njemi zobar vred vzeme betežen zoub. Neje dugo delo, ka je biu zoub zaplombejrani. Zobar njemi je pravo, naj si vöoplatne lampe, ka sta zgotouvila. Depa sousedov Pepi je eške tadale držo oprejte lampe. Eške bole ji je raznok držo oprejte kak točkar. Zobar je pogledno njegvo mamo, če je kaj nej vredi. Mama je poglednila zobara, če je kaj nej vredi. 
- Ka je, Pepi, ne moreš zaprejti lampe, - ga je pitala mama. 
-Ka bi pa nej, - se je zglaso sousedov Pepi. - Z lampami je vse vredi. Samo čakam, ka de gospoud zobar delo tadale. 
Gvüšno je, ka je nieden nej nika razmo. Vej je pa zoub nej emo več lüknje! Zato ga je zobar pito, ka eške trbej narediti. 
-Vej se pa tou vej, ka trbej naprajti, - se je znouva zglaso sousedov Pepi. - Čakam, ka mi zobar vömeni mlejčne zobe za tiste redne. Vej sam pa že skur vözraščeni pa ne morem po svejti oditi z mlejčnimi zobami. 
Na, sousedov Pepi eške tadale odi kouli z mlejčnimi zobami. Vej njemi pa je zobar pravo, ka je un slejdjen mlejčen zoub hodita ali racáta. Racajo tudi majhni otroci, debeli ljudje in noseče ženske: z racavo hojo se nihče ne hvali. Če se koga kaj prime kot voda race, pomeni, da z njim zaman izgubljamo čas. Kdor se počuti kot raca v vodi, mu bolje ne more biti. Nekaj čisto drugega je raca na vodi: s takšnim vzklikom izrazimo svoje občudovanje in začudenje obenem. Kdor v časopisu odkrije raco, je prebral izmišljeno novico; v tem primeru je raca isto kot laž, zato ji, da se izognemo nesporazumu, re-man, mladiči pa so rački in čemo tudi novinarska ali kar račke. Grdi raček je neprivlačasopisna raca. čen fant ali dekle, zato se nihRačji samec je racak ali rac-če ne puli za ta naziv. Toda... 

MOJA DRUŽINA 

V družini smo štirje, oče, mama, sestra in jaz. Po poklicu sta starša mejna policista. Oče dela na avstrijsko-madžarski meji v Rábafüzesu, mama pa na slovensko-madžarski meji na Verici. Imam sestro, ona hodi v tretji razred OŠ Istvána Széchenyija. Očka je tudi avtomehanik, zato velikokrat popravlja avte svojim prijateljem in znancem. Razen tega je pravi mojster, vse zna narediti in popraviti, naj bo to kakšen stroj, računalnik ali pohištvo. Pred kratkim je iz stare, velike omare naredil 6 lepih, majhnih omaric za sestrino sobo, zdaj je soba večja in prostornejša. Rad se igra tudi na računalniku.  Moja mama je tipična mama, ki ima zelo rada svoje otroke. 
ljudem, je tudi zelo zgovorna. Med tednom ob službi veliko dela tudi doma: kuha, pospravlja. Če ima prosti čas, rada posluša pop glasbo, se pogovarja po telefonu, jeseni rada gre v gozd nabirat gobe. Če pride do računalnika, kar je težka zadeva, tudi igra igrice. Veliko časa preživi skupaj z nami. Imam mlajšo sestro, ki je mlajša od mene osem let. Je zelo luštkana, rada vsem pomaga, zelo rada ima mamo. Zelo je radovedna, mora biti vsepovsod in vse vedeti. Po šoli se malo uči, gleda televizijo, ponavadi risanke, rada se igra z mačko pa tudi z otroki na dvorišču. Zelo je delavna in velikokrat pomaga mami v gospodinjstvu. Člani družine so tudi naše neredko se iz grdega račka razvije prava lepotica! 
Klarisa Jovanović 


zgübo, gda je že skur študejro. Vejn je nej lažo pa naj-
Tamara Škaper, 
kako delata mama in oče. Če pa smo vsi skupaj, malo drugače preživimo vikend kot ponavadi. Včasih naredimo skupne programe, včasih pa vsak dela to, kar hoče. Jeseni ponavadi skupaj gremo v gozd nabirat gobe, velikokrat pospravljamo po stanovanju, skupaj gledamo televizijo, poročila, romantične in otroške filme. Kar se tiče hrane, imamo vsi radi pico, ki nas spravi v dobro voljo. Konec tedna jo velikokrat naročimo. Kdaj pa kdaj se jezimo drug na drugega, na primer takrat, ko se ne moremo dogovoriti, kdo se bo igral na računalniku ali kateri program na televiziji bomo gledali. Včasih se spremo zaradi kakšne malenkosti ali neumnosti. Na koncu se vedno pobotamo. 

bole po istini je tö nej gučo. Najbole naprej valaun 

11-a.r., 

pa je tou, ka je Pepiji nej trbelo naprajti druge 
je prijazna, razumevajoča, z ber čuvaj hiše. Gimnazija 
zobe. Vej tou čas sam obredi. 
vsakim najde skupni jezik. Konec tedna nismo vedno Monošter 

Miki Roš 

Rada daje nasvete in pomaga skupaj, odvisno je od tega, 
Porabje, 26. oktobra 2006 

Skrbi za naju s sestro. Po-mačke, papiga in pes, ki je 

sveča nama veliko časa, zelo mešanec. Star je 8 let, je do

PETEK, 27.10.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 MODRO, 10.40 Z VAMI, 11.35 MOZAIK DUŠE -PORTRET MARKA JARCA, DOK. ODD., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: HEJ, LETIM! 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: SELŠKA SORA, IZOB. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 3.05 INFOKANAL 
PETEK, 27.10.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 14.40 LJUBEZEN POD ENO STREHO, NEMŠ. FILM, 16.10 JASNO IN GLASNO, 17.00 ŠPORT ŠPAS, 17.35 ZDAJ!, 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 PRVI IN DRUGI, 19.00 IDIOT, LIT. NAD., 20.00 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK. SER., 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.15 CITY FOLK, 21.50 NOVEMBER, AM. FILM, 23.10 GEORGE WASHINGTON, AM. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL 

SOBOTA, 28.10.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VRE
ME, 13.20 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, 13.50 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.20 PIRAMIDA, 15.25 LOČITEV GOSPE X, ANG. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 O ŽIVALIH, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 20.30 HRI-BAR, 21.35 NEČEDNI POSLI, ANG. NAD., 
22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 HANNA K., FRANC. FILM, 0.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.30 HRI-BAR, PON., 2.40 INFOKANAL 
SOBOTA, 28.10.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.20 SKOZI ČAS, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 11.00 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: VARŠAVA, 
11.30 ZDAJ!, 12.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.30 PODELITEV JEŽKOVE NAGRADE, 16.50 CLOCHEMERLE, FRANC. TV FILM, 
18.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.00 ZLATI KELIH, AM. FILM, 22.05 IDIOT, RUS. LIT. NAD., 22.55 NIKOLI OB DESETIH: DAY OUT, 23.55 NADČLOVEK, GLASBENI DOK., 0.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL 

NEDELJA, 29.10.2006, I. SPORED TVS 
7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 ŠPORT ŠPAS, 10.25 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 10.50 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 
14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 
18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 POGOVORI, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 0.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 INFOKANAL 
NEDELJA, 29.10.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 9.20 SKOZI ČAS, 9.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 11.00 MLADI VIRTUOZI: HARMONIKAR BORUT ZAGORANSKI, KITARISTA EVA JELENC IN ANŽE PALKA, 11.30 HRI-BAR, 12.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 13.30 ŠPORT, 16.55 KOŠARKA, LIGA NLB, CIBONA - UNION OLIMPIJA, 19.10 JADRANJE - POKAL PORTOROŽA, 20.00 ŽIVLJENJE V PODRASTI, ANG. POLJ. SER., 20.50 OPERNA ARIJA, R. WAGNER: TRISTAN IN IZOLDA, 20.55 PO SLEDEH BALETA, 21.45 ANNA PIHL, DANS. NAD., 22.30 KAJ BOŠ POČEL, KO PRIDEŠ VEN OD TU?, DOK. FILM, 23.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 23.50 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 30.10.2006, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 
15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.10 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 16.35 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 VSAKDAN NAŠEGA TELESA, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 
21.00 DEDIŠČINA EVROPE: MARTIN LUTER, AM. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNI RAJ, 23.20 DEDIŠČINA EVROPE: ANDORA: MED DVEMA OGNJEMA, 1.00 VSAKDAN NAŠEGA TELESA, PON., 1.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.50 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 30.10.2006, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 14.00 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 14.20 LJUBLJANSKI MARATON, 14.35 JADRANJE - POKAL PORTOROŽA, 15.20 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.45 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 15.55 PO SLEDEH BALETA ZAČETKI IN RAZVOJ V SVETU, 16.45 ŽIVLJENJE V PODRASTI, ANG. POLJ. SER., 17.35 TEKMA, 18.25 Z GLAVO NA ZABAVO, 19.10 JAPONSKA: SPOMINI SKRIVNEGA IMPERIJA, AM. NAD., 20.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 
21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.40 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL 

TOREK, 31.10.2006, I. SPORED TVS 
6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 PRAZNIČNI PRENOS EVANGELIČANSKEGA BOGOSLUŽJA, PRENOS IZ BODONCEV, 11.00 NOVO ŽIVLJENJE PREKMURSKIH MLINOV, DOK. FELJTON, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 HRI-BAR, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARJAN, KONJ, KI PLEŠE STEP, RIS., 16.10 POTEPANJA: GASILCI, DOK. NAN., 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 ZRCALI ŽIVLJENJA: PORTRET ZAKONCEV SRNEL, 17.35 ZA VERONIKO, DOK. ODD., 18.05 GLAS EVROPE: NASTJA IN IVO, DOK. ODD., 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 
19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PIRAMIDA, 21.00 DOMOVINA IN DRŽAVA, DOK. ODD., 22.00 ČUDEŽ OB JEZERU KIVU, DOK. ODD., 22.35 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 AUSCHWITZ - NACISTI IN DOKONČNA ODLOČITEV, ANG. DOK. SER., 23.55 GLAS EVROPE: NASTJA IN IVO, PON., 0.25 ZA VERONIKO, PON., 0.50 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 INFOKANAL 
TOREK, 31.10.2006, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 12.30 ARITMIJA, 13.10 DEDIŠČINA EVROPE: MARTIN LUTER, AM. DOK. NAD., 15.00 SOŽITJA, 15.00 O ŽIVALIH, 15.40 KUHAM Z ZVEZDAMI, 16.15 STUDIO CITY, 17.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 LABIRINT, 19.05 MALI OGLASI -MAČEK, IZV. TV NAD., 
20.00 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 20.30 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 21.20 ŠČURKI, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA MARIBOR, 
22.45 OTROCI IN ODRASLI, FINSKI FILM, 0.20 VIHARNI DNEVI, NEMŠKI FILM, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL 
SREDA, 01.11.2006, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 9.05 ŠPORT ŠPAS, 9.30 POTEPANJA: GASILCI, DOK. NAN., 9.55 KNJIGA MENE BRIGA, 10.25 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.05 ZVOČNOST SLOVENSKIH POKRAJIN: BELA KRAJINA, POBELELO POLJE, 14.25 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.00 POD KLOBUKOM, 16.35 VITAMINI IN MINERAL, PLESNA PREDSTAVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 BIL SEM KOT KRALJ - PORTRET VEKOSLAVA BATISTE, DOK. ODD., 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 LUTER, NEMŠ. FILM, 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 SVETO IN SVET, 23.45 Z VAMI, 0.35 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.35 INFOKANAL SREDA, 01.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.00 W. A. MOZART: REKVIEM V D-MOLU, POSNETEK IZ LJUBLJANSKE STOLNICE, 14.00 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 14.30 LABIRINT, 15.20 TEKMA, 16.10 Z GLAVO NA ZABAVO, 16.40 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 17.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.55 MOSTOVI – HIDAK, 18.25 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, POUČNA ODD., 19.00 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 ŠPORT, 20.35 EVROLIGA V KOŠARKI, UNION OLIMPIJA - LOTTOMATICA, 22.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.20 DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE, FRANC. FILM, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.20 INFOKANA  
ČETRTEK, 02.11.2006, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 V VEDI JE MOČ, 100-LETNICA PRVE SLOVENSKE REALKE, 11.15 NA PEPELU RAJA, DOK. ODD., 11.45 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POGOVORI, 14.15 UMETNI RAJ, 14.40 ODPETI PESNIKI, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 SAMA, KRATKI IGRANI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN GEORGE PEHLIVANIAN - B. ARNIČ: SIMFONIJA ŠT. 8, OP.40 - “NA DOMAČI GRUDI”, 23.50 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN MARKO MUNIH - DANILO BUČAR: BELOKRANJSKE PISANICE, 0.20 ŠTAFETA MLADOSTI, 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.05 INFOKANAL ČETRTEK, 02.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.10 NIKOLI OB DESETIH, 15.10 SOBOTNA NOČ, 16.00 IZVIR(N)I, 16.30 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK.A SER., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 PRIMORSKI MOZAIK, 18.20 ŠTUDENTSKA, 18.55 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 ROMEO IN JULIJA, BALET V IZVEDBI SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 21.45 ŠKORNJI, FRANC. TV FILM, 23.15 NE DOTIKAJ SE BELKE, FRANC.-IT. FILM, 1.00 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL