Poštnina plačana v gotovini.
Vabilo
na •
IX. redni letni občni zbor
Nabavlfalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji, r. z. z o. z.
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 26. aprila 1.1. ob y29. uri dopoldne v prostorih glasbenega društva »Slog e« v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica 17
na podlagi člena 39. zadružnih pravil po delegatih.
Dnevni red in predloge objavimo v letnem poročilu upravnega in nadzornega odbora za leto 1930.
Opomba : V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši x/2 ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov. Člani zadrugarji imajo pravico udeležbe in sodelovanja na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice.
Za upravni odbor:
Kobal Albert,	čerček Srečko,
t. č. tajnik.	t. č. predsednik.
Izvoljeni delegati.
Pri izvršenih dopolnilnih volitvah dne 14. in 15. februarja t. 1. so bili izvoljeni sledeči delegati, oziroma njih namestniki, ki zastopajo poleg onih delegatov, izvoljenih ieta 1829., elane1 * III. IV. na letošnjem občnem zboru,
III.	volišče: Delavnica Maribor:
Delegati : Pertot Štefan, pomožni bakrar; Koren Srečko, ključavničar; Šantl Simon, zvaničnik.
Namestniki: Madžarec Pavo, kovač; Slabe Martin, ključavničar; Hubi Emil, činovnik-poslovodja.
IV.	volišče: Kurilnica Maribor.
Delegat : Kajzer Albert, ključavničar.
N a mestnik: Stanovnik Ivan, činovnik III.
XI. volišče: Ptuj.
Delegat : Valentin Franc, mizar del. Ptuj.
Namestnik : Polanec Ivan, činovnik III.
G1AS1L0 NABAVLJALHI ZAD^VGI VSIVŽBIHCIV 3)RŽ.ŽZL.
Štev. j	LJUBLJANA, 10. MARCA 1931.	Leto VII.
O kontroli nabavljalnih zadrug
Začetkom tega meseca so časopisi prinesli sledeče poročilo:
»Predsedstvo beograjske trgovske zbornice je poslalo vlogo, v kateri javlja, da nabavljalne in konzumne zadruge ne prodajajo blaga samo svojim članom, marveč tudi drugim strankam. Na to vlogo je finančno ministrstvo razposlalo 28. februarja okrožnico finančnim direkcijam, v kateri daje navodila za kontrolo in ugotovitev, ali nabavljalne in konzumne zadruge kršijo svoje predpise, in izdalo nalog direkcijam, da zahtevajo od vseh zadrug te vrste na podlagi zakona obenem z bilanco prešlega leta tudi podatke o številu zadružnikov in potrdilo, da prodajajo samo zadružnikom. Če te zadruge ne bi prodajale blaga samo svojim članom, jih bodo direkcije obdavčile z družbenim davkom na podlagi čl. 77. in 78. zakona o neposrednih davkih. Direkcije bodo v vsakem sumljivem primeru pregledale knjige zadrug, zlasti popis zadružnikov in število oseb, ki se jim blago prodaja. Ta pregled je obvezen za direkcije v vsakem primeru. V smislu zakona se bo vršil tako zaradi reda, kakor tudi na prijavo zasebnikov.«
Beograjska nabavljalna zadruga državnih nameščencev ima okrog 9.400 članov, prometa pa niti 10 milijonov. Člani tedaj ne kupujejo niti 1ho% svojih potrebščin v svoji zadrugi.
V Zagrebu je položaj še slabši! Pa tudi v zadružno zavedni Ljubljani ne kupujejo državni nameščenci niti ene desetine svojih potrebščin v svoji nabavljalni zadrugi. Konzumi imajo velikansko število članov, pri tem pa relativno majhen promet.
Člani naštetih zadrug kupujejo tedaj večinoma pri trgovcih. Ali se je radi tega že kaka zadruga pritožila?
Naša železničarska zadruga tvori v tem pogledu izjemo. Skoro vsi člani kupujejo v zadrugi večino svojih potrebščin. Toda mi imamo okrog 7000 članov, 5800 aktivnih, 1200 upokojencev in vdov. Po številu železničarjev v Sloveniji bi imeli lahko preko 12.000 članov. Kje so ostali —
kje kupujejo? Pri trgovcih! Samo v Mariboru je še nad 2000 železničarskih družin, ki še niso naši člani.
Kako, če bi zadruge kontrolirale ter vodile evidenco, kdo še ni član zadruge? Dosedaj ni; še naša zadruga nikdar agitirala za to, da pridobi kakega novega člana, ne direktno, ne indirektno. Take naredbe pa nas nehote spomnijo na to, da tudi mi malo kontroliramo in pomagamo trgovcem ločiti konzumente: vsi železničarji in državni nameščenci v sa-vczovo nabavljalne zadruge, ostali pa v konzumne zadruge.
Čekovni sistem
Ni ga skoro Angleža ali Amerikanca, ki ne bi imel v žepu namesto denarja — čekovno knjižico.
Tudi med uradništvom v Nemčiji se že precej uvaja kot plačilno sredstvo — ček.
Kaj je ček?
Ček je neke vrste menica, ki se glasi le na zavode. V čeku navedena vsota se mora že nahajati v kakem denarnem zavodu kot dobroimetje čekovnega izstavitelja.
Čeke se izda v obliki zvezkov-knjižic z enako glavno številko, ki jo dobi vsak vlagatelj, ter drugo zaporedno številko. Izdaja se jo pa tudi z zaporedno številko, ki gre potem v stotisoče.
Primer: Naša Zadruga ima svoj čekovni konto pri Ljubljanski kreditni banki, Poštni hranilnici in pri Prvi hrvatski Praštedionici, pa tudi v naši Kreditni zadrugi.
V	vsakem teh zavodov ima naša zadruga vloženo nekaj gotovine. Z našim čekom, ki ima n. pr. pri Poštni hranilnici štev. 12.672, lahko dvignemo mi ali katerikoli drugi, ki prinese naš pravilno predpisani ček, označeno gotovino.
Dostikrat plačamo kakemu liferantu namesto v gotovini s čekom. Ni treba denarja šteti, ne prenašati nam, ne liferantu. On pa vnovči ta ček, ali ga odda naprej kot denar, kadar se mu zljubi.
V	Ameriki in Angliji se je do sedaj obnesel ček kot prvovrstno plačilno sredstvo, ki obvlada 97% vsega denarnega prometa.
S čeki si ustvarjajo ljudje nadomestilo za denar in rabijo državljani, s tem pa tudi država, dosti manj likvidnega denarja. Država si prihrani pri tem še izmenjavanje raztrganih bankovcev in precej drago tiskanje novih.
Kakšno korist mora imeti državni uslužbenec od čekovnega konta? Teoretično: Pustim si izplačati iz blagajne samo toliko denarja, kolikor ga rabim za takoj. S tem plačam stanovanje, mleko, meso itd. Ves ostali denar, ki ga ne rabim v začetku meseca, dirigiram že takoj v Kreditno zadrugo.
Denar, ki ga rabim med mesecem, dvignem potom čeka ali pa kar plačam svoje obveznosti s čekom.
Zadrugar ne nosi s seboj gotovine, pa zato manj potroši. Tako odpadejo mnogi malenkostni dnevni izdatki: čaša piva, % vina, cigarete in podobno.
Povečajo se s tem tudi likvidna sredstva Kreditne zadruge. Seveda bi morala Kreditna zadruga s tem računati, da bodo člani med mesecem denar dvigali ter imeli denar vedno pripravljen. A tudi Kreditna zadruga ne hrani gotovine v svoji blagajni, temveč jo nalaga v tekočem računu v denarnem zavodu in doseže pri tem obrestovanje 5%.
Efekt je ta, da ima od tega korist član zadruge, ki na ta način lahko mnogo več prištedi, kot če ima gotovino v žepu. Korist ima pa tudi Kreditna zadruga, ki postane s tem bolj močna.
Tako računajo v Angliji in Nemčiji, kjer so neprimerno boljše plačani državni uslužbenci. Pa tudi za naše razmere, ali vsaj za nekoliko naših železničarjev, bi veljalo to načelo.
Poznam člane, ki kupujejo vse potrebščine v Nab. zadrugi med mesecem, ali nekateri okrog 25., in plačajo v gotovini. Denar jim je ležal celih 20—25 dni doma.
Takim kolikortoliko dobro situiranim našim članom bi svetovali, da si nabavijo v naši Kreditni zadrugi čekovno knjižico in da si puste odtegovati kot vlogo na tekoči račun vsaj polovico svoje plače. Naša Nab. zadruga bo sprejemala take čeke mesto gotovine.
Seveda mora pri tem vsak lastnik čekovnega računa paziti, da ne prekorači svojega tekočega računa, kajti ček ima vse prednosti, dobre in slabe strani menice in kdor bi skušal čekovne konte zlorabiti ter izdajati s čeki vsote, za katere ni kritja, si lahko pripiše posledice.
Apeliramo na naše člane železničarje, da vsaj nekateri poizkusijo s tem načinom denarnega poslovanja, da pomagamo: s tem uvajati to, kar se je tako dobro in koristno izkazalo v drugih državah.
Položaj nabavljalnih zadrug na Ruskem
Ruske nabavljalne zadruge posedujejo po navedbah A. E, Badajeva, predsednika Centrosojusa (Centrala zadrug v Sovjetski Rusiji), in N. Popova, direktorja izobraževalnega oddelka Centrosojusa v Moskvi:
42 milijonov članov in imajo letno 12 miljard rubljev (348.240,000.000 Din) prometa, 700 milijonov rubljev (2.031,400.000 Din) deležev, 128.000 prodajaln in 24.500 v Centrosojusu včlanjenih zadrug. Delavcev in nastav-Ijencev je v vseh zadrugah 400.000.
Delež je znašal do letošnjega leta 5 rubljev (145-10 Din). Letošnja skupščina ga je zvišala na 10 rubljev (290-20 Din).
Predsedstvo (upravni odbor) obstoji iz 3 do 5 zadrugarjev, ki so od glavne skupščine voljeni za dobo enega leta. Predsedstvo vodi vse posle zadruge. 1, 2, včasih tudi 3 člani tega predsedstva so nastavljeni z mesečno plačo.
Cel aparat ruske podeželske zadruge obstoji tedaj iz enega, dveh, oziroma treh plačanih članov predsedstva, ki preskrbujejo vse delo (nakup blaga, kontrolo trgovine, zastopstvo pri občini ali državi itd.), enega knjigovodje in enega ali dveh prodajalcev.
Revizijska komisija (nadzorni odbor) obstoji navadno iz 3 zadru-garjev, ki so ravno tako voljeni za eno leto in ki morajo poslovanje zadruge kontrolirati, o revizijah in stanju zadruge ter podati poročilo na glavni skupščini.
Po dosedanjih izkustvih se izvoli vsako leto ca. 50% članov predsedstva novih. Interesantno pa je dejstvo, da je v 155 največjih zadrugah 5-5% članov predsedstva že preko 10 let, 12-4% preko 5—10 let in 141% preko 2—3 let vedno vnovič izvoljenih. 10—15% članov predsedstva pripada komunistični stranki, vsi drugi so nestrankarji, kmetje, učitelji ali agronomi.
Skupščina se vrši pri manjših zadrugah osebno po članstvu, a pri vseh večjih zadrugah po delegatih. Povprečni obisk glavnih skupščin se giblje med 50—60%, a kjer se vrši glavna skupščina po delegatih, se giblje povprečni obisk med 80—90%. Posebna važnost se pripisuje letnim volilnim in poročilnim sestankom, ki jih zadruge sklicujejo v mesecih oktober, november in december po zaključku leta. — Zaključno leto teče od 1. X. do 30. IX. — Za te sestanke tiskajo posebne plakate, časopise in letake. Ta agitacija se je izkazala zelo koristna in vsled te agitacije raste število članov od leta do leta hitrejše.
Režijski stroški znašajo povprečno 10%.
Pribitek na lastno plačano ceno znaša povprečno 16%.
V splošnem so cene v zadrugah povprečno za 2—10% nižje kakor v privatni trgovini.
Čisti dobiček vseh podeželskih zadrug je znašal v letu 1924. 11 milijonov rubljev (319,220.000 Din); v letu 1925. 31; milijonov rubljev (Din 899,620.000); v letu 1926. 43 milijonov rubljev (1.247.860.000 Din) in danes še vedno raste.
Ruske zadruge pa so na svoji poslednji glavni skupščini določile, da čisti dobiček povprečno ne sme presegati 2% celokupnega prometa. Mesto Rochdalskega principa, prodaje po dnevnih tržnih cenah, je politika nizkih cen nastopila svojo pot. Z znižanjem cen prisilijo zadruge privatno trgovino, da stori isto s svojimi cenami, ako hoče kaj prodati.
Glavna skupščina razdeli čisti dobiček navadno po sledečem ključu: 40% temeljnemu kapitalu (rezervnemu fondu), 20—30% povračila članom, 5—10% za občinske reveže in ca. 10—20% za izobraževalne institucije. Čisti dobiček je znašal v 1. 1929. 43-5 milijonov rubljev (1.262,370.000 Din) ali malo več kot 6 rubljev (174T2 Din) na člana. Skupna vsota temeljnega kapitala (rezervnega fonda) znaša 73 milijonov rubljev (2.118,460.000 Din), ter je nerazdeljiva.
Interesantno je dejstvo, da je letni promet vseh zadrug od 12 evropskih držav v preteklem letu znašal 3-5 milijarde rubljev (101.570,000.000 Din) in da so vse zadruge teh držav imele skupno 14 milijonov članov. Medtem, ko je promet ruskih zadrug v istem času znašal 12 milijonov rubljev (348.240,000.000 Din) pri tem ko imajo ruske zadruge 42 milijonov članov.
V	letu 1929./30. so imele zadruge v Rusiji 77 lastnih tovarn za peko kruha z dnevno produkcijo 4370 ton. Javne menze dajo letno 510 milijonov obedov. — Število otroških zavetišč, last zadrug, znaša 5343, specialnih za matere in otroke 265 in 1541 šivalnih in prikrojevalnih šol.
Za kulturne naprave je bilo v letu 1929./30. izdanih 25 milijonov rubljev (725,500.000 Din). Zadruge posedujejo 500 stalnih in 6200 ambu-lančnih kinopodjetij, 393 oddajnih radijskih postaj, 2375 javnih radijskih zvočnikov in preko 35.876 radijskih naročnikov.
V	letu 1929./30. se je v zadružnih analfabetskih tečajih 75.000 odraslih naučilo čitati in pisati. V" tekočem letu se bode to število dvignilo na 300.000. Od 3.300 zadružnih knjigarn in 16.000 zadružnih podeželskih knjižnih stelaž se je v preteklem letu prodalo za 20 milijonov rubljev (580,4000.000 Din) knjig.
Med 400.000 delavci in nastavljenci v zadrugah se je pokazalo, da ne razumejo vsi celotnega pomena zadružništva. Vsled tega je nastala potreba, da se jih izobrazi v posebnih tečajih. V tekočem letu nastopi že 149.500 na novo v prej omenjenih tečajih izobraženih nameščencev svoja mesta. Za izobrazbo teh uslužbencev je bilo v tekočem letu izdanih 25 milijonov rubljev (725,500.000 Din).
Tako pišejo Rusi sami o svojih zadrugah, medtem ko jim dokazujejo Nemci, da so to Potemkinove vasi in sama reklama. V Rusiji se baje še nastavljajo za sladkor, mast itd. po cele ure z izkaznicami, kot pri nas v letu 1916.—1918., kar pač jasno dokazuje, da sovjeti mnogo delajo z reklamo za svoje programe, pri čemur pa narod trpi največje pomanjkanje in se najbrž zadrugam ne daje možnosti delovanja v ideologiji zadružništva.
Da se ne pozabi
V	Ljubljani prodaja naša zadruga kruh po 3-20 Din, bel kakor črn, v Mariboru pa belega po 4-50 Din in po 4 Din črnega. Zakaj ta razlika, bo vprašal vsakdo. V Ljubljani smo dosegli ugodno pogodbo s pekarno, ki nam daje za 100 kg moke 106 kg kruha. V Mariboru take pogodbe ne moremo doseči in ne moremo najti peka, ki bi nam dajal kruh po tem ključu. Vsa naša prigovarjanja so bila doslej zastonj in tudi vsi napadi privatnih strank v dnevnem časopisju niso našli odmeva, peki so ostali pri svojem. V koliko so v to upravičeni, nam dokazuje naša pogodba v Ljubljani.
Sedaj računamo in se pripravljamo, da bomo skupno z nabavljačko zadrugo državnih uslužbencev v Mariboru organizirali lastno pekarno. Izvedli bi lahko to akcijo že v treh mesecih. Kruh bomo lahko prodajali po 3-50 Din, ako bo konzum primeren, kakor kažejo sedaj vse okoliščine. Gotovo je, da bomo s tem prisilili peke, da bodo morali znižati cene kruhu, česar sedaj ne morejo. Začela bo pri tem borba; peki, ki so dosedaj zaslužili lep denar in si pripravili rezerve, bodo šli v tej borbi mogoče pod naše cene, ker jih bo pri tem vodila borba za obstanek. Sličnih pojavov je doživela naša zadruga že mnogo in si je nakopala mnogo neizprosnih sovražnikov, ki pri tej borbi niso poznali nikake meje. Zadruga je dosegla pri tem za konzumenta lepe uspehe, žalibog, da članstvo take stvari tako rado pozabi. Prepričani smo, da bodo prišli v tej borbi poedinci ali cele skupine našega članstva in bodo napadali zadrugo, češ, zakaj imamo lastno pekarno, zakaj nam sploh zadruga, ko je kruh pri peku cenejši. Nič niste cenejši, še dražji ste! Ti ljudje se najbrž pri tem ne bodo zavedali borbe, ki se vodi na eni strani za zaščito interesov konzumenta in na drugi strani boj za obstanek, ki ga bo vodil oni, kateremu smo bili primorani s to našo potezo radi njegove lastne neuvidevnosti napovedati boj, da zaščitimo naše članstvo in konzumenta. Radi tega naprošamo vse naše članstvo, naj si sedaj ogleda cene kruha in si jih zapomni, da bo moglo pozneje presojati ter si ustvariti pravilno in objektivno sodbo. Pozabiti pri tem pa ne smemo, da danes cen nočejo znižati, ker jim to ni potrebno, dokler ni konzument tako organiziran, da bo mogel ščititi svoje interese. To bomo v tem pogledu le tedaj dosegli, kadar bomo mogli s svojo lastno, dobro poslujočo pekarno diktirati cene navzdol. Zbili bomo cene navzdol do skrajne mogoče meje in članstvo ter konzument naj se zaveda, da čudežev delati ne znamo; od konzumenta samega je potem odvisen trajen uspeh naše akcije. Ako bomo na mestu, bomo borbo dokončali v uspeh in korist vseh konzumentov in pokazali da smo tako resen in trden element, da se mora brezpogojno z njim računati.
Podobno smo imeli pred 9 leti. Ponekod se; je prodajala koruzna moka kilogram po 4-50 Din in mi smo jo pričeli oddajati kilogram po 2-50 Din in še to z dobičkom. Cene smo z našo akcijo zbili in svoje delo opravili.
Gotovo je, da bi bile danes cene popolnoma druge, da nimamo konzumnih in nabavljalnih zadrug, ki onemogočajo pretirano prolitarstvo. Res je, da se danes konkurira, in v ne mali meri zadrugam, ker to je boj med interesi konzumenta in profitarstva, gotovo pa je, da cene takoj poskočijo, ako ukinemo vse naše zadruge, ker bi s tem umaknili najboljšega policaja cen na trgu.
Ne dosti ali celo nič boljše ni danes na mesnem trgu. Operira se s strani mesarjev z istimi argumenti, kakor operirajo peki in tudi tu ne vidimo drugega izhoda, kakor seči po taki samopomoči. Ako bodo za-
druge izvedle svoj program do kraja, bo s tem pomagano tako konzu-mentu, kakor producentu, ki sta dandanes predmet najbrezvestnejšega izkoriščanja. In da se tega izkoriščanja otresemo, smo ustanovili svoje zadruge, potom katerih smo namenjeni svoje težnje postopoma uresničiti.
F. B.	IZDELOVANJE MEDICE.
Praktičen čebelar, pa tudi varčna gospodinja, ki porabi za svojo družino večje množine medu, skrbi, da spravi v prid prav vse ostanke medu, ki jih je dobil pri točenju v medenih voščinah, pri topljenju medu v penah in posnetkih, pri pretakanju medu in snaženju posod. Brez posebnih stroškov lahko napravi dobro okrepčilo in postreže posebno tistim, ki si radi privoščijo kapljico medice.
Naša gospodinja bo torej vse posnete pene in drugo tako robo lepo pretopila, če se je ta tekom časa strdila, precedila na gostem situ, dodala še nekaj medu in zamesila medico. Da si ne bo belila glave, ji postrežemo s telimi vrsticami.
Medico lahko napravimo na dva načina, in sicer tako, da jo začnemo pripravljati s kuhanjem medu ali pa tako, da zmešamo med z vodo in pustimo to mešanico prekipeti, kakor vinski ali sadjev mošt.
Prvi način priprave, ali kakor bi rekli kuhanje medice, popisuje župnik Kneipp takole:
60 1 mehke vode v bakrenem kotlu postavi na ogenj in kakor hitro se voda precej segreje, ji primešaj okoli 61 strdi (medu), potem pa pusti vsevkup poldrugo uro rahlo vreti. Nečedna pena se mora posneti. Ko poldruga ura mine, vlij medeno vodo v glinaste ali pločevinaste posode, kjer se shladi, da postane mlačna. Tako pripravljeno medeno vodo vlij v skrbno očiščen sodček. Vehe ne smeš zabiti. V topli kleti bo začela medica v 5—10 dneh vreti. Vreti mora 14 dni; potem jo pretoči v drug sod: trosko ali drože moraš seveda odstraniti. V drugem sodu vre medica še 10—14 dni in potem, ko jej vrenje že popolnoma minilo, sodček zabij. V 3—4 tednih je medica svetla in moreš jo točiti. Če to medico deneš v steklenice in jih hraniš v hladnem pesku, tedaj bo v nekaj dneh tvoje vince prav krepko gnalo ali šumelo (musiralo). — Kakor vidite je ta način precej nepriličen in da dovolj opravila.
Bolj enostaven in, rekel bi, bolj naraven pa je način navadnega kipenja, ki se pripravi sledeče:
Vzemi dobro očiščen sodček, napolni ga z vodo, če mogoče mehko, in dodeni največ do 25% medu; to dobro pomešaj, da se med razpusti. Nato vlij v sodček še kipilne glivice, ki jih dobiš pri kemičnem preizku-ševališču v Ljubljani, in zmešaj po navodilu, ki ti ga da preizkuševališče. Glivice uporabljaj, kakor se to sedaj vrši pri boljših vinih. Sodček postavi v gorko klet in v par dneh ti začne zmes lepo kipeti. Če bi v enem ali dveh tednih ne začela kipeti, pa še enkrat dobro premešaj, da pospešiš kipenje. Zapomni si dobro, da mora medica popolnoma pokipeti, kar traja normalno dva do tri mesece; če je klet posebno topla, se to izvrši prej. Ko medica dobro pokipi in se usede, jo pretoči in odstrani drože. Nato sod dobro zabij in počakaj, da se lepo sčisti, pa imaš prav fino kapljico. Če bi se medica nikakor ne hotela izčistiti, pa lahko uporabljaš za čiščenje želatino ali špansko prst, kakor pri navadnem vinu.
Medico imaš torej pripravljeno in lahko si jo privočiš in uživaj jo zmerno.
Jakob S e h e r :
DELO PERUTNINAllJA V MESECU MARCU.
Mesec marec je za perutninarja poln dela in skrbi, na drugi strani pa mu nudi tudi dosti veselja nad delom. Kurnike, grede in deske za odpadke je perutninar prebelil in desinficiral že januarja in februarja.
V marcu nesejo vse kokoši. Da imamo točno evidenco znešenih jajc, napišemo na vsako jajce z navadnim svinčnikom datum, ko je bilo jajce znešeno. Jajca za valjenje shranimo na jajčni deski. (Glej sliko 1.)
Ta deska je praktična naprava za shranjevanje jajc za valjenje, katerim mora umni perutninar posvetiti posebno pozornost. Ako leži jajce delj časa v isti legi, postane nerabno za valjenje, ker se rumenjak, ki visi v sredini beljakovine na dveh nitkah, ki sta zopet pritrjeni na jajčni kožici, usede. Da se temu ognemo, moramo jajca za valjenje vsaj enkrat dnevno obrniti, kar je na deski za jajca izvedljivo jako hitro in praktično. Deska leži poševno in ako vzamemo iz predala prvo jajce odspodaj, se obrnejo vsa jajca v tem predalu sama, ker so se prevalila doli in odvzeto jajce položimo na prvo mesto zgoraj v predalu.
Glavno delo perutninarja v marcu pa je valjenje. Pripraviti moramo kokošim primerna gnezda. Enostavno gnezdo napravimo iz zaboja, čigar rob je visok približno 10 cm, ali pa zložimo navadno zidno opeko v štirikot, tako da dobimo jamo v obsegu ca. V2 m2. Dobro je uporabljiva tudi košarica take dimenzije. Gnezdo napolnimo dp polovice s peskom, mešanim s pepelom in žveplenim cvetom, kateremu smo primešali nekaj praška proti mrčesu. Na vse damo nekaj sena ali slame. Gnezdo mora biti v poltemi.
Kokoši valijo 21 dni in morajo imeti med valjenjem popoln mir. Koklji se pripravi v bližini gnezda hrano in vodo, ker vsak drugi dan za nekaj časa zapusti gnezdo, da se izprazni in vzame hrano. Piščeta se izvalijo 21. dan.
Odstraniti moramo vse lupine, da se živalice ne ranijo.
48 ur ne rabijo novoizvaljena piščeta nobene hrane in šele po 48 urah se jim da v mleko namočen neokisan kruh, kaša, sesekano jajce, mešano s kruhom 1 :3, kuhano in kislo mleko. Hrano naj se jim poklada dnevno štirikrat in vedno sveže pripravljeno. Vse ostalo preskrbi koklja sama.
Umni perutninar porablja danes že povsod kontrolna za-klopna gnezda, da more ugotoviti, ali mu je reja dobička-	Slika 2.
nosna ali ne. Zaklop-
no gnezdo je edina kontrola nesnosti kokoši v racionalnem perutninarstvu. Kontrolno gnezdo se avtomatično zapre, ko stopi kokoš na gnezdo in ga ne more samovoljno zapustiti. (Glej sliko 2.)
Samo gnezdo ne doseže svojega namena, posebno ne, ako imamo več perutnine. Vsaki živalici nataknemo na nogo aluminijast obroček, v katerem je vrezana številka. Ko vzamemo kokoš iz gnezda, pogledamo številko kokoši in jo napišemo na jajce ter pristavimo še datum. Poleg tega si naložimo še seznam nesnosti in na ta način nam je omogočena
točnaj kontrola nesnosti živali. N. pr.: Kokoši št. 2, 3 in 4 so znesle do 3. marca:
Mesec marec	Kokoš štev.														Opomba
dan	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	
1.															
2.															
3.		/	/	/											
4.															
Na tak način si lahko napravimo evidenco o živalih za celo leto in si lahko ustvarimo sliko ali nam je naše delo rodilo uspehe ali ne, odnosno vidimo, katere kokoši so se nam obnesle in katere ne. Ak<J ugotovimo, da nam ena ali druga žival ni bila rentabilna, jo zakoljemo, držimo pa le take živali, ki so nam bile koristne. V inozemstvu kupujejo jajca po teži in bomo seveda za tak obrat v pregled vpisovali težo jajc in ne bomo beležili samo števila! jajc, ki nam jih je ena ali druga žival znesla. Ako vodimo pregled na tak način, imamo tudi takoj ugotovljeno, ali se je iz jajca te ali one kokoši izvalilo pišče ali ne in ali je bilo pišČe zdravo in krepko ali slabo. Istotako imamo evidenco, ali nese kokos oplojena ali neoplojena jajca. S kontrolnim gnezdom nam je tudi mogočo , takoj ugotovil, ako kokoš ne žre svojih jajc. Ako vzamemo vpoštev vse te momente, ki so jako velike važnosti pri perutninarstvu, bomo prišli do prepričanja, da so kontrolna gnezda za vsakega perutninarja neprecenljive vrednosti.
Zgodaj zvaljene kokoši največ koristijo bodisi glede produkcije jajc ali mesa, ker sta mesec april in maj najbolj prikladna za vzgojo piščet. Kokoši, zvaljene februarja ali marca, neso že meseca avgusta, kapuni pa so godni za božič.
Purice neso največ v mesecu marcu. Purani, ki so pričeli puricani dvoriti, se med seboj stepo in je pametno to preprečiti, da se ne poškodujejo. Puricam naj se v tem času pomnoži dnevna porcija zrna.
Goske prično nesti marca. Pripravi se jim gnezdo tako kakor kokošim, preskrbeti pa se jim mora dovolj materijala za gnezdo (seno, slama, mah, suho listje), ker si same izpopolnijo gnezdo. Za oplojenje in kopel rabijo vodo.
Pegatke in pavi ne neso pred aprilom.
Race večjih in plemenitih pasem, posebno Khaki Campbell in Rouen race, prično nesti že koncem januarja. Domača raca pa prične nesti večinoma marca. Važno je, da pričnejo valiti, zgodaj, da imamo zgodaj mladice za zakolj. Mladice (za rejo) neso že jeseni. Odgojiti račke brez vode je jako težko, ker se puh umaže in prilepi na telo, kar povzroča prehla-jenje in bolezni. Račke hranimo kakor kokoši, dodamo pa hrani še solato,
gliste, dobro sesekano meso in pozneje skuto, dobro izžeto, mešano z namočenim nekisanim kruhom ali pšeničnimi otrobi.
Za časa valjenja moramo držati tople staje in nuditi zadostno slame, kot glavno hrano se jim polaga V3 zrna in 2/3 pšenice in kolikor mogoče dosti zelenjave. Voda za plavanje je radi plojenja zelo važna in jako potrebna. Krmiti moramo race zgodaj zjutraj. Za splošno rejo so priporočljive race Pekinške pasme, ker hitro rastejo, so velike, zadostno neso, imajo lep p uh in se hitro maste.
Rado Silvin:
Strta mladost
Roman nesrečne dijakinje.
(Nadaljevanje.)
Naslednji dan je moral Stanko na svoje mesto v Hrastje nazaj. Še nikdar se ni tako težko ločil od Ljubljane kakor sedaj, pa vendar še nikdar ni bil tako srečen in zadovoljen. Vso pot je mislil na Albino in delal lepe načrte za bodočnost.
V uradu ga je čakalo polno dela, toda delal je z največjim veseljem, zato mu je šlo kaj hitro od rok. Zdelo se mu je, da mu vsak spis, vsaka knjiga in vsak predmet v njegovi bližini izgovarja in glasno kliče samo eno besedo, samo eno ime: Albina! In v tem kratkem imenu je bilo za-popadeno vse. Kot smehljajoča se jutranja zarja se mu je razlila sreča v njegovo življenje in uverjen je bil, da ga bo od sedaj naprej verno spremljala na njegovi poti.
Sredi dela je nenadoma prenehal. Spomnil se je, da je obljubil Albini, da ji bo takoj pisal. Obljubo mora izpolniti. Njegove misli niso bile tako zbrane, kot bi morale biti, pa vendar ji je napisal lepo pismo, polno globoke in udane ljubezni: » ... vem, Albina, da me razumeš in da si me pravilno razumela; zato si mi tudi odpustila in zato sem danes tako srečen. Albina, tako si dobra! Ostani vedno taka, ostani vedno tako nedolžno-lepa, kakor si danes, da ti bom vedno tako rad gledal v tvoje oči. Usmiljeni Bog! Moliti bi se zopet naučil pri tem, kakor sem molil nekdaj. Albina! Vrača se mi oni lepi čas, ko sem gledal še kot dijak v oči, kakršne so tvoje! Toda one oči so me grdo prevarale, tvoje pa vem, da me ne bojo. Zabolelo me je takrat, kot da me je pičil gad. Sicer še danes ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo, samo to vem, da je moralo biti nekaj grdega.
Čas je potekal. Srečaval sem druge. Vedno isti obrazi! Včasih sem se jim nasmihal, ker sem mislil, da so lepi; ko pa sem jih spoznal in ko sem se dobro zavedel, sem se zopet obrnil od njih.
In prišla si ti! Po dolgem času sem začutil v svojem srcu tiste nežne občutke in tisto pomladno razpoloženje, ki ga poprej nisem poznal. Ljubim, Albina, v resnici ljubim in zdi se mi, da sem ves prerojen. Sedaj se mi zdi življenje res tako lepo!
Toda kaj govorim samo o svoji ljubezni in ne vprašam, kaj in kako misliš ti, draga Albina! Ali me ljubiš tudi ti? Odgovori! Upam, da me ne boš odbila. To bi bila moja smrt, posebno če pomislim na lepe trenutke, ki sem jih preživel s teboj...«
Še mnogo drugega lepega ji je napisal in zgodilo se je morda prvikrat v njegovem življenju, da je tako tudi v resnici mislil in čutil. Obljubil ji je, da prihodnjo nedeljo pride v Ljubljano — samo zaradi nje, da jo vidi in da se malo pogovori z njo. Kakor otrok se je veselil tega svidenja.
»Iz dneva v noč, iz noči v dan sem v mislih samo pri tebi in sem ves samo tvoj!« je zaključil svoje prvo pismo.
Ko ga je prejela Albina, je bila zelo vesela in srečna, kakor vsaka deklica, ki dobi prvo pisanje od svojega ljubega. Večkrat ga je prebrala, a brala ga je vedno iz nova in vedno se ji je zdelo lepše. Pokazala ga je tudi svoji mami in še ta je bila vsa vesela, ko je videla, da je srečna njena hčerka. Obe sta bili edini v tem, da je pismo zares lepo in da mora biti Stanko dober človek.
Nekaj dni na to mu je odgovorila. Vedela je, da bo težko pričakoval njene odločitve. Kratko je bilo njeno pismo, toda jasno in odločno so bile izražene njene misli:
»Če misliš in upaš, da boš srečen z menoj — potem ti poklanjam svoje čisto srce in vso idealno ljubav...«'
Stanko je bil zadovoljen. Vedel je, da se Albinin odgovor ne bo mogel glasiti drugače, pa vendar je bil vesel, ko ga je čital.
Od sedaj naprej sta si dopisovala redno. Razen tega je prihajal Stanko dvakrat do trikrat na teden v Ljubljano. S kolodvora jo je mahnil naravnost pred njeno stanovanje. Hodil je pred velikim državnim poslopjem, odkoder se je videlo na njen balkon, gori in doli, dokler ga ni opazila Albina in pritekla k njemu. Albina je vedno vedela, kdaj bo prišel, in zato ga je navadno čakala pri oknu, da mu ne bi bilo treba predolgo postopati po cesti. Nato sta šla na izprehod — ven iz mesta, ven v Tivoli in v gozd, da sta bila lahko sama in nemotena. Skrivala sta se tudi radi šole, da jih ne bi videl kak profesor, kar bi Albini gotovo ne moglo biti v korist.
Lepi so bili tisti majski večeri, nepopisno lepi in nepozabni. Za Albino so bili to najlepši trenutki, ki jih je kedaj imela v svojem ubogem življenju, in še pozneje se jih je kaj rada spominjala...
Tudi Stanko je prihajal takrat tako rad v Ljubljano. Komaj je čakal dneva in ure, ko bo zopet pohitel k njej, da prebije vsak nekaj trenutkov v njeni bližini. Vsako svidenje mu je bila nova pomlad, ki mu je vlivala novih moči v njegovo dušo.
Nekega večera sta po izprehodu malo postala pred hišnimi vrati. Albina je držala v roki lep šopek šmarnic, ki ga ji je prinesel Stanko z dežele. Rekel je, da ga je nabral sam in da je pri nabiranju ves čas mislil
na njo. Verjela mu je in je bila vsa srečna. Njegova pozornost jo je spravila v izvanredno dobro voljo.
Ko se mu je ponovno zahvalila za nepričakovano, nedolžno darilce in ko mu je že stisnila roko v slovo, se je nenadoma pojavil pred njima njen oče, kakor bi ga bil izkopal iz tal. Tako sta bila zamišljena v svoje pogovore, da sta ga opazila šele, ko je že stal pred njima. Stanko ga ni poznal, Albina pa se ga je silno prestrašila in ni vedela, kam bi izginila. Toda bilo je že prepozno.
»Kaj pa delaš tukaj? Glej da se mi hitro spraviš gori!« je zavpil nad njo in z jeznim pogledom ošinil njenega spremljevalca.
Albina je brez besede zletela po stopnicah, kolikor so ji dale njene noge, oče pa je ponosno in samozavestno in z nekim prezirom na obrazu šel mimo Stanka, ki se je skušal nekaj opravičevati. Ne da bi ga poslušal, je zaloputnil vrata in jih zaklenil za seboj. Trdo je stopal po kamenitih stopnicah in je ves čas nekaj jezno mrmral sam s seboj.
»Proklete babe!« se je glasil njegov pozdrav, ko je vstopil. Obrnjen proti ženi je nadaljeval: »Kaj pa vendar misliš, da pustiš Albino, da se potepa okoli in da postaja s tako smrkavimi študenti ob tako pozni uri na cesti pred hišo! To vendar ni dostojno za tako mlado dekle. Knjige, knjige naj vzame v roke, namesto da bi se razgovarjala s fanti!«
»Ne huduj se, Jože, saj ni bilo nič hudega in to tudi ni bil noben študent«, je odvrnila žena čisto mirno, da ga ne razjezi še bolj, »veš, to je bil gospod Stadko Petelen, železniški uradnik, ki ima našo Albino zelo rad in ki se bo z njo tudi gotovo poročil...«
»Tako torej delate za mojim hrbtom! In ti jima še potuho držiš! Naj se kaj zgodi, boš pa imela ...«
»Kaj se bo zgodilo, saj je naša Albina tako pametna!«
»Pametna gori, pametna doli, toda mladost je norost! In še nekaj: šola in ljubezen ne gresta skupaj, to si zapomni! Zato odločno prepovedujem, da bi hodila z njim okoli in postajala pred vrati na ulici, pa naj bo kdor in kar hoče.
Žena je utihnila. Ni mu hotela ugovarjati, dobro vedoč, da je tako najboljše. Albina pa je bila ves čas popolnoma tiho in sploh ni izprego-vorila besedice, ker pravzaprav še sama ni bila čisto na jasnem, ali ima prav mati ali oče... Samo hudo ji je bilo, ker se je bila s Stankom dogovorila, da gre tisti večer z njim v gledališče; sedaj pa ni več smela doli, a prositi ni upala.
Ko je odšel oče v kuhinjo, kjer je po večerji navadno čital časopise, sta se Albina in mati začeli posvetovati, kako bi stvar uredili, da bi bilo dobro in prav. Prekiniti s Stankom sedaj ne more več, a hoditi z njim sama okoli ne sme. Kaj naj torej stori? In kaj bo rekel Stanko? Ali ne bo morda užaljen? Končno sta se domenili, da bo vedno šla tudi mama z njima, da ne bodo mogli ljudje otresati jezikov in da se tudi oče ne bo tako jezil, ako bi zopet kaj videl in izvedel.
Jože Škrjanc je bil pameten mož. Rodil se je na deželi in že v zgodnji mladosti je moral v svet. Njegova pot mu ni bila z rožicami posuta. Trdo je moral delati in dosti prestati, preden se je povzpel do tako lepega mesta, kakor ga je zavzemal. Bil je zelo resen in molčeč. Govoril je samo takrat, kadar je bilo res treba. Svojo službo je opravljal vestno in točno, zato je bil priljubljen pri svojih predstojnikih in cenjen ter upoštevan pri tovariših. Narava ga je obdarila s stoično mirnostjo in prirojeno inteligenco, ki jo dostikrat celo pri gospodih, ki so na zelo visokih in odgovornih mestih, zaman iščeš. V družbo ni mnogo zahajal, hrupa ni ljubil. Bil je bolj zaprt človek in sam zase. Celo doma ni dosti govoril, pa vendar je bil dober soprog in skrbeč, četudi strog oče. Njegova največja želja je bila, da bi bili njegovi dve hčerki pošteni in dobro vzgojeni. Vedel je, koliko nevarnosti preti mlademu dekletu v velikem mestu. Imel je vedno pred očmi, da sta poštenost in dobra vzgoja edina dota, ki jo mora dati svojima otrokoma.
Stanku je bilo zelo hudo, ko je zvedel, kako je nastopil in kaj je zahteval Albinin oče. Hudo mu je bilo, ker je videl, da je Albina potrta in žalostna in da mora že sedaj trpeti radi njega. Skušal jo je potolažiti in nekako opravičiti očetovo zahtevo, češ, da se boji zanjo, ker jo ljubi in ker ji hoče dobro. Ve, da je nedolžna in nepokvarjena, moški so pa dandanes tako slabi. Pozna življenje in svet in se zaveda, da se nahaja njegov otrok v dobi razvoja, v dobi, ko postaja iz indiferentnega bitja ženska in ko v človeku vre in kipi. Vse to ve, zato se boji. In zato je pravično in upravičeno, kar zahteva. Saj ne more vedeti, da je njegova Albina drugačna, kakor so druge ženske, in da je Stanko boljši od drugih moških.
Tako je tolažil Stanko sebe in Albino. Sprijaznil se je z mislijo, da je tako prav in da očetu ne smeta nasprotovati ter ga po nepotrebnem jeziti. Zato pa je bil od srca hvaležen njeni materi, ki je bila pripravljena, da jima pomaga in da jima tako sploh omogoči nadaljnje sestanke.
Glede dopisovanja sta imela poseben dogovor. Njegova pisma niso smela prihajati na dom, da ne bi slučajno prišla očetu v roke. Na gimnazijo pisati tudi ni bilo varno. Zato sta si izbrala majhen prostorček za skritimi železnimi vratci v veži njegovega ljubljanskega stanovanja. Tu je bilo nekaj časa tajno skrivališče za njuno pošto, tu je dobivala Albina njegova poročila, ako jih ji že prej ni izročil njegov brat Odon, ki je bil njun zaveznik in ki je bil o vsem natančno poučen.
Tako so jima zopet hitro minevali dnevi. Stanko je še vedno prihajal po večkrat na teden v Ljubljano in Albina ga je vedno čakala na balkonu. Ko ga je opazila od daleč, sta šli obe z mamo doli. Vsi skupaj so potem krenili v Tivoli ali pa v Zvezdo, kjer so ostajali dolge ure.
Zvezda jim je kmalu posebno prirasla k srcu. Tu je bilo nenavadno živahno in lepo. V paviljonu je vsak večer igrala priljubljena ciganska
godba, a na Krapeževem vrtu zopet druga. Godbi sta privabili vedno Veliko število Ljubljančanov, zlasti mladine. Nekateri so zasedli prostore okoli paviljona, drugi so si privoščili kozarček piva ali vina na restavracijskem vrtu, večina pa se je veselo izprehajala po drevoredu sem in tja, gori in doli, če ni dobila prostora na klopicah pod kostanji. Živahno Vrvenje je trajalo vse dotlej, dokler nista utihnili godbi. Potem so se zaceli ljudje polagoma razhajati. Zvezda se je jela prazniti in le najvztrajnejši so še ostali pod kostanji.
Med slednjimi so bili skoro redno tudi Stanko in Albina ter njena mama. Mlada zaljubljenca sta si imela toliko povedati, da jima ni nikoli ^manjkalo besedi. Ostala bi tam kar celo noč, ako bi smela in ako ju °e bi opozorila mama, da je že pozno. In ko je rekla: »Otroka, sedaj bo Pa treba iti!« se nista ustavljala. Ubogala sta jo vedno in takoj, dobro vedoč, da ji morata biti itak zelo hvaležna. Saj jima je bila tako dobra ’n naklonjena, saj ju je razumela, saj jima je od srca privoščila njuno nedolžno veselje. Mislila je pač, da dela prav in da se žrtvuje za srečo Svoje hčerke, in katera mati tega ne bi storila?
*
Minulo je nekaj tednov. Maj se je bližal svojemu koncu. Stanko je še Vedno prihajal kakor od začetka. Ni je bilo stvari, ki bi ga mogla zadržati ,v Hrastju, kadar je bil prost. Vedel je tudi, kako željno ga pričakuje. -Hbina in kako bi ji bilo hudo, ako bi samo enkrat izostal. Ne, tega ni hotel storiti, zlasti ker je čutil, da jo vsak dan bolj ljubi, in ker se je znvedal, da je edino z njo lahko v resnici srečen. Zato se je bal zanjo in Pi hotel, da bi s svojim vedenjem zapravil njeno ljubezen.
Nekega popoldne je Albina že zopet sedela na balkonu. Vedela je, c*a bo prišel, in zato ga je nestrpno pričakovala. Večkrat se je radovedno °zHa preko dvorišč na cesto, kjer jo je navadno čakal. Dolgo ga ni hotelo
in že je mislila, da ga sploh ne bo. Končno ga vendar zagleda, ko je Pravkar stopil izza vogla. Toda kaj naj to pomeni? Zakaj se je naslonil PQ zid, kakor bi mu bilo slabo in kakor se ne bi mogel držati pokonci? ,^Sa prestrašena je planila z balkona in je kakor vihra drvela skozi sobo 'P Po stopnicah na ulico, ne da bi čakala na mamo. Ko je priletela k ,P]emu, se je še vedno naslanjal na zid. Bled je bil njegov obraz, noge so mu šibile in glas se mu je tresel.
»Bolan sem, Albina, pa vendar sem mislil, da moram priti, da ne °š žalostna!«
»Kaj pa ti je, Stanko?«
»Sam ne vem kaj. Še kot otrok sem bil zelo slaboten in večkrat '°ian, a tudi sedaj mi dostikrat postane slabo... Albina, ali me spremiš '*°mov, danes moram v posteljo, saj ne morem stati na nogah.«
Albina ga je spremila do hiše, kjer je stanoval. Na stanovanje ni ‘‘Pala z njim, ker ni vedela, kako bi jo sprejela njegova mati, ki je še ni
poznala. K sreči je prišel njegov brat Odon, da mu je pomagal po stopnicah.
Žalostna se je vrnila Albina domov in v srcu je občutila prvo skrb, prvo bol zaradi njega, ki ga je ljubila ...
Drugi dan je bila nedelja. Albina je po maši šla k profesorjevi Milici v vas in je ostala precej dolgo pri njej. Gospod Škrjanc in gospa sta bila sama doma. Gospa se je ukvarjala s kuho, gospod pa je čital časopis. Bilo je proti poldnevu, a Albine še vedno ni bilo domov.
Tedaj se nenadoma oglasi zvonec na vratih. Oba sta mislila, da je prišla Albina. Gospa gre hitro odpirat, a kako se prestraši, ko zagleda pred vrati gospoda Stanka. Njegovega obiska pač ni pričakovala. V trenutku ni vedela, kaj naj stori: ali naj ga spusti noter, ali naj mu pove, da je oče doma.
Stanko je opazil in razumel njeno zadrego. Toda hitro jo je rešil iz mučnega položaja. Pogumno je stopil naprej, prijazno pozdravil in rekel:
»Oprostite, gospa, da prihajam na dom. Prišel sem z namenom, da se predstavim tudi gospodu soprogu. Ako ljubim njegovo hčer in hodim z njo okoli, je prav, da me pozna tudi njen oče. Moji nameni so čisti in pošteni, zato upam, da mi ne bo pokazal vrat.«
V tem je že prišel bliže gospod Škrjanc, ki je slišal razgovor. Žena mu je predstavila Stanka, ki mu je nato razložil namen sojega prihoda. In glej ga čudo! Trdi in resni mož mu je prijazno segel v roko, kajti tudi nanj je napravil Stanko najboljši vtis. Samozavestni in vljudni nastop simpatičnega fanta mu je ugajal in je mahoma premagal ves njegov dosedanji odpor.
Ko se je med tem vrnila Albina, ni mogla verjeti lastnim očem. Najprej se je prestrašila, potem pa je bila vsa srečna in zadovoljna, ko je opazila, kako prijazno se razgovarja oče z njenim Stankom. Mislila je, da je sedaj odstranjena zadnja zapreka na njeni poti do sreče...
*
Od tistega dne je zahajal Stanko k Albini na dom. Kadar se je pripeljal v Ljubljano, je šel naravnost na njeno stanovanje. Včasih mu je prišla tudi naproti na kolodvor, a potem sta šla takoj v njeno tiho, samotno sobico v tretjem nadstropju, kjer sta v lepi, idealni ljubezni preživela cele ure, ki so bile najlepše v njunem življenju.
Ko je imela Albina glavne počitnice in ko je dobil tudi Stanko daljši bolezenski dopust, je prihajal kar po dvakrat do trikrat na dan. Vedno je tičal pri njej, kakor da mu ni mogoče živeti brez nje. Na vse zgodaj zjutraj je bil že tam, popoldne je prišel zopet in navadno tudi zvečer. Včasih je ostal do polnoči ali še dalj pri njej in njena mati je zopet morala žrtvovati ure in ure sladkega spanja njuni ljubezni.
Oče je bil sicer prijazen napram njemu, v resnici pa se ni mogel otresti nekih skritih skrbi in je vedno godrnjal, kadar je odšel. Tako
pogosto prihajanje se mu je zdelo odveč in za prevelike nežnosti ni imel pravega smisla. Usiljevala se mu je misel, da vse to ne more imeti dobrega in srečnega konca.
»Saj niso vsi taki«, mu je ugovarjala žena, »in Stanko je tako dober in tako pameten fant! Zdi se mi, da bi si boljšega moža ne mogla misliti za našo Albino«.
»Že dobro, toda to je še daleč in onadva sta še tako mlada! Po mojem mnenju bi bilo vsekakor boljše za Albino, da se drži svojih knjig, kakor da se ukvarja z ljubeznijo.«
Tako se je večkrat kregal in jezil, a vse to ni nič več pomagalo. Bilo je že prepozno. Stanko je prihajal v hišo, Albina ga je vedno z veseljem pričakovala in njena mama mu je postregla, kolikor je pač mogla.
Hitro so jima minevali lepi dnevi njenih počitnic in njegovega dopusta. Večkrat sta pohitela na izprehod ven v lepo naravo, ven v sanjavi gozd in na vabljivi Rožnik. Hodila sta se kopat na Ljubljanico ali na Savo. Peljal jo je na promenado, v kavarno, v kino ali v gledališče. Povsod ji je bil pravi kavalir in je bil kar ponosen nanjo, ko je korakala ob njegovi strani. Za opazke nekdanjih znank in zavistnih prijateljev se ni zmenil. Videl je samo njo, ki ji je bil, vdan z dušo in telesom. V njej je našel ideal, ki ga je poprej zaman iskal, v njeni ljubezni pogoj za življenje. Zato je vrgel vse drugo od sebe, da ne žali in da ne izgubi nje, ki mu jo je poslalo nebo. Kako mu je včasih od žalosti pokalo srce, ko ga je nemila usoda brez usmiljenja preganjala. Da, tudi on je moral okusiti vso grenkobo prevare. Že je hotel izruvati zadnje ostanke idealizma iz srca in se pognati v vrtinec življenja, ne da bi se vprašal, kakšen bo konec. Tedaj pa se je pojavil na obzorju njegov angel: Albina, žarišče dobrote, poštenosti in ljubezni. Zato ni čudno, da je samo v njej in njeni ljubezni videl svojo bodočnost...
Sredi počitnic je prišla Albinina sestra Melita na kratek dopust. Slednja je bila za dve leti starejša od Albine in je morala že zelo mlada v svet in med tuje ljudi. Tu je morala marsikaj pretrpeti in potrpeti in zato je motrila svet s čisto drugačnimi očmi kakor Albina.
Takrat je službovala v daljnjem Prekmurju. Albina ji je večkrat pisala o svoji ljubezni in zato je bila že zelo radovedna, kakšen je ta Stanko in kakšen vtis bo napravil nanjo.
Seznanila se je z njim zvečer v Zvezdi, kamor so še vedno zahajali kakor takrat v maju. Sedeli so na klopici in poslušali godbo. Videla je, da se ljubita. Ves čas ga je pozorno opazovala. Njegova zunanjost je ugajala tudi njej. Sicer pa je napravil nanjo vtis čudno domišljavega človeka. Tudi o iskrenosti njegovih sladkih besed ni bila prepričana.
Ko je povedala svoje misli Albini in ko ji je prigovarjala, naj se nikar preveč ne zaljubi, ker bo morda morala za to še veliko trpeti, je bila le-ta silno užaljena. Zamerila ji je in ji očitala, da mu dela veliko krivico.
»Bog daj, da bi imela ti prav! Toda jaz napram tebi ne morem in ne smem biti hinavska; zato sem ti povedala, kakor mislim. Pa za to ne smeš biti name huda!«
Ko ji je nato Albina na dolgo in široko razkladala in naštevala njegove dobre lastnosti, je Melita spoznala, da je Stanko njeni zaljubljeni sestri — bog, na katerem vidi samo lepo in dobro, slabega pa neče videti. Zato se je začela bati za njeno srečo...
*
Počitnice so minule, Albina je morala zopet v šolo, Stanku pa je tudi potekal njegov dopust. Težko je odhajal iz Ljubljane, težka mu je bila ločitev od nje, na katero se je bil tako navadil. Sveto ji je obljubljal, da ji bo vedno in veliko pisal in da bo prišel k njej, kadar bo le mogel.
Zadnji večer je bil dolgo pri njej. V njeni tihi sobici sta se poslavljala in jokala. Večkrat je že vstal, da bi šel, pa je vedno zopet sedel nazaj k njej. Neka tajna, nerazumljiva sila ga je zadrževala.
»Albina! Ti si tako dobra! Ostani vedno taka, a jaz bom skušal postati dober in najino življenje bo potekalo v najlepšem soglasju. Upam, da boš srečna, saj te tako ljubim, in ob tvoji strani bom srečen tudi jaz.« Tako je govoril in tako je tudi mislil.
Bilo je že precej čez polnoč, ko ju je mama opozorila, da je že pozno in da bo treba iti spat.
Ko je šel drugo jutro mimo njenega stanovanja na kolodvor, je pogledal gori na balkon. Kar tako iz navade. In glej! Albina ga je že čakala. Vedela je, da bo šel mimo. Srce mu je zatrepetalo in rajska sladkost ga je obšla, ko je videl, da ga je opazila in da mu maha z robcem v zadnji pozdrav. In sedaj mu je bila njegova pot k zopetnemu delu veliko lažja, veliko prijetnejša, saj se mu je zdelo, kot da mu je nasula njegova Albina svežega cvetja na njo.
Sledilo je dolgo, srečno leto za oba. Stanko je držal besedo. Pisal ji je lepa pisma, kolikor je le mogel. Prihajal vedno v Ljubljano, kadar mu je dopuščal čas. Z Albino je hodil javno okoli, kot da je njegova zaročenka — vsaj ljudje so mislili tako. Peljal jo je tudi na svoj dom, predstavil jo je svoji materi in sestram, bratje so jo poznali že prej, in Albina je bila srečna, ko je videla, da jo imajo vsi radi in da zlasti tudi njegova mati ne nasprotuje njuni mladi ljubezni.
Njegova mati, ki ga je poznala najbolje, je bila še celo zadovoljna in vesela, ko je videla, da se je lahkomiselni sinko končno vendarle spametoval. Mislila je, da bo Albina tista, ki se ji bo posrečilo in ki bo imela moč, da ji reši sina propasti, od katere poprej že ni bil več daleč. Zato jo je imela rada, kot da ji je lastna hčerka, zato je bila vedno vesela, kadar je prišla k nji.
Albini je to kaj dobro delo in tudi sama jo je vzljubila kakor mater. Bila je srečna, toda to srečo je tudi v polni meri zaslužila. Saj je bila tako dobro dekle. Svojemu Stanku je bila zvesto udana. V njej ni bilo prevare,

Njena ljubezen je bila velika in čista. Stanko je to dobro vedel in se rotil, da tega ne pozabi nikoli. Njena pisma, polna ljubezni in poezije, so se mu zdela tako lepa, da se je večkrat izrazil, da bi se morala dati natisniti. Saj po njegovem mnenju niso bila navadna pisma — to so bile pesmi, tiajlepše pesmi brezskrbne ljubezni. Bila je še tako mlada, pa vendar tako skrbna in tako globoka, da Stanko njene globine ni mogel doseči, tiiti razumeti. Samo občudoval jo je in se pri tem Čutil ubogega siromaka in tako majhnega proti njej. Zato jo je spoštoval in zato mu je bila vse tia svetu: njegova edinka, njegov angel, njegovo življenje, njegova sreča, ' tijegova ljubezen in njegov zaklad... Zato je tako rad prihajal k nji, zato Je tičal po cele ure v njeni sobici, jo pestoval, božal in poljubljal, da se Je včasih še celo njeni mami zdelo malo preveč nežnosti... Vedela je, da 1° bo s takim ravnanjem preveč razvadil in tega se je bala. Božične in yelikonočne praznike, vse nedelje in še marsikateri dan v tednu je preživel v njeni bližini. Za druge stvari, za prijatelje, celo za mater, brate iti sestre ni imel skoro nobenega časa, vsaka prosta ura je bila posvetna Albini.
O božiču je prišla njena sestra Melita za stalno v Ljubljano. Sedaj je itiiela dosti časa in prilike, da si je natančneje ogledala svojega bodočega Svaka. Toda, če si je še tako prizadevala, svojega prvotnega mnenja o niem ni mogla spremeniti. Ona ga ni mogla smatrati tako popolnim kakor \ Albina. Zato sta se večkrat sporekli, kajti gorje kdor bi se bil upal kaj rti proti Stanku! V tem oziru je bila Albina zelo občutljiva, kakor bi se )ala, da ji kaj že s samo besedo ne ugrabi njenega ideala, njene sreče 111 tie oblati svetle podobe njenega boga.
Oče se ni hotel vtikati v njene razmere. Tudi on je ostal istega mnenja, akor je bil od vsega začetka. Vse skupaj se mu je zdelo velika neumnost, ti ker večnega objemanja in zdihovanja ni mogel gledati in poslušati, se 16 rajši umaknil v svojo sobo, oziroma v kuhinjo, da jih ne moti.
. Profesor Janko jo je videl le redkokdaj — in še to navadno v šoli.
, a njegov dom ni prišla skoro nikoli več, saj ni imela časa. Treba se je' n*° učiti in kadar je prišel Stanko, je bila samo pri njem.
Za obletnico prvega srečanja sta šla zopet na Sv. Jošt. Tokrat sta bila Nf|,tia. Sestra ni hotela iti z njima. V polni pomladni sreči sta še enkrat /^živela vse vesele in žalostne dogodke tistega leta. Delala sta smele nrlčrte za bodočnost.
»Vsako leto prideva sem gori, tudi potem, ko bova že poročena! Sicer to že itak ni več daleč! Na Vidov dan potem, ko napraviš maturo — 1110 še dobri dve leti je do tega — bova praznovala zaroko in takoj etiečo jesen se poročiva. Ali si zadovoljna?«
»Kako se veselim!«
. _ »Videla boš, kako bom lep, ko bom šel k poroki. Ne samo nevesta,
] 1 ženin mora biti lep. S svilenim ,kepom‘ bom ogrnjen in ti boš imela P°! belo obleko z dolgo vlečko...« Tako sta sanjarila.
Vse leto se niti enkrat nista sprla. Včasih je seveda prišlo do kakega neznatnega prepirčka, ki je nastal brez pravega vzroka iz kakšnega malenkostnega povoda. Albina je bila zelo občutljiva, Stanko pa razburljiv in včasih tudi nagle jeze. Toda to je bilo navadno kmalu zopet dobro. Njemu je bilo takoj žal, ako; je videl, da je žalostna. Kesal se je in jo prosil odpuščanja — in vse je bilo pozabljeno...
Tako je bilo prvo leto njunega znanja res ena sama velika pesem, pesem ljubezni in zaupanja.
Ina:	Stanko iz barake
Kolodvor je žarel v luči. Ljudje, nestrpni, nervozni, so se prerivali pri blagajnah. Belo, rdeče, modro, zeleno so se bleščali signali na postajah. Vlaki so prihajali in odhajali neprestano.
Med vagoni, zvrhano naloženimi s premogom je taval Stanko iz barake, ubožen, devetleten deček. Kakor droben, zapuščen ptiček se je sklanjal k tlom, pobiral odpadke od premoga in jih metal v košarico.
Stanko je bil mal, slaboten deček. Njegova siromašna suknjiča je bila predolga in zakrpana, čeveljčke je imel raztrgane. Daleč v predmestju je stanoval z mamico, sestricami in bratcem v mrzli, leseni baraki. Tako žalostno je tam v baraki! Veter tuli in se zaganja ob lesene stene, dež tolče na streho in sili skozi razpoke na njihova ležišča. In zato je bil Stanko iz barake vedno žalosten, tih deček in se nikoli ni smejal.
Včasih da, ko je bil še majhen, čisto majhen, takrat je bilo drugače. Mamica je bila vesela in se je smejala in očka železničar ga je zvečer zibal na kolenih. 0, koliko lepega mu je pripovedoval takrat. Pripovedoval mu je o lepih deželah in čarobnih mestih, skozi katere se je vozil z vlakom. Tam živijo bogate gospe, dobre kot mleko, lepe kot pravljične vile, ki vsakemu malčku poklonijo zlat cekin in sladkih kolačkov. In očka mu je obljubil, da ga vzame s seboj, ko bo nekoliko večji. 0, kako se je veselil Stanko.
Neko temno, viharno noč pa je nenadno potrkalo na vrata. Štirje možje so prinesli očka vsega krvavega in so rekli mami, da ga je povozil vlak. Mamica je zajokala in za njo Stanko, Milenica, Irenica, Ivica in Mirko. Očka pa je stokal in vzdihoval, dokler se ni nenadno umiril in utihnil. In takrat je mamica zajokala še huje:
— Otroci, očka je umrl!
Potem so ga položili med sveče in rože. Ljudje so prihajali, molili ob njem, božali objokane otroke in jim prinašali piškotov. Drugi dan so očka odnesli in od takrat ni pri njih več lepo. Mama vedno joka in je žalostna. Ljudje nič več ne prihajajo in prinašajo piškotov. Ni več belega kruha, ne sladkega mlekca. Iz bele visoke hiše so se morali preseliti v barako.
V	baraki pa je tako mraz. Mamica je bolna in kašlja, mlajše sestrice in bratec pa jokajo. In zato je šel Stanko po premog. On ne kašlja in tudi zebe ga ne preveč, ker mu je dobra soseda poklonila staro suknjico.
Uboga mamica! Tako se smili Stanku. Kako rad bi ji pomagal. O, če bi vedel za vlak, ki pelje v tiste bajne dežele, o katerih mu je pripovedoval očka. Kar sedel bi nanj in se odpeljal. Tam bi poprosil tisto bogato gospo, ki bi mu dala cekin in- sladkih kolačkov, naj pomaga njegovi ubogi mamici. In gospa gotovo ne bi odrekla, saj je pripovedoval očka, da so tam vse gospe dobre in bogate in imajo rade male, pridne otroke.
To bi gledala mamica, če bi stopila tista lepa, bogata gospa v barako in jo objela. Potem pa bi odprla torbico in stresla na mizo kup blestečih cekinov. Stanka, Milenico, Irenico, Ivico in Mirka pa bi obdarovala s sladkimi kolački. To bi bilo lepo! Mamica bi kupila kruhka, mlekca in obleke. Zopet bi stanovali v topli sobi visoke hiše in mamica bi se smehljala. Tudi Stanko bi potem postal veselejši. Kot včasih davno, bi se igral s tovariši. Nič več ga ne bi suvali proč in kričali: Poberi se, barakar umazani!
Skupaj bi gradili snežne može, skupaj bi se kepali, sankali...
Stanku so se v veselju bleščali očki. Z drobnimi ročicami je mrzlično odgrebal izpod snega premogove drobce.
— Pazi Stanko, mu je naročala pri odhodu mamica, pobiraj premog samo pri takih vagonih, ki nimajo lokomotive spredaj.
Pozabil je deček na ta opomin. Toliko premoga je bilo raztresenega pri tem vagonu. Kaj če je lokomotiva spredaj. Stanko bo hitro pobral in se vrnil domov k ubogi, bolni mamici.
Vse premogove drobce, raztresene okoli tračnic, je že pobral. Le na tračnicah, prav pod kolesi je še nekaj velikih, lepih kosov. Stanko je zlezel pod vagon. Ročice so mu postale že skoro negibne od mraza. Ubogi, prezebli ptiček!
— Saj bo bolje, kmalu bo bolje, se je smehljal. Košarica je že skoro polna. Čez pol ure bo že lahko doma.
V	bližini je zapiskala piščal. Železničar je hitel mimo. Stanko se je stisnil h kolesu in se ga oklenil, kot dobre, ljubeče matere.
Kar se je nenadno zganilo kolo. Stanko je hotel pobegniti. Prepozno! Kolo ga je potegnilo nazaj. Bolesten krik in Stanko ni čutil več...
*
Sredi tračnic je ležalo njegovo drobno, okrvavljeno telesce. Košarica s premogom je stala poleg njega. V suhi, zamazani ročici je krčevito stiskal košček premoga. Ljudje so se gnetli okoli. Mlad železničar mu je posvetil v voščeni obrazek in mu potipal srce. Rahlo, rahlo, komaj slišno je trepetalo pod okrvavljeno suknjico. Komaj za dih je bilo še življenja v njem.
— Še živi, se je zravnal železničar, ampak dolgo ne bo več.
— Ubogi otrok! je kriknila iz množice tuja gospa, se prerila naprej in pokleknila k Stanku. Bila je mlada, lepa, bogata. Na rokah in vratu so se ji lesketali dragoceni biseri.
Nežno je prijela otrokovo mrzlo ročico in mu pogladila kodrček s čela
— Ti mali, ubogi, ubogi!
In tedaj se je nenadno zganilo Stankovo negibno telesce. Drobne veke so zatrepetale in se razprle. Modri očesci sta toplo zastrmeli v gospo Ročice so se oklenile njene bele, s prstani okrašene roke in jo potegnile k sebi.
— Gospa, pomagajte, pomagajte moji ubogi, bolni mamici!
Še nekaj je hotel povedati, pa mu je krvava pena zaprla usta. Izpustil je gospejino roko. Očesci sta ostekleneli. Bil je mrtev...
*
Bogata, tuja gospa je pomagala Stankovi mamici. Nič več ne stanujejo v mrzli, leseni baraki. Milenica, Irenica, Ivica in Mirko imajo kruhka, mlekca in nove, tople oblekce. Vendar mamica ni vesela. Saj tam pri cerkvici na zeleni njivici, leži poleg očka v malem grobku njen ljubi, dobri Stanko. Lepo je uredila gomilico bogata gospa. Rdeči nageljčki cvetejo na njej — nad njimi pa tožno sklanja glavico mal, nežen kerub .. •
s trm iški:	Kaj je razredna loterija?
V dnevniku starega loterista sem slučajno čital naslednjo definicijo o razredni loteriji:
To je zadruga z neomejeno zavezo, kjer ti proti primerni — večkrat tudi neprimerni — odškodnini izdajajo tiskano pooblastilo, dovoljenje in pravico, da smeš celih pet mesecev sanjati in sanjariti, kako si boš zidal vilo ali celo palačo, kako se boš! vozaril — ne sam! — v lastnem avtomobilu, kako boš prirejal čajanke in celo intimne večere, namreč tamkaj v tisti rdeči sobi, kjer človeka res tako imenitno postrežejo, če se zna namreč izkazati petičnega. Dajo ti pravico, da se za sezono povabiš v Rogaško Slatino in celo na Bled, zasanjaš, lahko, da postaneš mecen rodoljubnih ustanov, da ti za god prirejajo slikovite podoknice in te po smrti slave z neskončno blagimi posmrtnicami.
Ko je pa izšla po lepih petih mesecih poslednja in glavna lista, iz katere si polagoma in z največjo prizanesljivostjo dopoveš, da si zadel kvečjemu »pri piki«, potem, no, potem se ti to poslednjo noč morda reS zasanja, da drviš z avtotaksijem z brzino devet in devetdesetih kilometrov na uro proti kraljevskemu Zagrebu v namenu, da ti Rein & drug izplača glavni dobitek. Pri Podsusedu se pa avto zaleti v napol priprte železniške zapornice, ti pa priletiš v veličastnem loku na železniško progo ter trčiš kakor kozel v stroj nasproti drvečega brzega vlaka.
Konec? Ne. Ko si se namreč ob silovitem sunku prebudil in si otipaval razbito glavo, boš silno hvaležen botri usodi, da si se razbil samo v — sanjah.
Čez nekaj dni boš pozabil na — izgubljeno srečo in si zaželel nove sreče. Izposloval si boš ponovno pravico, da smeš nadaljnjih pet mesecev zasanjati in sanjati o — itd.
To je razredna loterija!! — ??
Prav tako je bilo zapisano v dnevniku. Tudi dva klicaja, pomišljaj in dva vprašaja sem točno prepisal, kakor se spodobi pravičnemu kronistu.
Stavim pa sto proti eni, da je naš prijatelj med tem časom že zopet stavil in da bo stavil, dokler bo živel. Zakaj stara navada je tetka mlade strasti.
Čebelica ve, da mora poleti zbirati za zimo — človek se tega vedno ne zaveda. Sproti porabi vse in ne prištedi ničesar za slučaj nesreče in
negotovo bodočnost.
Črk
ovnica
Tekočina
Čapkova drama
Angleška kralj, rodbina
Kopel, naselbina
Del obraza, pijača
Vrh v Karavankah, domača žival
Toaletna potrebščina, žuželka
Čad, vladar
Rastlina, žensko ime
Polje
Prednik
Črke: 10 a, c, 5 d, 3 e, g, 2 h, 4 i, 2 j, k, 2 1, m, 3 n, 7 o, 3 p, 9 r, 6 s, 2 t, 2 u, 3 v razporedi v gornji lik tako, da bodo besede imele pomen, ki je zraven označen (2 pomena — 2 besedil). S piko označeni kvadrati dajo star izrek.
/r\j
Po merilu sestavi črke in dobiš izrek.
BUTARA.
Sestavi črke, trak na butari ima svoj pomen, in dobiš voščilo.
Nagradno tekmovanje.
'Za pravilno rešitev ugank razpisujemo 10 nagrad po 30 Din. Nagradnega tekmovanja se lahko udeleže otroci naših članov, ki že obiskujejo šolo in še niso preskrbljeni ter jih vzdržujejo starši. Nagrade se izplačujejo v obliki hranilnih vlog, ki so vezane na eno leto, pri ljubljanski odnosno mariborski kreditni zadrugi. Rok tekmovanja je do 10. aprila in naj se pošiljajo rešitve upravnemu odboru pod posebnim ovitkom z označbo: »Nagradno tekmovanje.« Ugankarje naprošamo, da prilože točen naslov svoj in člana zadruge s člansko številko. Žrebanje se vrši 10. aprila in nagrade se razdele po 20. aprilu. Pravilno rešitev in imena nagrajenih objavimo v aprilovi številki. Ker je izšel Zadrugar ta mesec prej, objavimo rešitve in imena nagrajenih za februarsko številko v aprilovi številki. Ugankarje opozarjamo, da se potrudijo pri rešitvah ugank, ker bomo onim, ki se bodo izkazali za najboljše, pripravili koncem leta posebno presenečenje. Zato na delo, da vidimo, kdo bo najboljši.
Štedi pri malenkostih, da boš imel veliko.
Našim zadrugaricam v pomoč
MIMOGREDE.
Napis »Modna novost« v izložbenih oknih učinkuje na nekatere žene s tako močjo, da se je ne morejo ubraniti in da so potolažene šele potem, ko odštejejo trgovcu za tako novost svoj često trdo prisluženi denar. Saj ni treba, da je taka novost praktična in elegantna, zadostuje, da je modna novost, in že je za tisto žensko, ki hoče biti oblečena po modi, neobhodno potrebna.
Jaz pa mislim, da je vendar odveč vsako razburjanje recimo zaradi ovratnika, ali naj bo iz krepdešina ali iz krepžoržeta, ali naj bodo gumbi okrogli ali ploščnati in podobno? Takih skrbi si pametne žene navadno ne delajo, pa so kljub temu vedno dostojno in stanu primerno oblečene. Izmed novosti si izberejo to, kar se jim poda in kar jim ugaja. Kupijo pa vedno solidno blago, na katerem ni poznati letnice.
NASVETI ZA IZBIRANJE BLAGA V ZADRUŽNI PRODAJALNI.
(Pripombe h krojni poli.)
Otrok je najbolj prijazen in najljubkejši v svoji otroški preprostosti, ko je zdrav in zadovoljen. Zato ga pa ni treba oblačiti v neokusne oblekce, polne okraskov. Otroška oblekca naj bo taka, da se otrok v nji dobro počuti, da mu ni treba vedno paziti, da je ne bo umazal in da se lahko pere in zlika, da je zopet kakor nova. Otrok je dosti bolj prijazen v preprosti, a čisti oblekci, kakor pa v nališpani, ki ima na primer raztrgan čipkast ovratnik, in se ne da lepo oprati. Za otroške oblekce je najbolj praktično močno pralno blago, enobarvno ali vzorčasto.
Ko boste kupovali za pirhe svojim punčkam oblekce, si oglejte najprej v zadružni zalogi pralni žamet, ki je v tako prijaznih vzorčkih kakor nalašč za pomladanske otroške oblekce. Za toplejše dneve jim pa izberite delen ali poldelen z drobnim vzorcem v veselih barvah. Za vsakdanje oblekce, ki veliko trpe, pa vzemite cvirnasto blago. Tudi tega blaga, ki se izlepa ne raztrga, je dosti v zalogi in boste torej lahko izbrali. Pa ne samo iz cvirnastega blaga, tudi iz barhenta, pikeja, kretona in kambrika se sešijejo prav čedne otroške oblekce in predpasniki. Tudi te vrste blaga je veliko.
Ker je oblekca majhna, mora biti skrbno in po dobrem kroiu sešita. Da bo pa vsaka, količkaj spretna mati sama lahko sešila luštno oblekco
za svojo hčerkico, sem narisala na krojni prilogi kroj za tri- do petletno punčko. Ker je vse našteto blago vzorčasto in tako že samo po sebi dovolj dekorativno, je kroj popolnoma preprost. Bel ovratnik iz batista, obrobljen s čipkami, in pa gumbi v barvi vzorca blaga zadostujejo za okrasek.
Predpasniki za male punčke se šivajo iz kambrika, kretona ali klota, nedeljski pa iz cefirja, batista in lepega sifona. Večkrat se da sešiti majhen predpasnik iz ostankov blaga, kateri se ne morejo tako dobro porabiti drugje. Upam, da vam bo tudi kroj za majhen predpasnik prav prišel.
Oblnkce za šolarice. Ni dobro, ako razvajamo deklice že zgodaj, zlasti kar se tiče oblačenja. Boljše je, da jih navajamo na skromnost, saj pride ta čednost človeku v življenju vedno prav. Ker šolarica lahko že pazi na obleko, se ji pač tu pa tam kupi tudi kaj boljšega. Poceni blago ni vedno najcenejše. Zato pa mora boljšo obleko nositi dalj časa, ko ji pa postane premajhna, pride prav tudi za mlajšo sestrico. Za v šolo je pač najbolj trpežna oblekca iz cvirnastega blaga, pogosto se pa delajo take oblekce tudi iz kambrika ali tiskovine, za pomlad iz pralnega žameta, delena ali poldelena. Za praznične obleke je pa v zadružni zalogi na izbero volneni rips, volneni popelin, ševijot, za najlepše obleke pa šarmelen in tvid, to pa seveda samo za take, ki znajo res paziti na obleko. Na krojni prilogi je tudi kroj za oblekce deset- do dvanajstletne deklice.
Domača obleka za gospodinjo. Gospodinja, ki vodi sama gospodinjstvo in dela ves dan, si ne sme izbrati za domačo obleko svetlega’ rožnatega blaga, na katerega kar leti nesnaga. Bolj bo zadovoljna z obleko iz solidnega pralnega blaga z mirnim vzorcem. Tu prihaja zopet v poštev cvir nasto blago, barlient, kambrik in poldelen. Če si prišije čist, bel ovratnik, pripaše bel predpasnik, bo ugajala tudi v preprosti domači obleki. Popoldan pa, ko je vse že pospravljeno, lahko obleče domačo obleko iz mehke flanele ali pralnega žameta z rožnatimi vzorci. V flaneli in žametu za domače obleke je v zadružni prodajalni zares velika in lepa izbera.
Nekaj pa je, na kar si dovoljujem že sedaj opozoriti zadrugarice, da namreč za močne postave ni posebno primerno blago z velikimi vzorci v svetlih barvah. To se dobro poda samo vitkim postavam, za močne so pa najlepši in zelo priporočljivi drobni vzorci v temnejših barvah. Ker si domačo obleko marsikatera gospodinja rada sama sešije, sem narisala na krojni poli tudi kroj za njo.
Plaščna obleka. To je bolj praznična obleka in zato si izberemo zanjo lepo blago in soliden kroj, da jo lahko nosimo več let. Skoraj najlepše za plaščno obleko je gladko blago, ki ni tako zelo podvrženo modi. Kričečih in tako imenovanih modnih barv se je treba izogibati, sicer se obleke prehitro naveličamo. Vedno lep in trpežen je temnomoder ševiot in gabarden. Dobro se pa obnašata tudi volneni rips in popelin. V zalogi si najprej oglejte šarmelen, ki meni izredno ugaja in vam ga zares priporočam. Zelo lepe pomladanske obleke so pa iz tvida, ki je v zalogi v več barvah. Tudi za tako obleko sem narisala na poli kroj.
Športni kostim se lahko obleče ob vsakem vremenu in vsak letni čas. K! takemu kostimu se lepo poda svetla ali bela bluza s pisano vezanko m pa športni čevlji, rjavi ali črni, z nizko ali polnizko peto. Na tak kostim se tako privadimo, da ga še celo obrnemoi in prešijemo in ga potem še težko odložimo. Tak kostim mora biti iz solidnega blaga, mora biti prikrojen izrazito športno in lepo sešit. Športni kostim je malo podvržen modi. Z blagom za športne kostime je naša zadruga dobro preskrbljena. V zalogi ima lepe koverkote, karirane ševjote in več vrst lodna. Pravi športni kostimi se pa šivajo tudi iz žameta »Kord«, katerega dobite tudi v več barvah v zadružni prodajalni.
Lahek plašč. Lahek plašč se ne nosi samo spomladi in jeseni, marveč tudi poleti se večkrat obleče čez lahko obleko, zlasti za v vlak. Tak plašč je navadno iz lahkega volnenega enobarvnega blaga in če se precej nosi, naj bo iz solidnega blaga, temnejše barve, da se na njem ne pozna vsaka malenkost. Najbolj prikladne barve za take plašče so zelenkastosiva, rjav-kastosiva in pepelnata, ker navadno tudi na solncu tako hitro ne oblede. Ker se tak plašč po navadi nosi več let, ne sme biti prikrojen po »zadnji modi«, da bi naslednja leta ne kazal stare letnice. Najsolidnejša je zanj gladka fazona, za katero sem vam pripravila kroj na poli.
Barvasto perilo. Ker se precej nosi barvasto perilo, ima zadruga tudi bogato zalogo barvaste pralne svile za perilo v prav lepih barvah. Komur je pa še vedno najbolj všeč belo perilo, ne bo v zadregi, ker je v zalogi vse, od navadne kotenine pa do najfinejšega sifona.
V tem poročilu sem opozorila samo na tiste vrste blaga, ki se nanašajo na obleke, za katere so kroji na poli. Vsega blaga ne morem opisati. To najdete v ceniku, v katerem pa tudi ni prav vsega. Tako na primer mi je pokazal gosp. poslovodja lepa pletena volnena ogrinjala, na katera bi bilo morda dobro opozoriti može, ki si belijo glave, kaj bi kupili ženam za pirhe. Tak pirh, da veste, stane samo 170 dinarjev.
Za začetnice sem pripravila na krojni poli kroj za krilno kombinacijo. Narisana sta dva dela, prednji in zadnji. Na prednjem delu je zgoraj posnetek, zadnji del pa je brez posnetka. Pod skico kombinacije ob levi strani pole je označen vsak pomanjšani del kroja s številko, na poli pa je kroj označen z isto številko, tako da ga je lahko najti. Na kroju je tudi napisano, kje je prepognjeno blago, kje je zgoraj in kje je spodaj. Kroj je treba samo natančno prerisati in izrezati. Preden se začne prikrojevati, je treba velikost kroja primerjati s svojimi merami, pri kombinaciji na primer gornjo širino, širino bokov in pa dolžino kombinacije. Šele nato se kroj položi na blago in pripne. Za šive in robove se mora dodati! Pri kombinaciji se najprej sešijeta posnetka na prednjem delu, nato pa oba stranska šiva. Zgoraj se prišijejo širše, spodaj pa ožje čipke. Naramnice se narede iz blaga, iz kakršnega je kombinacija ali pa iz svilenega traku.
Štedi bele pare za črne dane!
NEKAJ NASVETOV ZA ONE, KI BODO ŠIVALE.
Pravilno je, da se pri prikrojevanju polagajo vsi kroji po dolžini blaga, samo pri črtastem se včasih zaradi učinkovitosti kroji po širini. Volneno blago je treba pred prikrojevanjem prelikati čez mokro cunjo, pralno blago pa, zlasti če je redko tkano, zmočiti in prelikati, da pozneje pri pranju ne vskoči.
Žamet se pravilno kroji proti smeri, ker dobi potem lepši svit, smer se mu pa določi tako, da se z roko pogladi blago. V pravi smeri se dlačice vležejo in žamet dobi svetlejšo barvo, nasprotna smer se pa čuti že v roki in na pogled ima tedaj žamet temnejšo barvo. Gube se pri obleki iz žameta ne smejo zalikati.
Podloga za kostim ali plašč mora biti gladka in svetla. Gladka za to, da rokav bluze ali obleke kar smukne skoz, svetla pa zato, da se bela bluza ali svetlejša obleka pod njo ne umaže.
V	zadružni prodajalni je bogata zaloga satina, serža, krokata in svile za podlogo v res lepih barvah in dobre kvalitete.
V	vodene obleke, pa tudi v volnene bluze se morajo všiti potnice, ker dostikrat je obleka še čedna, pod pazduho pa tako prepotena, da se začne trgati. Potnice po 15 ali 20 Din se za volneno obleko pač vedno izplačajo.
Če" si katera plašč ali kostim sama šiva, pa nima doma težkega likalnika, ji svetujem, da ga da, ko je gotov, zlikati krojaču. Na vsaki dobro zlikani obleki se skrije marsikatera majhna napaka, napravljena pri šivanju.
ČESA NE SMEMO POZABITI V MESECU MARCU?
Postaviti zlati seboj ali fiolo v toplo sobo na solnčno okno, da čim-prej vzcvete.
Postaviti na solnčna okna zabojčke, v katerih so vsajene hiacinte, tulipani, vrtne potočnice, mačehe in vrtne marjetice, da bomo imeli v marcu in aprilu na oknih cvetje.
Pregledati zabojčke za cvetlice. Zabojčkov ne smemo mazati znotraj s karbolinejem, ker to cvetlicam škoduje. Na dno zabojčkov položimo črepinje, nato pa napolnimo zabojčke s svežo zemljo, katero vsadimo
pelargonije, fuksije, marjete in še druge cvetlice, katere hočemo imeti poleti na oknu.
Odrezati na pelargonijah in fuksijah vse nepotrebne rogovile in pustiti na pelargonijah na vsaki mladiki le po štiri do pet očes, pri fuksijah pa na vsaki vejici po dve do pet. Presaditi smemo rastline šele tedaj, ko začno poganjati očesca. Iz močnih obrezkov naredimo potaknjence. Da ne začno gniti, je dobro, da primešamo zemlji nekoliko zdrobljenega oglja ali drobnega peska. Pri presajanju otresemo staro prst iz korenin, korenine pa prikrajšamo, če se nam zdi potrebno.
Obrezati marjete (Chrisanthemum frutescens), napraviti potaknjence in jih vsaditi v težko dobro pregnojeno prst.
Presaditi vodenke in napraviti potaknjence.
Presaditi hortenzije v zmes iz ilovnate zemlje, barske prsti in nekoliko sviža. Pregoste poganjke moramo izrezati. Olesenela stebelca pustimo še nekaj tednov, da odženejo. Njih mladike uporabimo za potaknjence. Močnih in starejših poganjkov ne smemo porezati, ker se cvetje razvije iz vrhnjih očes na lesu iz prejšnjega leta. Presajene hortenzije in poganjke moramo dobro zalivati.
Palme in filodendrone presaditi v gnojno prst, in sicer mlade vsako leto, starejše pa vsako tretje ali četrto leto.
Presaditi mlade mirte v gnojno prst, kateri primešamo nekoliko peska. Starejše rastline ostanejo lahko tri do štiri leta v isti posodi. Mirte obrežemo in napravimo potaknjence.
Presaditi asparaguse v težko prst, kompostnico, ki pa mora biti zelo rodovitna.
Presaditi sobno smrečico v rahlo listno prst, kateri primešamo nekoliko peska.
Presaditi aralijo v gnojno rahlo prst.
Presaditi tradeskancijo v lažjo, pa gnojno zemljo, nato pa napraviti potaknjence.	/.
Presaditi in obrezati oleandre.
Postaviti krizanteme, ki smo jih jeseni sadili v zabojčke ali lončke,
V	topel prostor, da odženejo poganjke, katere porabimo za potaknjence.
V	ta namen vzamemo poganjke, ki odženo iz zemlje, ne pa tudi tistih, ki poženo tu pa tam iz stebel. Stare rastline vržemo stran.
Tudi iz nageljnov in pasionk napraviti potaknjence, ki jih vsadimo v močno gnojno zemljo.
Izmed enoletnih cvetlic posejati v tople grede ali pa v lončke in zabojčke med okni: ageratum, astre,* enoletne kresnice, balzamine, klarkije, c i n i j e, mačehe, zajčke, petunije, lobelije, s a 1 v i j e. Na piano lahko posejemo solnčne rože, resedo.
* Razprto tiskane cvetlice so posebno priporočljive. Semena za cvetlice se dobe v zadružni prodajalni. (Glej »Cenik«, »Cvetlična semena«.)
V cvetličnem vrtu vsaditi cvetlice trajnice. Dalije vsadimo šele v začetku maja, gladiole pa že v aprilu.
Vsaditi v vrt primule, avrikle, marjetice, spominčice, mačehe, srčke, flokse.
Obrezati vrtnice.
Prvo delo na vrtu je snaženje. K temu spada urejevanje gredic, popravljanje ograje in potov. Pota posujemo z belim peskom, priljubljena so pa tudi pota iz položenih apnenčevih plošč. Pred setvijo in sejanjem mora biti zemlja dobro prerahljana in pognojena. Gnoj posujemo že jeseni. Trate vj vrtu pregrabimo z železnimi grabljami, s čimer uničimo mah, nato jih pa z brezovo metlo dobro pometemo. Po štirinajstih dneh, ko trava že nekoliko zraste, se mora opleti in s srpom požeti. Meseca marca je zadnji čas za sajenje zimzelena, okrasnega grmičevja in vrtnic. Izmed najlepših grmov je rododendron. Če ga vsadimo zgodaj v polsenčno lego, cvete že prvo leto. Zemljo, ki je za grmičevje prerahla, pomešamo nekoliko z ilovico, v jame pa, v katere sadimo grmičevje, moramo pognojiti s strohnelim gnojem.
VESELI VELIKONOČNI PRAZNIKI V NAŠI KUHINJI.
Karfijolna juha. Listke in štorček od karfijole skuhamo do mehkega v kostni juhi ali v navadnem kropu in jih nato pretlačimo (pasiramo). Cvet karfijole skuhamo posebej in ga potem razdenemo. Medtem napravimo prežganje iz sirovega ali kuhanega masla in moke, mu pridenemo še sesekljanega peteršilja in kašo iz listov in štorčka karfijole, nato pa vse skupaj osolimo in opopramo po svojem okusu in pustimo prevreti. Pred serviranjem pridenemo še karfijoline cvetke1 in če se nam zdi potrebno, še legiramo juho z enim rumenjakom.
Drobtinični cmočki. 5 dkg masla penasto vmešamo, nato pa pridenemo 2 jajci, eno v mleku namočeno, ožeto in pretlačeno žemljo in toliko presejanih drobtinic, da je zmes napol gosta. Ko se drobtinice napijejo, napravimo za oreh velike cmočke, ki jih zakuhamo na juhi.
Žlikrofi ali nadevani grebenčki. Iz 20 dkg moke, 2 jajc, koščka masla in kolikor je treba vode, napravimo testo kakor za rezance. Testo dobro zgnetemo, potem ga pustimo, da nekoliko časa počiva, nato ga pa tanko razvaljamo. Iz razvaljanega testa izrežemo s petelinčkom štirioglate in okrogle krpe. Na sredo vsake krpe denemo nekoliko nadeva, pomažemo
nato robove z beljakom, ki jih potem zlepimo. Žlikrofe zakuhamo na vreli juhi ali v slanem kropu. Nadev: na 5 dkg masla ali masti prepražimo nasekljano čebulo in peteršilj, nato pa pridenemo sesekljano meso, soli, popra in nekoliko majarona, in ko se vse skupaj shladi, vlijemo noter še 1 jajce.
Gluljaž iz polenovke. V zelo slani vodi skuhamo namočeno polenovko, ki ji nato odstranimo koščice in kožo. V kastroli razbelimo fino olje, v katerem zarumenimo drobno zrezane čebule in moke. Ko je to storjeno, denemo noter polenovko, katero potresemo s papriko, z drobno zrezanim zelenim peteršiljem in česnom, zalijemo vse skupaj z zelenjavno juho ter pustimo dobro prevreti, nato pa malo okisamo in denemo s krompirjem na mizo.
Polenovka, zabeljena. Namočeno polenovko denemo kuhat v vodo, ki ji pridenemo nekoliko peteršilja, korenja, malo čebule in česna. Nato vodo odcedimo, odstranimo polenovki koščice in kožo in jo zabelimo z maslom, v katerem zarumenimo na tanke listke zrezano Čebulo. Tako ribo postavimo s kislim zeljem na mizo.
Polenovka v omaki. Skuhani polenovki odstranimo koščice in kožo. V kastroli razbelimo namiznega olja in drobno sesekljane suhe slanine. Nato pridenemo precej prav na drobno sesekljane čebule. Ko čebula lepo zarumeni, dodamo še sesekljanega zelenega peteršilja in paradižnikove konzerve. Vse preobrnemo samo enkrat po kastroli in nato denemo noter polenovko, ki jo dušimo nekaj časa. Ko je to storjeno, zalijemo vse skupaj nekoliko z govejo juho in pustimo prevreti. Omaka mora biti gosta kakor pri tržaških tripah. Ko je jed že gotova, pridenemo še na soli strtega česna, na kar jo lahko serviramo in si voščimo dober tek.
Kvašeno testo za potice. V lonček denemo 4 žlice mlačnega mleka, koščpk sladkorja in 3 do 4 dkg zdrobljenega kvasa, primešamo žlico moke in pustimo, da vzhaja. Medtem zmešamo v skledi 15 dkg sirovega masla, 2 do 6 rumenjakov, limonove lupine, ki morajo biti zelo drobno zrezane, in 10 dkg sladkorja. Polagoma prilijemo % litra mlačnega mleka ali kavne smetane, dodenemo vzhajan kvas, 1 liter fine, presejane suhe moke in dobre pol žlice soli. Nato pa testo dobro stepamo, in sicer četrt ali pol ure, tako da se nazadnje že loči od kuhalnice, na kar ga pustimo vzhajati.
Lešnikova potica. 3/s litra kavne smetane, 20 dkg sladkorja in nekoliko vanilije zmešamo, potem pa pridenemo tej zmesi prav narahlo sneg iz 2 beljakov. Ta nadev namažemo na zvaljano kvašeno testo in ga potresemo s Vč kg olupljenimi in na drobno zrezanimi lešniki in za eno pest drobtinami. Testo nato tesno zavijemo, pustimo, da vzhaja, potem pa ga namažemo z jajcem in rumeno zapečemo.
Rozinova potica. Poljubno fino kvašeno testo pustimo, da vzhaja. Medtem zmešamo % litra sveže smetane, 3 rumenjake, 20 dkg sladkorja, nekoliko vanilije, drobno zrezane limonove lupinice in trd sneg iz treh beljakov. Testo nato prav tenko razvaljamo in pomažemo z nadevom.
potem pa še potresemo z rozinami in za eno pest drobtinicami. Testo nazadnje tesno zavijemo, denemo v pomazan model, postavimo na toplo, da vzhaja, in potem pa rumeno zapečemo.
Škofovski kruh. 6 rumenjakov zmešamo penasto s 14 dkg sladkorja in temu pridenemo 4 dkg neolupljenih in na listke zrezanih mandljev, 4 dkg rozin, 4 dkg zrezanega citronata, nekoliko drobno zrezane limonove lupine in sneg iz šestih beljakov, razen tega pa 16 dkg moke. To zmes spečemo v ozkem namazanem modlu in zrežemo šele drugi dan na rezine, potem pa serviramo k čaju, vinu itd.
Kcksi-nagajivčki. Na desko denemo 28 dkg moke, 21 dkg sirovega masla, 10 dkg sladkorja, nekoliko limonove lupinice in 2 rumenjaka. Vse skupaj nato dobro in naglo pognetemo v testo in pustimo počivati pol ure na hladnem. Nato razvaljamo testo za nožev rob na debelo in izrežemo iz njega z majhnim obodcem okrogle kolačke. Na polovici kolačkov napravimo nato, in sicer v sredi vsakega, po 3 luknjice. Ko so kolački pečeni, namažemo tiste, ki so celi, z marmelado, ki naj ima živo barvo, s preluknjanimi jih pa pokrijemo.
.. ................m....................................................iiiiiiiiiiiiiiiriiiiTmmrmiTummTiimTmiMTrimiiiiiimiTiimiTT
Vesefe velikonočne praznike iefi vsemu cenj. čfanstvu in žefezničarjem upravni in nadzorni od6or
Tiačavfjafne, Kreditne in Stanovanjske zadruge CjuStjana in 77lari6or
.......................................................................... iiinmmmiiimimiimiiinmiiiiiiniiiiiimimimii
Iz uredništva.
Naslednja številka izide zopet normalno 20. aprila t. 1. Številka 3. je izšla, kakor smo že obvestili zadnjič cenjeno članstvo, prej radi krojne priloge, da bo našim cenjenim gospodinjam omogočeno uporabiti jo za velikonočne praznike.
Današnji številki smo priložili krojno prilogo z nasveti za naše cenjene gospodinje in cenik naših prodajalen. Naslednji cenik izide v junijski številki.
Cenjene dopisnike, katerih dopisov še nismo objavili, prosimo, da potrpe in bomo sčasoma objavili vse.
VSEBINA: O kontroli nabavljalnih zadrug (str. 45). — Čekovni sistem (str. 46). — Položaj nabavljalnih zadrug na Ruskem (str. 47). — Da se ne pozabi (str. 49). — Čebelarstvo: Izdelovanje medice (str. 51). — Perutninarstvo: Delo perutninarja v mesecu marcu (str. 52). — Strta mladost (str. 55). — Stanko iz barake (str. 64). — Kaj je razredna loterija (str. 66). — Za naše male (str. 67). — Ročna dela: Mimogrede. Nasveti za izbiranje blaga v zadružni prodajalni (str. 69). Nekaj nasvetov za one, ki bedo šivale (str. 72). — Cvetlice: Česa ne smemo pozabiti v mesecu marcu (str. 72). — Kuhinja: Veseli velikonočni prazniki v naši kuhinji (str. 74). — Iz uredništva.
Zadrugar« izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka pa 2 Din. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. 2., Ljubljana Vil, Mahničeva cesta štev. 7, kamor se pošilja tudi dopise. — Odgovorni urednik: Ponikvar Ciril, Ljubljana, Masarykova cesta 7. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.
Naročila za velikonočne šunke se sprejemajo v vseh naših prodajalnah. Cena za kilogram od Din 24-— do 28-—.
Slanino, hamburško, smo kupili večjo količino ter bomo isto oddajali dokler traja zaloga po ceni Din 20-— za kilogram.
Opozarjamo člane, da je cena zelo nizka, iste vrste slanino prodajajo nekateri trgovci celo po Din 40-— za kilogram.
Obveščamo člane, da smo dalmatinske fige in kislo zelje v vseh trgovinah razprodali.
SPREMEMBE CEN ZA MESEC MARC-APRIL 1931. Cene stopijo dne 20. marca 1931. v veljavo.
Moka, mehka (2)	kg	Din 3-—		T"\	V* V •	1 • Kozici, celi	kg Din 4-—	
Moka, krušna (5)	99	99	2-70	Mandeljni la.	99	99	52—
Moka, ajdova	99	99	4—	Mandeljni Ila.	99	99	40"—
Zdrob, koruzni	99	99	2-60	Grozdiči	99	99	12-—
Makaroni v kart.	99	99	10-40	Cevebe	99	99	12—
Špageti v kart.	99	99	10-40	Rožičeva moka	9) : 9 9	6—
Makaroni, jajčni	99	99	8-50	Lešniki, tolčeni	99	99	32—
Polzi, jajčni	99	99	8-50	Olje, bučno	liter „	12—
Makaroni, navadni	99	99	7—	Olje, olivno	99	99	18—
Polži, navadni	99	99	7—	Marmelada, marelčna	kg „	28—
Špageti, navadni	99	99	7—	Marmelada, jabolčna	99	99	18—
Rezanci, široki	99	99	■ 7—			
Fidelini			7—			
	99	99		NOVO BLAGO:		
Krpice, navadne	99	99	7—			
Zvezdice, navadne	99	99	7—	Činkvantin	kg Din	2—
Ješprenj št. 10	99	99	3-50	Odol, mala steki.	steki.,,	22—
Ceres	99	99	25—	Odol, srednja steki.	99	99	35—
Kava »Perl«	99	99	68—	Odol, velika	99	99	65—
Kava »Portorico«	99	99	68—	Kakao II	kg „	24—
Kava la.	99	..	56—	Rozine III (kalifom.)	99	99	14—
Kava Ha.	99	99	44—	Pomaranče	kom. „	2—
Čajno maslo la.	99	99	50—	Dr. Pirčeva slad. kava	kg „	14—
Kuhano maslo	99	99	36—	Glava, prešana,		
Slanina, soljena	99	99	16—	svinjska	99	99	26—
Slanina, hamburška	99	99	20-—	Pile, plošnate	kom. „	9-60
Slanina, debela	99	99	18-—	Pile, plošnate	99	99	11—
Salama, graničarska	99	99	36-—	Pile, plošnate	99	99	13—
Sir ITa.	99	99	24—	Pile, trioglate	99	99	4-50
Gorčica v kozarcih		99	9—	Pile, trioglate	99	99	5—
URE
V bodoče bomo imeli v zalogi precizijske ure znamke »Omega« in Cyma . Cene so sledeče:	I
a) Omega: nikel	Din 450— b) Cvma: nikel	Din 380-—
srebro	„ 700-—	srebro Din 570-— in 630'—
Garancija Cyma| ur 5 let. Primorani smo bili vpeljati drugo znamko ur, ker so se »Doxa« ure vsled kreiranja glavnega zastopstva za Jugoslavijo tako podražile, da našim razmeram ne odgovarjajo več.
ZNIŽANE CENE MANUFAKTURNEGA BLAGA. Platno za telesno in posteljno perilo:
Kotonina, bela, za perilo, sir. 80 cm	 Wassertuch za posteljno perilo, šir. 156 cm .	.	.	Din	9—	do	12-—-28—
Sifoni, šir. 80 cm			9*—		17-50'
Batist-šifon, šir. 85 cm .	.			15'—		26—
Platno, belo, za kapne, šir. 176 cm	 Gradi, mornar., za spodnje hlače, šir. 80 cm . . . Gradi, raye, za spodnje hlače, šir. 80 cm . . . .	”	50 —	77	57— 18—
	n	17'—	77	23 —
Gradi, damast, šir. 120 cm			2 J;		v	35—
Nanking, beli in barv., za postelj, perilo, šir. 80 cm		14:—		'27—
Kanafas za blazine, barvasti, šir. 80 cm ...	.		10 —		14—
Kanafas za blazine, barvasti, šir. 120 cm ....	,,	20 —		22-—
Blago za moško perilo:				
Oksfordi za srajce, šir. 76 cm .......	.	Din	9-—	do	15—
Cefirji za srajce, svileni, šir. 80 cm /			28-—		45—
Frenchi za srajce, šir. 80 cm			20—		28-—
Kambriki, kretoni, tiskovina modra, šir. 76 cm .	-	„	11-—		17—
Poldeleni, najnovejši vzorci, šir. 76 cm		77	12 —	JJ	16—
Žamet, svila:				
Žamet, vzorčast, gladek, šir. 72 cm	 Creppe Georgette v vseh barvah, šir. 110 cm .	.	Din 36-—, 59— Din			ftfi-— 120—
Greppe Satin v modnih barvah, šir. 100 cm .	.	.		98-—	do	170—
Svila, surova, v vseh barvah, šir. 80 cm .	.	.	. Svila / Lame« v modnih barvah, 90 cm		”	65 —	”	75— 32—
Svila, popelin in umetna, šir. 80 cm			24'—		38-—
Svila, foulard, vzorčasta, šir. 94 cm			45 —	„	94-—
Damsko, volneno:				
Popelin, volneni v vseh barvah, šir. 1Q0 cm .	.	.	Din	35-—	do	44-—
Kamgarn, volneni, modri in črni, šir. 140 cm .	.	.	J	110-—	„	140—
Moško volneno za obleke in površnike:
Kamgarn, modri in črni, šir. 140 cm		. Din	125—	do	340—
Peruvien in Doskin, črn, 140 cm			171—	„	310—
Podlogo za obleke: Klot, črni, šir. 140 cm			. Din	28—	do	46—
Atlasin, črni, šir. 140 cm			57—	v	85—
Rokavina, šir. 100 cm			20—		29—
Elastik, šir. 75 cm			11—		18—
Satin, barvasti, šir. 78 cm			16—	n	20—
Platno, pravo za brisače, šir. 45 cm			15—	57	23—
Prtetina, bela, damast in barvasta		.	42—		72—
Obrisače za posodo, komad		.	6—		11—
Prti, barvasti, tkani in tiskani		 .		40—		72—
Garniture, posteljne (2 pregrinjali in 1 prt) .	.	57	425—		570—
Odeje, prešite, klotaste (kovtri)			190—		290—
Vata za odeje, kilogram			16—		25—
Žima za žimnice, kilogram		57	34—	57	90—
Konfekcija in perilo: Obleke, kopalne, damske		. Din	102—	do	240—
Srajce, moške, skavtske		.	34—		42—
Nogavice, moške		.	5—	,5	25—
Kravate, pentlje		‘	n	16—	■n '	26—
Samoveznice, dolge		*	57	10—	n	66—
Hiačice, damske, trikot, svilene ......		24—	77	42—
Cenik Nabavili	line	Bil	rane nsložbent	jev i	drža
HLEVSKI IZDELKI			KAVA		
Moka 0 gg		kg	3 40	Kava, Perl		kg	70 —
Moka 0 g		„	3'30	Kava, Portorico ....		70 —
Moka mehka		„	3 10	Kava, surova, la •	•	•	■		58' —
Moka krušna .	.	•	•	„	2 80	Kava, surova, ila .	.	.		46 —
Moka ajdova		99	4'80	Kava, žgana		99	64 —
Moka ržena .	.	.	.	,	,,	2 80	Kava, žgana, »Specialc .	99	76 —
Moka koruzna •	•	•	•	,,	1'80	Kava, Hag, mali ....		14'—
Moka krmilna ....	„	1'30	Kava, Hag, veliki . • •	99	27'—
Zdrob pšenični ....	„	3 60			
Zdrob koruzni ....	99	3 —	KAVNE PRIMESI		
Zdrob iz činkvantina .	.	»	3'50	Kava, Kneipp ....	kg	14 —
Otrobi pšenični ....	”	1 20	Kava, žitna			8 —
Otrobi koruzni ....	”	1'20	Kava, Žika •	•	•	•	-	99	13'—
			Kava, figova		99	22 —
TESTENINE			Kava, Enrilo .	.	• -	99	20'—
			Kava, Enrilo .	■	•	•	škatla	16"—
Makaroni v kartonih .	.	kg	11 —	Cikorija, Franck ....	kg	18'—
Špageti v kartonih .	•	•	»	11 —	Cikorija, kolinska .	.	•	99	27 —
Makaroni jajčni ....	»	9 —	Cikorija, redilna ....	»	20 —
marec
Polži jajčni .	.	•
Polži domači .	•	•
Rezanci domači široki Špageti domači .	.
Fidelini domači .	.
Bleki domači . . . Zvezdice domače .
ZRNJE
9'— 7-50 7-50 7'50 7 50 7'50 7-50
MAST
tra		kg	1P50
Riž la			8'40
Riž Ha		n	5 60
Koruza debela ....	99	1 '40
Koruza činkvantin . •	•	99	2'80
Kaša		99	3 60
Ješprenj		99	4'40
Ješsprenjček		99	8'—
Fižol cipro		”	4'—
Fižol la 		»	3'50 *
Fižol Ila			»	2 —
Leča la 		»	12'—
Leča Ila		»	7 —
Grah zelen		99	14'—
Piča za kure		99	2'—
Pica za kure, Promiul . .	99	10'—
SLADKOR
Sladkor v kockah . • •	kg	13 —
Sladkor, sipa		»	11'50
Sladkorčki (bonboni) .	.	»	24 —
Sladkor v prahu • • •	n	13'—
Kandis		„	20 —
Margo, slad		”	50 —
SOL		
Sol, morska . . . . .	kg	2'75
Sol, kreška		n	2 75
Mast...............
Mast v dozah po 5 kg Ceres, bel, rumen . Čajno maslo la •	•
Čajno maslo Ila .	.
Kuhano maslo .	.
DELIKATESE
Slanina, soljena .	.
Slanina, tirolska Slanina, krušna .	.	.
Slanina, »hamburška« . Slanina, prekajena, deb. Slanina, papricirana . Salame, ogrske .
Salame, milanske Salame, krakovske Salame, letne .	.
Salame, navadne Kranjske klobaske Klobase, suhe Rebrca . • •
Meso, prekajeno Šunke, praške Šunke, domače Šunke, zvite .
Krače . . •
Svinjski parklji Svinjske glave brez kost Sardine, velike, 1/i kg . Sardine, srednje, 1[5 kg Sardine, male, Viokg . Sardele v slani vodi . Sard. obročki s 'kapern Sard. obročki s kapern Tunina . . .
Postrvi .	.	.
Med, ajdov . .
Med, cvetlični
kg
doza
kg
99
99
kom.
18 7 100-26-52*-44 -40'-
20
30
18
26
22
20
72
72
34
26
18
5
Med, cvetlični, mali .	.	mali lonč.	2'50	Vanilijin prašek za pu-
Med, cvetlični, veliki .	.	vel.	7 50	ding	
Sir, Chalet, la ... .	kom.	3 —	Malinov prašek za puding
Sir, Chalet, Ila ....	99	1 '50	Citronin prašek za puding
Sir, trapistovski ....	kg	24'—	Mandljev prašek za pu-
Sir la		99	28'—	ding	
Sir Ila		99	26'—	Čokoladni prašek za pu-
Sir, Parmezan ....	99	64 —	ding	
Maggi, velike .	.	.	.	.	steki.	28'50	Makronin prašek za pu-
Maggi, srednje ....	»	17' -	ding	
Maggi, male		99	IV—	Čokoladne jedi .	•	■	•
Maggi, na drobno .	.	.	dkg	V50	Rdeči zdrob	
Maggi, juha, gobova .	.	zav.	4 —	Vanilijeva krema »Dibo-
Guljaž ekstrakt ....	»	3'30	na«	
Maggi, juha, grahova . .	99	3 50	Čokoladna krema »Dibo-
J uhan, velike		steki.	12'—	na« ‘	
Juhan, male		»	6'—	Božanska jed	
Juhan, na drobno .	.	.	dkg	P10	Zmes za šartelj . . . •
Kocke za juho ....	kom.	V—	
Kocke za juho, 25 kom.	doza	25'—	SADJE
Gorčica (zenf) .	•
Gorčica.............
Keksi v zavitkih . Keksi v zav. a 1 kg
Keksi...............
Kvas................
Otroški piškoti .	•
Oblati..............
Nepolitanke, dolge . Nepolitanke, dolge . Polenovka, suha Dezert šnite, vel Slaniki, novi . Guljaž, goveji . Jetrna pašteta Sardelna pašteta
.ike
Čaj
Čaj
Čaj
Čaj
Čaj
Čaj
Čaj
dozah • dozah • zavitkih zavitkih zavitkih zavitkih zavitkih
99	3'—	vaj	 Kakao 		„	40 —
kg	26 —	Paradižniki V-,	....	doze	4-50
99	26 —	Paradižniki V2 •	•	•	•	»	10-—
99	32 —	Marmelada Ila ... ■	kg	20 —
99		Marmelada, jabolčna, do-		
99	Zb'—	ze a 1 kg		99	20'—
99	16 —	Marmelada, marelična .	.	99	30"—
99	10 —	Marmelada, marel., doze		
99	18 —	a 1 kg		»	30 —
škatla	11 —	Čokolada 1U kg . ■ • .	tabl.	lo-—
99	9 —	Čokolada a Vio kg . • •	»	4-50
99	5'—	Čokolada a V2o kg . . .	»	2'50
kg	—•—	Čokolada z lešniki Vk kg	rebro	2'50
vel. škat.	12 —	Čokolada z lešniki V3kg	tabl.	20"—
mal. „	550	Čokolada z lešniki 1/6 kg	»	12 —
škatl.	16'—	Ovomaltine, velika .	•	•	doza	56 —
99	16"—	Ovomaltine, srednja . .	99	32'—
kg	14 —	Ovomaltine, mala . . .	99	16"—
„	18"—	Limonadni prašek . . .	zav.	V—
kozarec
kg
zavitek
kg
zavitek
komad
zavitek
kom.
komad
doza
vel. doza mal. ,, zav.
10
24
6
24
24
36
15
15
28
2 50
14
96
3'30
650
7'50
Češplje, sveže .	.	•
Češplje, suhe, domače Češplje, suhe, bosanske Hruške, suhe .
Hruške, sveže Orehi, celi Orehova jedrca Rožiči, celi Marelice •	•
Mandeljni la . Mandeljni Ila .
Rozine la .	•
Rozine Ila .	•
Grozdje .	.
Grozdiči-V amperli Čebula .	.	'.
Čebuljček . .
Česen . . •
Limone .	.
Pomaranče Pomaranče Mandarine . .
Fige v vencih Fige, dalmatinske Jabolka .	.
Cvebe .	.	.
Mak, plavi .	.
Rožičeva moka Lešniki, tolčeni Lešniki, celi .
Zelje v glavah Zelje, kislo Krompir . .
Kostanj, domači Kumarce, kisle, vel. Kumarce, kisle, mala Fižol, stročji, vel.
Fižol, stročji, mali
TEKOČINE
Kis za vlaganje .
Kis, vinski .	.
steki.
		Kis, dvojno močan .	.	.	1	4'—
zav.	2-50	Olje, namizno ....	„	16"—
	2-50	Olje, bučno		„	1 V—
	2'50	Olje, olivno		„	16 —
		Konjak 0-35 1	....	steki.	36 —
	2-50	Konjak 7/101		„	64 —
		Rum Ila. a y21 • . • •	„	22'—
	2'80	Rum la. a y> 1 •	.	■ •	„	36 —
		Rum la. a 11 .	. • •	„	60 —
	4 20	Žganje borovničar a V» 1 •	„	29 —
	4 20	Žganje hruševec a xh 1 •	„	25-
	3 50	Žganje tropinovec a Vs 1 ■	„	25'—
		Žganje brinjevec a X 1 .	„	25 —
	3 —	Žganje slivovka a y2 1	•	„	251—
		Žganje, marelčno, a y2 1 .	„	25 —
	3 50	Vino, belo		1	12 —
	5'—	Vino, črno		99	12 —
	12"—	Francosko žganje . . .	vel. steki. 40 —	
		Francosko žganje .	.	.	sred. „	26 —
		Francosko žganje .	.	.	mal. „	12 —
		Rum esenca		steki.	8 —
kg		’		Malinovec a y21 . . . .	„	14"—
„	—'—	Rogaška voda a iy2 1 •	•	„	6-30
99	10 —	Rog. Donati ali .	.	.	„	6’—
		Radenska voda iy2 l .	.	„	6-30
■99	—	Grenka voda Fr. Jožefova	„	9-20
„	8 —	Medica		1	6 —
n	30 —	Mošt, sadni		99	4 —
„	6‘—	Chabeso 		steki.	2 —
„	—'—	Sok, limonaden ....		,,	14’—
	58'—	Malinovec		kg	18'—
44
22
kom. —
DIŠAVE
—■—	Poper, cel in zmlet .	.	.	zavitek	3 —
14-—	Cimet, cel in mlet .	.	.	„	3 —
1 60	Klinčki (žbice) ....	„	3 —
	•		Piment, cel in mlet .	.	„	2'50
12 —	Lavorjevo zrnje (lorber)	„	2 50
—'60	Lavorjevo listje . .	„	—-—
V—	Janež 		„	2-50
1 50	Kumna		„	2'50
1 —	Muškatovi orehi ....	komad	0-50
10 —	Vanilija v šibkah .	.	.	„	1'—
6 —	Vaniljni sladkor .	.	.	zavit	V—
5, 6	Pecilni prašek ....	„	1 —
14 —	Žafran		„	—'80
14'—	Paprika, huda ....	„	31—
8 —	Paprika, sladka ....	„	3 —
36-—	Muškatov cvet . . . .	„	3 —
	*		Ingver 		„	3 —
	•		Korjander		,,	—"—
2-60			
—•80	POTREBŠČINE ZA PE-		
	RILO		
15 —	Milo Benzit		kos	5 —
10*—	Milo Hubertus, terpentin	kg	15 —
1 o —	Milo Schicht, terpentin •	„	16 —
11 —	Milo Schicht		„	15 —
	Milo Zlatorog		„	14 —
	Milo Zlatorog, terpentin .	„	16 —
—•—	Milo Gazela		„	14 —
6 —	Milo Gazela, terpentin . .	„	16'—
Prodajalne Ljubljana in Maribor
Milo Merima a la Marseille ..................
Milo »Apolo«, toaletno -Milo »Elida«, toaletno .	.
Milo »Elida«, toaletno .	.
Milo »Speik«, toaletno . Milo »Glycerin«, toaletno Milo »Viola«, toaletno .	.
Milo »Marija«, toaletno . Milo, toaletno, karbol .	.
Milo, mandeljnovo . • •
Milo za roke..............
Milo za britje II ...	•
Milo za britje I .	.	•	•
Soda za pranje .	.	.	•
Lug.....................
Plavilo.................
Boraks ..................
Boraks, carski ....
Škrob, rižev............
Škrob, rižev..............
Pralni prašek:
Ženska hvala .	,
»Tri«, soda.............
»Radion«................
»Persil«................
»Labod« za fino perilo .
»Lux« ..................
Vrvi za perilo, velike . Vrvi za perilo, male . . Vrvi za perilo, male .	.
POTREBŠČINE ZA ČEVLJE
Globin, črn.............
Globin, črn.............
Globin, črn.............
Globin, rjav............
Globin, rumen ■ • • -
Globin, bel.............
Albion, bel.............
Albion, siv.............
Mast za čevlje . . . . Krtače za blato .... Krtače za mazati . • ■ Krtače za svetliti .	.	•
Vrvice za čevlje, črne,
dolge..................
Vrvice za čevlje, črne,
kratke.................
Vrvice za čevlje, rjave,
kratke.................
Vrvice za čevlje, rjave,
dolge..................
Vezalke, usnjene .	.	•
Olje za mazanje podplatov
DRUGE POTREBŠČINE
Kalodont................
Chlorodont
Ustna voda..............
Kolonska voda . . . .
		Kolonska voda ....	/el. steki.	24 —
kg	15 —	Esenc za kolonsko vodo	steki.	16 -
kom.	T—	Krema za kožo ....	tuba	12 —
mal. kom.	7-50	Vazelin Elida		škatl.	6 —
vel. „	18 —	Puder Elida . • • • •	,,	10-—
kom.	6-—	Krtače za zobe, velike .	kom.	12 —
„	9 —	Krtače za zobe, male .	.	»	8'—
„	4 —	Krtače za obleko .	•	■	»	18 —
„	—'—	Krtače za ribati .	•	•	•	»	4'—
„	4-—	Krtače za parkete -.	.	•	»	30 —
„	9'—	Omela za parkete .	•	•	»	30 —
„	4-50	Omela, mala		”	14'—
„	3-—	Metle, velike		»	10 —
„	8 —	Metle, male		»	6 50
kg	2 —	Metlice za obleko .	•	•	»	6*—
„	4 —	Metlice za posodo .	•	•	»	P20
zavitek	2'50	Čistilo za parkete .	•	•	vel. tuba	24'—
99	2'50	Čistilo za parkete .	•	•	mal. „	13"—
škatla	4 50	Sidol za kovine ....	tuba	5 50
n	5'—	Svitol za kovine....	,,	4'80
zav.	1 '50	Vim čisti vse		zav.	3'50
		Fix, čisti vse		»	3-50
		Ominol		„	2-50
zav.	2	50 3	50	Smirkovo platno .	•	•	• v	pola	2 —
99	6*—	Tepači, veliki ....	kom.	18'—
99	6'—	Tepači, srednji ....	»	13'—
	7'—	Tepači, mali		99	8'—
99		Sveče, velike		paket	6’—
komad 40	'- 60'-	Sveče, velike	 Sveče, male .. • • • •	kom. paket	v— 6 —
99	30 — OH'	Sveče, male		kom.	—'60
99	zu	Nagrobne lučke ....	karton	14'—
		Vžigalice		paket	10 —
		Vžigalice		škatl.	1 —
		Zobotrebci		zvezek	—'50
vel. škatl.	12'—	Črnilo		steki.	3 —
sred. „	7 —	Svinčniki, navadni .	.	.	kom.	1'20
mal. „	5-—	Svinčniki, tintni ....	»	3-
škatl.	5'—	Peresniki		..	2'—
.»	5-—	Slama za predsobe la .	»	12'—
»	5 —	Slama za predsobe Ila .	99	4 —
steki.	6'—	Muholovci		»	1 —
99	6 —	Prah za čiščenje obleke .	»	10' -
škatla	4'50	Šampon		„	31—
komad	4‘—	Drva, mehka		kolobar	4'50
»	1-50	Sveče za božično drevo .	karton	—"—
99	12 —	Svečke, čudežne . . .	škatl.	—'—
		Pergament papir • • •	pola	V—
par	1 '50	Gelatina za vkuhavanje		
		sadja		zavitek	6 —
»	1'25	Pasovi, usnjeni ....	komad	8‘—
		Barva za piruhe .' .	.	.	zavitek	—•60
»	1-25	Ostara papir		»	2 —
		Jajca			1-50
»	2 —	Jajca za valjenje .	.	.	»		*	
»	2 —	Platnene vrečice, male .	»	8'—
steki.	10 —	Platnene vrečice, srednje	n	12'—
		Platnene vrečice, velike .	”	15 —
tuba	6 50	Semena:		mali zav	L—
„	6'50	Grah		vel. zav.	2 —
steki.	20 —	Fižol		99	99	2-—
mal. steki. 12'—		Umetno gnojilo ....	kg	3 —
Morska trava............kg	6'—
Hranilniki..............komad	40'—
Prazne pušice	....	„	5'—
Prazne pušice	....	„	10"—
Peharji.................... „	4'50 7 —
Stručnice	......	„	6'—
Stročnice................... „	8'50
Solnice..................... „	9 —
Šivanke....................zavitek	1'50
Sukanec, bel, črn št. 10
do 16..................  valjček	5'—
Sukanec, bel, črn št. 20
do 36..................... „	3 75
Sukanec, bel, črn št. 40
do 60..................... „	3'—
Kruh črn in bel .... kg	3'20
Morske ribe..............dnevna cena
KUHINJSKA POSODA
Lonci »Ideal« od y2 do 10 litrov.
Kozice od y2 do 8 litrov.
Mlečne ponve od 2 do 4 litrov.
Lonci, aluminium, od y2 do 6 litrov.
Kozice, aluminium, od y2 do 4 litrov. Zajemalke, aluminium, od 7 do 11 cm. Kozice, vlite, od x/2 do 5 litrov.
Delavski lonci, email, od y2 do 2V2 litra. Lonci za perilo, pocinkani, od 10 do 40 litr. Pokrivače, email, 10 do 84 cm.
Zajemalke, email, od 7 do 12 cm.
Penovke, email, od 8 do 12 cm.
Cedila za čaj aluminium.
Cedila za zelenjavo, email, od 20 do 34 cm. Cedila za juho, pocink., od 14 do 16 cm. Škafi, email, 40 cm.
Škafi, pocinkani, od 40 do 45 cm.
Korci, email, 14 cm.
Škropilnice za vrt od 8 do 15 litrov. Pralnice, 30 X 40, 30 X 50 cm.
Kavni mlinčki, veliki in mali.
Pekve, email, od 32 do 40 cm.
Vedrice, email, 30 cm.
Vedrice, pocinkane, od 30 do 32 cm. Umivalniki, email, od 40 do 45 cm.
Nočne posode, email, od 20 do 24 cm. Smetišnice, pocinkane.
Mlečne kangle, pocinkane, od y2 — 3 litre. Kmečke sklede, email, od 24 do 30 cm. Drobilnice št. 1—3.
Mesoreznice št. 5, 8, 10.
Ponve, železne, od 16 do 20 cm.
Škafi, pobarvani.
Stiskalnice za sok.	s
Jedilni noži.	Jedilne vilice.
Jedilne žlice.	Kavne žličke.
Kavne skodelice.
Jajčne ponve od 16 do 24 cm.
Cvrtne ponve od 20 do 24 cm.
Pomivalne sklede, email, od 42 do 48 cm. Pomivalne sklede, pocin., od 42 do 48 cm. Thermid steklenice po y2, % in 1 liter. Patroni z ogljikovo kislino.
Platno za telesno in posteljno perilo:
Kotonina, rjava, sir. 76 cm...............
Kotonina, rjava, sir. 152 cm...............
Kotonina, bela za perilo, sir. 80 cm . . . Kotenina, bela, za posteljno perilo, 156 cm Kreas za posteljno perilo, šir. 156 cm . . Wassertuch za posteljno perilo, šir. 156 cm
Sifoni, šir. 80 cm........................
Batist, sifoni, 85 cm šir..................
Platno, belo, za kapne, šir. 180 cm . . . Platno, pravo, za rjuhe, šir. 156 cm . . . Platno, pravo, za kapne, šir. 176 cm .	.	.
Gradi, mornar., za spod. hlače, šir. 80 cm Gradi, raye, za spodnje hlače, šir. 80 cm
Gradi, damast, la., šir. 80 cm.............
Gradi, damast, šir. 120 cm.................
Pique, bel, šir. 80 cm.....................
Etamin, bel, la., šir. 120 cm..............
Etamin, bel, la., šir. 150 cm..............
Opal, bel, la., šir. 112 cm................
Panama, bel, šir. 80 cm...................
Batist, bel in barvast.....................
Nanking, bel in barvast, za post. perilo,
šir. 80 cm.............................
Nanking, bel in barvast, šir. 120 cm .	.	.
Kanafas za blazine, barvast, šir. 80 cm . . Kanafas za blazine, barvast, šir. 120 cm
Blago za moško perilo:
Gradi, linški, barv., za spod. hlače, 80 cm
Oksfordi za srajce, šir. 76 cm.............
Cefir za srajce, šir. 80 cm................
Cefirji za srajce, svileni, šir. 80 cm .	.	.
Frenchi za srajce, šir. 80 cm..............
Bombažasto blago za ženske obleke:
Kretoni za ženske obleke, šir. 76 cm . .
Kambrik, šir. 76 cm........................
Tiskovina, modra, šir. 76 cm...............
Gradi, moder, za ključavn. obleke, 80 cm Poldeleni najnovejši vzorci, 76 cm .	.	.
Cvimato blago za ženske obleke, šir. 75 cm Cvirnato blago za ženske obleke, šir. 110 cm Rips, barvasti, šir 75 cm..................
Baržuni in svila:
Baržun, pralni za damske obleke, 72 cm . Baržun, enobarvni, »Frolich«, šir. 72 cm . Baržun, vzorčast, »Frolich«, šir. 72 cm .	.
Crep de Chine »Lion« v vseh barvah, šir.
110 cm ................................
Crep Georgette v vseh barvah, šir. 110 cm Crep satin v modnih barvah 110 cm . . Svila, surova, v vseh barvah, šir. 80 cm . Svila, surova, vzorčasta, šir. 78 cm .	.	.
Svila »Lame«, v modnih barvah, 90 cm . Svila, popelin in umetna, šir. 80 cm . . . Svila, foulard, vzorčasta, šir. 94 cm . . .
Flanela in barhendi:
Flanela »Štefanija«, šir. 75 cm .... Flanela »Šport«, šir. 75 cm................
Din
11
11
11
11
n
11
11
11
11
8	— do 13'50 221— do 25 50
9— do 14 — 26'— do 38 — 31 — do 36 — 30 —
9	— do 21 — 16 — do 30 — 34 — do 66 — 53"— do 75 —
94"—
20‘—
19'— do 23 — 26 — do 34 — 23— do 39 — 26-29 —
44'—
26 50
19— 27 —
18 50 do 26 —
„	18'— do 27'—
„	27 — do 23 —
„	11—	do	14 —
„	20 — do 24'—
„	12 —	do	15 —
„	11—	do	15'—
„	13'—	do	28'—
„	30" —	do	45'—
„	24'—	do	28'—
„	11'50, 16-
„	1P50 do 14 —
„	1P50 do 17 —
„	15'-, 22 -
„	15— do 18 —
23'—, 32'— 66-—, 73'— 59-—, 66'—
11
n
ii
ii
ii
11
n
75-—, 160 — 140 —
96'—, 160-— 75'—
30 —, 42 — 351—
30'—, 42'— 65'— do 100'—


10 — 12' —
Cenik manufakiumega blaga
, p«
Flanela Tenis la. šir. 75	....'.. Din
Flanela enobarvna, la., 75 cm .... „
Flanela skaut, šir. 75 cm..................„
Flanela za domače obleke, šir. 78 cm . . „ Flanela, double, za obleke, šir. 75 cm . . „
Barhend, velour, šir. 75 cm.................
Barhend, modni, šir. 75 cm.................„
Barhend, cvimati, šir. 75 cm...............„
Barhend, Pique, bel, šir. 80 cm . . . . „ Barhend, Korper, za spodnje perilo, bel,
šir. 76 cm...............................
Barhent Gradi za spodnje perilo, moder šir. 76 cm..............................„
16'— do 19"— 17 50, 19 — 12—, 15 — 22 — 27'—
21 — do 28 — 15-—, 27,— 18'—, 23 — 19 50
24 —
13-—, 18 —
Elastik-podloga, šir. 75 cm.............
Jadrenina, šir. 75 cm...................
Kanafas-podloga, šir. 75 cm.............
Barhent, križast, za podlogo, šir. 120 cm Moleskin za žepe, šir. 80 cm ... . Grosse za podlogo šir. 80 cm .... Žimnata podloga, šir. 40 cm .	. < .
Podloga iz kamelne dlake, šir. 80 cm .
Vata za podlogo, tabla..................
Satin, barvast, šir. 70 cm .... .
Satin, rožast, šir. 100 cm..............
Brokat, svilen za podlogo, šir. 100 cm . Vatelin, bel in črn, šir. 140 cm . . .
Damsko volneno:
Popelin, volnen, v vseh barvah, šir. 100 cm „ Rips, volnen, v vseh barvah, šir. 130 cm . „ Kamgarn, volnen, v vseh barvah, 140 cm „ Covercoat za kostume in dam. plašče, 140 cm „ Trenchcoat za plašče, šir. 140 cm ... „ Modno, desinirano, za kostume, šir. 140 cm „ Twed za damske obleke, šir. 130 cm . . „ Twed za kostume in plašče, 140 cm .	.	.	„
Twed za damske plašče, najnovejši vzorci
šir. 140 cm...............................„
Double za damske plašče, šir. 140 cm . . „ Pliš, črn svilen, za plašče, šir. 130 cm . . „
50-—, 57 — 110— 1 SOHO—
127'—, 200 — 208'—, 220"—
118'—, 176 — 78 —
78'— do 153'—
65 — do 115 — 94'— do 120 — 180--, 200'-, 340'-
Blago, volneno, za moške obleke, površnike in suknje:
Ševijoti, modni za moške obleke, šport . „ Kamgami, modni, za moške obleke, 140 cm „ Kamgarn za modne hlače, šir. 140 cm . . „ Couvercoat, double za površnike, 140 cm „ Couvercot za moške obleke, šir. 150 cm . „ Loden za turistovske obleke, šir. 140 cm . „ Kamgarn, moder in črn, šir. 140 cm . . „ Peruvien & Doskin za smoking, šir. 150 cm „ Marengo za žakete, šir. 140 cm	.	.	.	.	„
Sukno za železn. uniforme, šir. 140 cm .	„
Double za moške suknje, šir. 140 cm . . „ Palmestron za zimske suknje, šir. 140 cm „ Mandarin za zimske suknje, šir. 140 cm . „ Lister, čm, moder in siv, za suknjiče, 140 cm „ Struks, bombažast, šir. 140 cm	.	.	.	.	„
Struks, volnen, šir. 140 cm..............„
65 — do 237 — 110 — do 380 — 140 —do 340 — 178 — do 356' — 130'—do 260 — 130 —do 252 — 135'— do 390 — 130 — do 340 — 2401— do 310 — 90 — do 190 — 115 — do 380 — 248 — do 220 — 220'- do 280 — 64'—, 162'— 45 —
137 —, 179 —
Hlačevine:
Kord, baržun za hlače, šir. 70 cm .	.	. „
Fustijan za hlače, šir. 70 cm............„
Hlačevina, šir. 130 cm....................„
Platno, rusko, za letne obleke, šir. 70 cm .	„
Blago za jankerle, bombažasto, šir. 70 cm „ Blago za jankerle, volneno, šir. 140 cm .	. „
45 —, 52 — 38'—, 53 — 36'—, 52 —
40 — do 48'— 24 —
115 — do 180 —
Podloge za damske in moške obleke:
Klot, čm, šir. 140 cm......................
Klot, črn, atlasin, šir. 140 cm............
Klot, barvast, za odeje, šir. 140 cm .	.	.
Serge v vseh barvah, šir. 140 cm ... . Rokavina, Eisengam, šir. 100 cm . . . Rokavina, šir. 100 cm......................
30 —, 46 — 85 —
28'—, 59'— 52—, 70'— 37'— do 50 — 22 —, 29 —
Obrisače, prtenina in servijeti:
Ruš, šir. 75 cm .........................
Blago za zastave,	šir.	80 cm	...	.
Gradi za žimnice,	šir.	120 cm	...	.
Platno za nahrbtnike,	šir. 120 cm .	.
Platno za zavese,	šir.	80 cm	. . .	.
Platno za obrisače, šir. 50 cm .... Platno, pravo za obrisače, šir. 45 cm . . Prtenina, bela, damast, barvasta . . .
Obrisače, platnene, komad................
Obrisače, bele, komad....................
Obrisače, frotirke, komad................
Obrisače za posodo, komad ....
Obrisače za prah, komad..................
Servijeti, platneni,_jmmad...............
Servijeti, damast, komad.................
Prti, platneni, 130 X 130, komad . .
Prti, barvasti, tkani, komad.............
Garniture, namizne, komad................
Garniture, posteljne, svilene ....
Rjuhe, flanelaste, komad.................
Odeje, flanelaste, komad.................
Odeje, volnene, la., komad .	.	.	.	.
Odeje, prešite, klotaste, la.............
Vata za odeje, kilogram..................
Morska trava — afrique, kilogram .	.
Žima za žimnice, kilogram................
Platno, impregnirano, šir. 80 cm .	. -
Platno, voščeno, šir. 80, 85, 100 cm . .
Konfekcija in perilo:
Obleke za ključavničarje.................
Dežni plašči, komad.....................
Obleke, kopalne, damske.................
Obleke, kopalne damske, triko ....
Čepice, kopalne, volnene................
Puloverji, moški........................
Vestje, moške...........................
Vest je, otroške ........................
Srajce, moške bele.................... .
Srajce, moške panama.....................
Srajce, moške oksford...................
Srajce, moške skautske..................
Srajce, moške spalne ...................
Spodnje hlače, gradi bele................
Spodnje hlače, gradi, bele, kratke .	.
Spodnje hlače, barhent, moder . . . Ovratniki, moški, trdi..................
In
cf alant erlfe
Din	12'—, 18 —	Ovratniki, moški, mehki		Din		8'50
	16'—, 23 —	Ovratniki, moški, »Pan« . 			11		24 —
„	10—, 22' —	Majice, moške, triko		n	44	-, 48-
„	24 —	Majice, sokolske 		11	27-	- do 32 —
11	16— 19'—	Majice, mrežaste		1)	18'-	- do 32'—
11	13'—, 14-	Majice, otroške, št. 4 do 16		11	14'-	- do 31' —
11	26'—	Srajce, moške zimske triko		11	37-	- do 56' -
11	54'—	Spodnje hlače, moške zimske triko . . .	11	36 -	- do 56'—
„	4' -	Dokolenke, turistovske		11	23	-, 48 -
11	18— 19 —	Nogavice, moške		11	6'50, 25 —	
11	38 —	Nogavice, moške, volnene		11	18'	-, 24-
11	42'—, 75 —	Nogavice, moške dolge		11	25'	-, 45-
11	45 —, 55'—	Rokavice, moške usnjate		11	75'	, 90-
		Rokavice, damske, usnjate		11	75'	-, 84-
		Gamaše, suknene		11	32'	-, 43 -
		Naramnice, otroške .	.		9	-, 15-
11	10-50, 15 —	Naramnice, moške ....	.	.	11	9 -	- do 52 —
„	15'—	Podveze, moške		11	6'-	- do 18'—
„	26'50, 53 —	Garniture (naramnice in podveze) .	.	.	11	35'-	- do 60'—
n	27'—, 47 —	Kravate, pentlje ....		20-	- do 26'—
n	26 —	Samoveznice, dolge		11	12-	- do 66'—
„	9 — do 14 —	Srajce, damske bele			30'	42 —
11	15'— do 25'50	Hlače, spodnje damske svilene trico . .	11	28'	—, 72'—
11	72'—	Kombineže, damske, barvaste . . . .	11	40'	—,	80 —
11	22 50	Majice, damske			28'	—, 36'—
	8 50, 12'—	Majice, damske zimske, triko		11	28'	—, 36 —
	17'—, 56 —	Spodnje hlače, damske zimske, »Reform«	11	35'	-, 54 -
	6— 11 50	Spodnje hlače, damske, zimske, reform			
	10'—	trico 	-		11	41 '50, 52 —	
11	950, 15'—	Spodnje oblekce, otroške (žabice) .	. .		24	—, 48 —
11	15 —	Podveze, damske (pasovi)			11	26-	-, 38 —
11	105"—	Nogavice, damske, dolge		11	9-	- do 65'—
11	40'-, 75 —	Nogavice Haferl 		11	15-	- do 29 —
11	163'—	Nogavice, otroške (vse velikosti) .	.	.	11	6'50 do 9'50	
11	425'—, 815 —	Nogavice, otroške, »Patent« (vse velikosti)	11	13 -	- do 20 —
11	45 -, 55'-, 58 -	Puloverji, damski		11	115'	— do 168'—
15	60'—, 140 —	Pouloverji, moški		11	115	— do 160'—
51	290--	Volna »Gelbschild«, štrenca		11		15'—
51	220'—, 260'— 33 —	Ure »Doka«, komad		11	300'	— do '650 —
	5 50	Obutev:			
	34 —, 100'—	Čevlji, moški, visoki, par .	.	.			
	48'—		11	190'	— do 325'—
55 55	39 — do 52 —	Čevlji, moški, okovani, par .	.	. Čevlji, moški, visoki, Shimy, par ....	11 11	165' 130'	—	do 220'— —	do 295"—
		čevlji, moški, nizki, Shimy, par ....	11	190'	— do 325'—
		Čevlji, moški, delavski, par ....	11	165'	— do 220'—
	96 — 120 —	Čevlji, ženski, visoki, la., par		11	216'—	
	325'—, 390"—	Čevljli, ženski, nizki, la., par		11		185'—
	168'-, 240 —	Čevlji, ženski, s špango, par		11	165	— do 345'—
	112'—, 122 —	Čevlji, otroški, visoki, par		11	28-	— do 140'—
	15'—	Čevlji, otroški, lakasti, nizki, par . . .	11	105-	— do 115'—
	110'—, 146"—	Copate z vrvenimi podplati, par ....	11	33	— do 56 —
	115'—, 155"—	Copate z usnjatimi podplati, par ....	11	33'-	— do 75' —
	35'—, 82'—	Galoše, moške, la		11	115'-	— do 130'—
	56'—, 75'—	Snežke, otroške, par		11	115	- do 135 —
	60'—	Snežke, damske, par		11	140'	— do 190'—
11	37 —	Škornji, damski, par		13	235-	— do 260'—
n
n
ii
n
ii
40—, 42 — 80 —
44'—, 48 — 32 —
29'— 10 —
Ponovno prosimo člane na progi, da pri naročilih manufakture navedejo po možnosti vsaj približno ceno posameznih vrst blaga. Pri nogavicah in predmetih, ki se prodajajo v raznih barvah, naj se označi tudi željena barva. S tem bodo izostale marsikatere reklamacije, katerih so krivi po večini člani sami vsled pomankljivih naročil.
Termini
Prodajalna Ljubljana gor. kolodvor.
Gorenjske proge in proga Ljubljana— Kamnik od 9.—12. v mesecu.
Embalaža mora dospeti najkasneje do 7. v mesecu.
Prodajalna Ljubljana glavni kolodvor.
Proga Ljubljana—Rakek in Brezovica —Vrhnika od 4.—5. v mesecu.
Proga Ljubljana—Savski Marof od 6.—8. v mesecu.
Dolenjske proge od 8.—10. v mesecu.
Proga Rimske Toplice—Celje od 11 — 12. v mesecu.
Proga Celje—Velenje od 13.—15. v mesecu.
Postajališče: Dev. M. v Polju, Jevnica, Radeče, Loka pri Zidanem mostu, Breg, Blanca, Dobova, Notranje Gorice in Preserje vsakega 6. v mesecu, oziroma, ako je 6. nedelja ali praznik, dan kasneje.
Embalaža mora dospeti najkasneje 2 (dva) dni pred pričetkom termina. Zamudnikom, ki ne pošljejo naročil in embalaže do določenega termina, se odpremijo živila po 15. v mesecu.
Za Ljubljano in okolico: 25., 26., 27., 28., 29., 30., 31., 1., 2., 3. v mesecu.
Za Maribor in okolico od 24. do 26. v mesecu.
Za člane s ptujske in prekmurske proge, i. s. postaje Cirkovci—Čakovec—Koto-riba in vse stranske proge od 27. do 30. v mesecu.
Ti člani naj pnšiljajo prazno embalažo tako, da dospe v zadrugo vsakega 22. v mesecu.
Za člane z južne proge, to so postaje: Hoče—Pragersko—Štore in vse stranske proge od 4. do 7. v mesecu.
Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe v zadrugo vsakega 30. v mesecu.
Za člane s koroške proge, to so postaje: Limbuš — Dravograd — Meža—Prevalje in stranske proge od 8. do 13. v mesecu.
Ti člani naj pošiljajo prazno embalažo tako, da dospe vsaj 5. vsakega meseca v zadrugo.
Cenik izhaja kot priloga „Zadmgarju“ vsak 3. mesec
Vabilo na
49731
V. (II.) redni oK>čnI zbor
Kreditne zadruge uslužbencev drž. žel. v Ljubljani, r. z. z o. z.
ki se vrši
v ponedeljek dne 23. marca 1931. ob 19. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije, postaja Ljubljana glavni kolodvor.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo upravnega odbora.
2.	Poročilo nadzornega odbora.
3.	Odobritev letnega zaključka.
4.	Sklepanje o razrešitvi upravnega odbora.
5.	Predlogi za spremembo pravil.
6.	Volitve: a) dveh članov upravnega odbora,
b) dveh članov nadzornega odbora.
7.	Slučajnosti.
Ako ne bo ob določeni uri občni zbor sklepčen, se vrši v smislu člena 35. zadružnih pravil pol ure nato v istih prostorih in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ne glede na število zastopanih članov.
V Ljubljani, dne 16. februarja 1931.
Upravni odbor.
Poročilo upravnega odbora
Kreditne zadruge uslužbencev drž. železnic v Ljubljani, r. z. z o. z.
Zadrugarji! Upravni odbor Vam predlaga tem potom svoj letni zaključek, ki je peti v dobi obstoja naše zadruge. Iz vseh postavk je ugotoviti, da je zadruga v tekočem letu krepko porastla in vendar so ostali pri zvišanem delu upravni stroški skoro neizpremenjeni. Upravni odbor je imel v preteklem poslovnem letu 24 rednih sej, izmed teh 1 sejo skupno z nadzornim odborom, in 4 izredne seje. Vse seje so bile sklepčne in se je na njih obravnavalo celotno 772 prošenj za posojila poleg ostalih tekočih poslov. V celoti je bilo 695 ugodno rešenih, odklonjenih pa 77 prošenj.
Zadruga je imela začetkom leta.. 884 članov.
Tekom leta je na novo pristopilo ....	310 članov.
Odpadlo je...................... 20 članov.
Koncem leta je bilo torej.......1174 članov.
Tekom leta so umrli sledeči zadrugarji: g. Morel Ivan dne 17. II. 1930., Podlesnik Ferdinand dne 5. V. 1930., Dežman Pavel 17. XII 1930. Umrlim ohranimo blag spomin!
V tekoči poslovni dobi je dospelo ....	782 dopisov.
Odposlanih je bilo .........................610 dopisov.
Torej skupno obravnavanih................... 1392 dopisov
Denarni promet je znašal 29,928.889 Din.
Zadruga je vpeljala koncem leta nov način štednje pod označbo »Trajna štednja", katere uspeh se bode pokazal šele v letu 1931., ker se je pričelo z zbiranjem tozadevnih prihrankov šele s 1. januarjem 1931.
Računski zaključek za leto 1930 Kreditne zadruge uslužb. drž. žel. v Ljubljani,
imetje	Račun dolga in imetja 1030	Dolg
1. Račun blagajne: Stanje t. I. 1930	 Dohodki v letu 1930		Din		1. Račun hranilnih vlog: Stanje 1. I. 1930	 Vloge v letu 1930		Din	
	3.351-76 12,479.521 85	-		1,413.915-52 1,378.618 13	
Izdatki v letu 1930		12,482.873-61 12,258 244-31		Dvig v letu 1930		2,792.533 65 913.374 42	
Stanje gotovine 31. XII. 1930.		224.62930	Kapitalizovane obresti leta 1930.	1,879.159-23 98.068-34	
2. Račun poštne hranilnice: Stanje 1. I. 1930	 Vplačila v letu 1930		1.143 41 1,873.656-16		Stanje 31. XII. 1930	 2. Tekoči račun: Stanje 1. I. 1930.		185.821-29	1,977.227-57
	1,874.79957 1,871.695-51		Vloge v letu 1930		4,607.875-32	
Izplačila v letu 1930					4,793.696-61	
Stanje 31. XII. 1930	 3. Račun naložb: a)	Tuji deleži	 b)	Stanje naložb pri de- narnih zavodih dne 1. I. 1930.	. . . 266.700-98 Vloženo v letu 1930. 5,733.000’— Obresti ....	36.08591 6,035.786-89 Dvig v letu 1930.	5,892.179'— Stanje 31. XII. 1930			3.10406	Dvig v letu 1930		4,389.508-75	
			Kapitalizovane obresti leta 1930.	.	404.187-86 18-983-14	
	6.000-—		Stanje 31. XII 1930	 3.	Račun prehodnih zneskov: Predplačane obresti za leto 1931. 4.	Račun zadružnih deležev: Stanje 1. I. 1930 	 Vplačani v letu 1930		92.480'— 28.120'—	423.171-— 49 269 67
	143.607-89	149.607-89	Vrnjeni v letu 1930		120 600 — 2.000'—	118.600"—
			Stanje 31. XII. 1930			
4. Račun posojil: Stanje 1. I. 1930	 Dana posojila v letu 1930.	.	.	.	1,532.044-14 2,595.121'—		5. Račun rezervnega sklada: Stanje 1. I. 1930	 Dobiček iz leta 1929	 Pristopnine iz leta 1930		45.218-65 29.854-86 2.760-—	
					
Vrnjena posojila v letu 1930.	.	.	4,127.165"14 1,789.477-75		Stanje 31. XII. 1930			77.83351
Stanje 31. XII. 1930	 Zaostale obresti v letu 1930.		2,337.687-39 328-86	6. Račun zgube in dobička: Dobiček v letu 1930			69.25575
		2,715.357-50			2,715.357-50
Zguba	Račun zgube in dobičku 1030				Dobiček	
1. Račun obresti: Obresti hranilnih vlog: 1.	Izplačane v letu 1930	 2.	Kapitalizovane v letu 1930. . 3.	Kapitalizovane iz tekočega računa v letu 1930		Din		1. Račun obresti: a) Obresti posojil: 1.	Vplačane v letu 1929	 2.	Vplačane v 1. 1930. 187.968 29 3.	Predplač. za 1. 1931.	49.269'671 4.	Vrnjene ....	4 464*71J	Din	
	1.775-83 98.06834 18.983-14	118.827-31		36.483 97 134.233 91	
2. Račun režije: Upravni stroški v letu 1930. Vplačila na račun upravnih stroškov	56.753-46 37.683-26	19.070-20	5. Zaostale neplačane obresti leta 1930		32886	171.04674
3. Račun bilance: Dobiček na račun bilance	.	.		69.255-75	b) Obresti naložb: 1.	Denarnih zavodov	 2.	Poštne hranilnice			36.085-91 20-61	36.106-52
		207.153-26			207.153-26
Ljubljana,	dne 31. decembra 1930. Primerjali s knjigami Upravni odbor:		in prilogami in našli v soglasju:	Štev. članov 1. I. 1930. 884, deležev 896 Na novo pristopilo „ 310,	»	3l0 Odpadlo	„	20,	»	20 Stanje 31. XII. 1930. 1174, deležev 1186 Nadzorstvo:	
Jeras Crnesi s r.	Traiina £udviR s. r.	Jufj £eopočd s. r.	Zupanič Tčareč s. r.	Zupan Čirič s. r.	£uscfjiifzRy Joeip s. r
predsednik	blagajnik	podpredsednik	predsednik	tajnik	podpredsednik
Bunčufj TilirRo s. r.	ČerčeR Sreč Ro s. r.	ČRofjorič Jvan s. r.	JajšeR Tlnfon s. r. VertačniR 7U6erf s. r.		Božič 'Hčojzij s. r.
tajnik	odbornik	odbornik	odbornik	odbornik	odbornik
Vatoilo na II. redni občni zbor
Stanovanjske zadruge uslužbencev drž. železnic
r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki se vrši v ponedeljek, dne 16. marca 1931. ob 19. uri v sejni dvorani Nabavljalne
zadruge v Šiški, na c podlagi člena 33. pravil.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev dveh overovateljev skupščinskega zapisnika.
2.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1930.
4.	Dopolnilna volitev upravnega odbora in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Opomba. V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih članov (čl. 35. pravil).
Za upravni odbor:
Zupanič Karol s. r., predsednik.	Negro Ivan s. r., tajnik.
%
Letni zaključek Stanovanjske zadruge uslužbencev drž. žel. v Ljubljani, r. z. z o. z.
imetje	Račun dolga. In Imetja 1930	Dolg
1. Račun naložbe: a) Delež pri Savezu Nab. zadrug v Beogradu 		500"—		1.	Račun rezervnega sklada: Vpisnina 1. 1930. (§13)	.... 2.	Darilo na račun upravnih stroškov	30 — 4.314'— 528'40
b) Stanje naložb pri denar, zavodih 1. januarja 1930.	.	—‘— Vloženo ....	5.030"— Obresti ....	28'40 5.058"40 Dvignjeno	.	.	.	686 — Stanje 31. decembra 1930.	4.37240	4.872-40	3. Račun zgube in dobička: Dobiček v letu 1930		
		4.872-40		4.872 40
Zguba	Račun zgube In dobička 1930	Dobiček				
1.	Račun režije: Upravni stroški v letu 1930 Vplačila na račun upravnih stroškov 2.	Račun bilance: Dobiček na račun bilance	.	.	.	186'— 186"—	528-40	1.	Račun obresti: Obresti naložb	 2.	Razno		2840 500-—
•		528-40		528-40
Ljubljana, dne 31. decembra 1930.
S knjigami in prilogami primerjali in našli v soglasju:
Juf) Ceopofd s. r.
podpredsednik
Čer če k Srečko s. r.
član odbora
Upravni odbor: Jeras Gr nesi s. r.
blagajnik
Tiegro Juan s. r.
tajnik
Zupanič TCaref s. r.
predsednik
:Tlainer Srečko s. r.
član odbora
Nadzorni odbor:
Safošnik Jvan s, r.
podpredsednik
7Jliccutinič Tludoff s r. član odbora
Tratina Cudovik s. r.
predsednik
Žerjav TCaref s. r.
član odbora
O<0<0C0C0<000G000G000
oocc^iffl^offlOitOKO
—-1 — 1 —-1 —I — 1 — ] — 1 — 1
(O-OOOIMM^O
O O ffl Ol OI fr ^
oo fr to oo co <o oo
fr.
to
frOJMCOBMMfrfrH
MffiOOO)fr®tOOOfrM<OH
^ W W W g n
■ 3
w
sr
fr
B I
P
hi
CD
I
m
v
5'
p
o<
ca
GO
CD
P DP ca >-j
p E cLto
E a p-E
h—«	CL N
iq n Jr CD
£a s
3 N
§. B
§ § o' ®
o_
§
a
_p
o.
o
3
p
s
St
E
fr B' o< -
- ’ N
< B
(C <0
gl
CO<
►5’
FT
2-
GO
B
S-
B
N p O
5' ti ti S O o ti — ■	.
58 ‘p' =p" - P B
s
B
E
p"
2
3
CD
P
P
w<
B
o
sr
o,
GO*
3"
p
p
fr! i-i P P
B &
o< o<
<j CO P O N ti
p a
p p p -CO ti
a 9 S- B p sr
p
P,
q &
a 5.
QQQQQQQQ
I-- fr-I	    I—1	fr-i	fr--	H—*	fr-'
PPPPPPPP
b222pPPP
P23PPPPPP
f—fr	«—fr	<—fr	r-fr	«—fr	<—fr	r-fr	r-fr
PPPPPPPP
cotnoiaiccBiffiai
aaaaaaaa
pcscappppp
<—fr	r-fr	r-fr	r-fr	r-fr	r-fr	r-fr	r-fr
PcoPPPPPP
ti
p
ti
sr
p
<
TJ P3
0	nt
3.
3 ti
1	°
N i-g ti t 3 & P o sr to P 6?
2 *
3 ^
s 9
03 o
N
sr
•§
|-3 ti ti
i-i p !-l
|B- g.
•2- » o; ^ y V
ti®
H
H
a
N
sr
-§
s šr P
«3. sr
P o
< a o B 3 p
ti 03
P ti o< •“ p
0	3 W
1	*S- 3:
r P ®
a & 3
sr 52 =2.
P P P ~ »c.
^ CZ) DP
^ P P
ir
m s*p =3. p
§ ” p 58
N
CTQ
O
f
P
C
h$_
P
p
o<
P
ft
•h
o
CfQ
p"
g Cf N CD 2. Cg 03 to P P P- & Q< P P g 58 P
3 p E-
2 CO HI
E
s- a
p p p ^	- o<
cr >-s J° p &
r a p ^
» P< TO »P
N	ti	ti	B	3
a	a	a	°	p
p	p	p	3
B	B	“l	2
p	g!
M 'B' s-"
^	sr	a
P	B	O
a Eto p	sr	j-1,	.
b	_r-	p	p
TO	P1	p-
N	B'	O	O
TO 3 •* -O p!
P s - 5
ti 2_ p1
o< o; g-
p p p
sr sr -
TJ O ti
N P
3
a
"od"
B
S
N
CO
CD o o
0Q gf
p g
crq
p*
OD
<
co
FT
P
£
o< o<
O- Q- P" CD CD^ p
•h
P
3 p p p
co
p
p.
S.
P
ti
o^
'B
3 R
a a
p* p4 i-i >B
p p
a a
o" S"
_P 4
< <
B P
p- cr o o < < p P
JD _P
cr cr
a a ® jr
O- P p p P R ®. P CO &3<
sr ti
p p
O
ti
p
|
TJ
g
s: o o K r
g- a 5 S
CD
o<
CD
N
0
š P cP : p_ p o,
OOP
A 'P N N N
s & a a to M< a ®- p- a
-	- p
O- a-=g-
a a
_o o
ep«
N
CTQ
O
P-
5.
o’
N
2-
o
S.
p
p-
s
p
CZ)
CD
S
CD
P
P
◄
>h
CD
0<
o*
CD
h5
©
g
CO
<1
rt)
rh
O
<
D
P
rt)
3
o>
3
CA
ft>
D-
O
cr
ti:
o
<
CA
fl>
sr
s
p
CA<
TD
►t
O
CL
.P
3
P
sr
tS3
P
sr
o »r
p ^
2. p
g 5
^ p-
p p
- o.
N "*
a p
S P
E s
O P,
P* c§
0Q_
»h
8? g
3 B-'
® 2 d
» § -•
sr
0Q
a ®
P
3
p
|
p
‘9
a
►fr TJ
pl 2
<- N ^ P
o< B o' P
i-i
a a
•h
P
w
P& ^
3' Bi
O p
3
o
w<
p
3.
o*
CD
N
P
O
C
CD
S
O
JD
|
B'
w
O
3
O
p
p
c* c2.
o<
o*
CTQ
•h
P
pr
P
o
CfQ
P
aa
p
c«>
CZ)
o
p
<
O
P-
O
co
P
3
o
w<
O*
a
sr
o
CO
O
3
p
p
p
p 5' p
3 a< 2! <
2 a
cacuojooosostotctotototototototo tocofr-fr-H. OIifrBOOOtOOOODOI^OJCBMMlCi OOCDCDOO t0Wt-‘ifi.Mh‘O-5 01i-‘»0.Mi-100h‘ (O Ol <1 ffl O
ti ^
a o
ti 3
TJ ”
p 83
2	a
p g
a a
co P - hi
« o
3	^
p "
c2. <
a |
o* 2. o
a
o
&
co
p
3
ti g
ad E
s. a
e 1-
a sr ^ p. l-t P	o
p co tP
O Q-
o P
* a 3 ® a- g
3	w
p
CZ)<
p
p
o
p,
o
o<
p
o
o
c
o
o'
JD
>-i
P
N
P
O
<3
2-
Jd
3
o
co<
p
O
P
P
o y
X p P CfQ _. O
fr- cTP CfQ
y p O P fr-, o crq - Hj a n tro.
C—. TO B
3. g, |
p
<
a
Jv
B'
2
O
cS.
o
C-
O
o
o<
OD
a
P O o C o
B
N D5
Pd
o
co
o
Q-
P
O
p-
o
p
_p"
&
3<
o
o<
p
tij
o
co
g-
o*
p
Ul r-	UI L>U
o co > w ts
a a a a a
'< P* o P
Fr co p co< j--
3' § 2ep
p sr 3 m a
ti P B S P
^33^^ 3 E „ a s S 3 ga-”
3 g P' "H P
.E a. “= 3 -E ^ 3 „ ® ®
s
B. ®
> > a a
•h >-i O O
P
P N
B&,
_ C—l ■
^ P o<
a s -
p_
B"
p
p
o-
H
3
p
OM
ti P z-N
E r a o:
p 3
a g
"I
kE p
S ^
O I—1 r/>
3.
o'
o
<
2
p
2 5S
N i-j P P O P
co
< o
2	a
a g
p
3	ti
p
a 3 3 p p %<
P
C ti
g a
E S
3 E
ti — v TJ
o- a 2.
ti
a
p
p
E"
ti
a a
B
3.
a.
a ^ ^
N
a
p-.
CC<
p
cr
ti
o,
a
a
p
a
c
ti
3
p
E.
o
p
3
p
w<
fr
a.
a a g2 a. ti b a m
4	®' & P
p to p-
® a "■ s^a
O Ne P
7T
tij
p
co
p
o
o
co<
p
cS.
cT
OD
w<
P3
cr
p
R
<
P
jr
3
o cm P P P
I
o
3
co
g
o
c0< p
g
o<
s
3
o
CZ)<
o
CD
«<
p
co
CD
3
CD
P
P
-d
hi
CD
o<
3*
CD
©
g
^	u-t	^	H-*-	H-*-	h4-
OD	Ul	Ol	Ol	^
Ul	GO	O)	lO	CD	00
Oj	Oj	Oj	Q	Q	O
g<	§<	3	3	3
a	a	a	b-	B	p"
a e.
o
?r
I
•h
P
3
0
P
O
co_
p"
O
l:
p
N N*
ti ti
N
fr
a S a a a
g o< s;
ti ti g 3 p
S- v? h$
O
S'
a i-js a o g
5.«
CZ)
o
E
§ £. p P
CZ) ^
r*. ^
§.
Q
•O
P
tr
co
p"
D-
P-
O
3.
cs
p
2-
0
»h
0
cr
co
CD
co
0
CL
=5.
0
<e
CO*
3t
O
p
p
p-
i
-d
£-
0
©<
©*
0
od
©
g
h-i. ^ h-1- h-1
co co to to
© Ul © <1
o<
0
cr
£
pJ
o
co
0
N
P
►0
a
0
o<
o
o<
0
cr
P
^ OD g p p p O OD =--• P *-i P
B ti 3
N< p p
ti < TO - P I-i
- 3
Q< P
CO
< &• £- p
S L