JUBILEJ
Bogata žetev
Ob 20. obletnici dela Glasbene šole Franc Šturm je sprejel pedagoge tega zavoda dne 12. 12. 1969 predsednik skupščine prof. Da-nilo Sbrizaj ter jim za plodno delo izrekel v imenu skupščine priznanje in čestitke.
Glasbena šola Franc Šturm je opra-vila v 20 letih ogromno delo na področju glasbene in splošno-kulturne dejavnosti.
Ko ocenjujemo njeno delo, moramo predvsem priznati, da se v vseh doseienih uspehih zrcalijo izredni napori tako vod-stvenega, kot celotnega pedagoškega kadra.
Glasbena šola Franc Šturm je začela z delom v skromnem obsegu pod okri-Ijem KUD Hinko Smrekar v šolskem letu 194849. V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 153 gojencev, pouk pa je pote-kal v prostorih bivšega gostinskega lo-kala v Šiški — »Pri kamniti mizi«.
Poudariti /e treba, da je glasbena šola začela orati ledino na terenu, ki pred drugo svetovno vojno ni imel nikakršne tradicije v glasbeni kulturi.
S preselitvijo v adaptirane prostore v Spodnji šiški in s postopno razširitvijo ter odpiranjem novih oddelkov v Zgornji Šiški, Dravljah, Šentvidu, Medvodah, Šmartnem, Vodicah, Preski, in Smledniku se je dejavnosti glasbene šole vsestran-sko razširila in približala tudi obrobju naše občine.
Na žalost je v preteklih letih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prenehal pouk na riekaterih podružnicah, dasirav-no je povpraševanje po glasbenem pouku tudi v obrobnih predelih zelo veliko.
V Šolskem letu 1968-69 je bilo z ob-močja občine Ljubljana—Šiška vpisanih na glasbeni šoli 826 gojencev. To dokazu-je, da je glasbena šola v celoti opravičila svoje poslanstvo. V 20 letih svojega delo-vanja je odprla svet glasbe tisočerim otrokom in jim s tem obogatila njihov duševni svet, saj je blagodejni vpliv glasbenih vrednot nenadomestljiv pri formiranju mentalne, estetske, moralno-etične in ne nazadnje intelektualne rasti otroka in mladostnika.
Glasbena šola Franc Šturm je v dvaj-setih letih svojega delovanja razvila vse zvrsti glasbene dejavnosti, saj se goje-nec, ki šele vstopa v šolo že v začetku
lahko odloči za študij na enem izmed naslednjih oddelkov, oziroma za učenje enega izmed naslednjih instrumentov:
klavir, violina, čelo, blokflavta, flavta, klarinet, trobenta (in ostali instrumenti za pihalno godbo), kitaro, harmoniko, tol-kala, solo petje idr. Razen tega deluje pri glasbeni šoli Franc Šturm ritmično-baletna skupina, pevska šola ter oddelek za predšolsko glasbeno vzgojo.
Redko katera glasbena šola se lahko pohvali s tako razvejano in sistematično dejavnostjo kot jo izvaja glasbena šola Franc Sturm skozi celo šolsko leto. Na šoli delujejo trije harmonikarski orkest-ri, otroški pevski zbor, dva kitarska an-sambla, mali godalni orkester, komorni godalni orkester, dekliški vokalni sekstet, več priloinostnih in manjših instrumen-talnih skupin ter baletna skupina. Glas-bena šola in njeni gojenci pa se intenziv-no povezujejo tudi s terenom. Tako so v šolskem letu 1968-1969 priredili 13 glas-benih večerov, 7 koncertnih večerov, 18 internih nastopov po podružnicah, 30 pro-slav, 58 nastopov za osnovne šole ter 10 snemanj na RTV.
Kako deluje svet glasbe na mladost-nika, če ga vodi strokovno usposobljen pedagog, nam pove dejstvo, da med go-jend glasbene šole ni mladoletnih pre-stopnikov. Glasba je namreč tisti inte-gralni del kulture, ki v mladem človeku bogati estetska čustva, razrešuje egoiz-ma, s tem pa ga socializira in humani-zira.
Osrednji problem, ki spremlja delo glasbene šole, so neustrezni prostori, v katerih se odvija glasbeni pouk. Tako bi morali npr. ustaviti pouk v zgradbi v Spodnji Šiški. Rešitev problema bi bila v tem, da se dodelijo glasbeni šoli za njene potrebe prostori zgradbe, v kateri sedaj deluje vrtec v Spodnji Šiški, ko bo zgrajen vrtec ob Kebetovi cesti. Mi-sliti bo treba tudi na odpiranje novih podruinic    v    Šmartnem    ter   Vodicah,
kjer je zanimanje za. glasbeni pouk tako s strani staršev, kot otrok, zelo veliko.
Ob 20. obletnici dela glasbene šole že-limo rijenim pedagogom še mnogo de-lovnih uspehov s posebno željo, da bi se izboljšali objektivni pogoji dela te riaše izredno kvalitetne kulturne institucije, ki ima posebno v sedanjem času in sodob-ni dinamiki svoj izreden pomen pri obli-kovanju nove generacije.
Vlado Košir