C Uto XXXIII. Številka 95 toaeritelji: občinska konferenca SZDL l***ke, Kranj, Radovljica, Skofja Loka 1 TrtJ* - Izdaja Časopisno podjetje "** Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar akajo na poletje — Kot ptice selivke se zdijo počitniške prikolice, le da se selijo v tople kraje v povsem drugem letnem času, zimo pa stisnjene v gručo čakajo, da mineta veter in mraz. Na Gorenjskem je kar nekaj takih zimskih »počivališč« za prikolice; eno takih je tudi v Dupljah ob gostilni Trnovec. — Foto: M. Ajdovec Kranj, petek, 12. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Slet BGP Kranj Zavidljiva strokovna in ugled raven V 25 letih je BGP Kranj dosegla zavidljiv nivo ki je za vzgled tudi ostalim tovrstnim ustanovam pri nas - Dosežen izjemno nizek nivo umrljivosti dojenčkov, kar uvršča BGP Kranj v sam evropski vrh zdravstvene skrbi za ženo in otoka - Priznanja in čestitke iz republiških zdravstvenih ustanov, še posebej prim. dr. Vetru postno sejo delavskega^ 'kišo se ea poleg članov delovne i udeležili tudi številni go- i priznani strokovnjak, a po- ginekologije m *a« in predstavniki občinskih n %«alnih družbenopolitičnih je kolektiv Bolnišnice za **ništvo in ginekologijo v Kra *!*»la,vil svojo 25-letnico. Začetki zdravstvenega varstva žene in otroka segajo v Kranju sicer že v leto 1955, ko je bila ustanovljena Porodnišnica Kranj; ta je začela orati ledino organiziranega zdravstvenega varstva žena in v kratkem času tako pridobila na ugledu, da je zaradi številnih bolnic in porodnic z vse Gorenjske stavba na Gašteju kmalu postala pretesna. Zato se je združeno delo odločilo, da bo prispevalo sredstva za novo stavbo. 29. novembra 1964 je bila Bolnišnica za porodništvo in ginekologijo izročena svojemu namenu. Kolikšno delo je bilo v teh 25 letih opravljeno sicer le deloma kažejo številke: v bolnišnici je bilo hospi-talizirano okoli 100.000 bolnic in porodnic, v ambulantah je bilo opravljeno preko milijon pregledov, rojenih je bilo skoraj 50.000 otrok, opravljenih preko 70.000 operacij, dano preko 6000 transfuzij in odkrito več kot 800 rakastih bolezni. Razen tega je bolnišnica smelo uvajala nove diagnostične postopke in sodobne metode zdravljenja, zagreto za preventivne akcije je zdravstveno osebje uvajalo dispanzerske metode v specialistični službi, zdravniki so sodelovali v dispanzerjih za žene v osnovni zdravstveni mreži in drugo. Pri nekaterih postopkih in deloma tudi v opremi je bolnišnica za ginekologijo in porodništvo orala ledino. Zagnano in vztrajno delo je seveda moralo pokazati tudi sadove. Ne le, da je danes ugled BGP Kranj na Gorenjskem in v Sloveniji izjemen, saj iščejo zdravstvene usluge v njej bolnice iz vseh krajev in tudi z iz tujine, pač pa je bil prav zaradi takšnega načina dela dosežen tudi zavidljiv in značilen pokazatelj ravni zdravstvenega varstva žene in otroka — umrljivost dojenčkov je namreč s 14,4 promile najnižja pri nas in med najnižjimi v evropskih Nadaljevanje na 2. str. Gorenjsko posvetovanje o stanovanjskem gospodarstvu Na Gorenjskem več enotnosti Kranj — Prihodnji teden bo slovenska skupščina odločala o novem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu. S tem bo končana skoraj 10 let trajajoča akcija preobrazbe stanovanjskega gospodarstva, ki se je še posebej oživila leta 1978 po seji predsedstva CK ZKS in lanskih priporočilih slovenske skupščine. Gre za ključna vprašanja vloge in vpliva delavcev na planiranje stanovanjske gradnje, za opredelitev, da vsak po svoje tudi sam prispeva k razreševanju stanovanjskega vprašanja, za enakopravnejši položaj ljudi pri pridobivanju stanovanj, za uveljavitev ekonomskih stanarin, za uveljavitev družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, za preprečevanje špekulacij in pridobivanja dohodka na račun stanovanj, za pospeševanje samoupravnega organiziranja tega področja, za skladno reševanje stanovanjskih, zemljiških in komunalnih problemov in za usposobitev stanovanjskih skupnosti, da bodo mesto dogovarjanja. Marsikaj od tega smo skušali že uresničiti in marsikje smo uspeli, čeprav na primer škriplje pri oblikovanju stanovanjske oziroma hišne samouprave, pri uvajanju ekonomskih stanarin in vplivanju na ceno stanovanja. V torek je bilo v Kranju na pobudo medobčinskega sveta SZDL gorenjsko posvetovanje o stanovanjski problematiki. Na nekatera vprašanja je še posebej opozorilo. Temeljita akcija Socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov stanovanjskih skupnosti bo potrebna, da bo v temeljih zaživela hišna samouprava. Sploh je po gorenjskih občinah stanovanjska samouprava različno organizirana. V globalu enotni, po delitvi pa različni so tudi prispevki za stanovanjsko gradnjo. Razlike so še posebej izrazite med nekaterimi delovnimi organizacijami. Stanovanjski dinar, grajen izključno na čistem dohodku, utegne te razlike še povečati. Prav tako še ni znana usoda združenih sredstev, ki niso majhna. Dosti tvegana je tudi trditev v nekaterih gorenjskih občinah, da za uresničitev plana gradnje 7550 stanovanj v družbeni in zasebni lasti v prihodnjih petih letih ne bo problema in da so urbanistjčne in komunalne zadeve urejene. Številčni plan je ob normalnih pogojih gospodarjenja uresničljiv (340 stanovanj več od sedanjega plana, ki pa bo uresničen okrog 90-odstotno), manj osnove pa ima trditev, da so komunalne in zemljiške zadeve urejene. Prav tu je bila pogosto naša hiba. ko smo gradili ob neurejenih komunalnih problemih, čeprav vemo. da je gradnja šele tretja etapa po ureditvi zemljiških, urbanističnih in komunalnih zadev. Gorenjska mora biti enotnejša pri stanarinah, pri uveljavljanju ekonomskih stanarin itd. Zato je bil sklep torkove seje, da bo usklajevanje tega področja odslej stalna naloga v okviru koordinacijskega odbora SZDL, upravičen. J.Košnjek bn ROP dosegla izjemne uspehe na področ-»bnh obstoja je kranjska v o (em je na siavnostm seji »zdravstvenega varstva 2e"" dvorani skupščine občine Kranj blav*kega sveta v sTe v\pr dolgoletni direktor BGP. V kulturnem *Wvoril prim. dr-f#()[V"s'ki pevski zbor in igralec Jože Kovačtč. »tramu je nastopil Akademsm p Poto: J. Zaplotnik___--_-■- picvadilh — piecadiltv — pivvadilh — piccadilly — piveadilly — pićcadilh Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke picvadilh - picmdiUy - picvadilh - pivvadilh - picvadilh - piccadilly - Obiščite paviljon gorenje Velenje na novoletnem sejmu v Kranju (f)|| ZASTAVA AVTO WP LJUBLJANA 21. novoletni sejem v kranju — brezplačna montaža, — prodaja goran ekonimik, — brezplačna montaža, — velika izbira koles, — prodaja zimske opreme 12.-21.dec. J O Li A S 2. STRAN PETEK 12 DECfMtHA HM PO JUGOSLAVIJI Več domačega plina Za zboljšanje gospodarskega položaja organizacije združenega dela INA-Nafta Lendava oziroma njene temeljne organizacije Petrokemija so načrtovalci novega srednjeročnega načrta razvoja Pomurja sprejeli tudi sklep, da bodo prihodnje leto odprli na Petišovskem polju vsaj eno noco vrtino. Z okoli 40 milijoni kubičnih metrov plina, kolikor naj bi ga dobili s tem posegom, bo INA-Nafta prispevala tudi k izboljšanju preskrbe s to dragoceno surovino. Neizpolnjene obveznosti Na delavskem svetu sestavljene organizacije EGS 10. decembra so ugotovili, da slovensko elektro gospodarstvo ni izpolnilo svoje obveznosti za Kotor na prizadetem črnogorskem področju. Temeljna organizacija Elektroprenos iz Ljubljane doslej ni razpravljala o samoupravnem sporazumu za združevanje sredstev za ta energetski objekt v Črni gori, v temeljnih organizacijah Elektro Ljubljana-mesto, Elektro Kranj, Elektrarna Ožbolt, Elektroprenos Maribor, Elektrarna Medvode in delovni organizaciji Toplarna Ljubljana pa referendum ni uspel. Zato je delavski svet priporočil, naj v teh organizacijah ponovno razpišejo referendum za sprejem tega akta. Težave v zdravstvu Predstavnik jugoslovanskega združenja ortopedov in travmatologov je 10. decembra opozoril Zvezo zdravstvenih delovnih organizacij Jugoslavije, da je zadnje dni prišlo do opaznega pomanjkanja reprodukcijskega materiala in nekaterih proizvodov, ki jih še posebej potrebujejo travma-tologi. Naše bolnišnice in druge zdravstvene ustanove so porabile že skoraj vse rezerve. Ker se je edini domači proizvajalec izdelkov za ortopedijo in travma-tologijo Instrumentarij iz Zagreba usmeril v proizvodnjo bolj »donosnih« izdelkov, se bo treba za prihodnje leto bolje dogovoriti za oskrbo s potrebnimi materiali. Pomoč SFRJ Italiji Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije je zvezni izvršni svet razen odločitve o nujni pomoči prebivalstvu južne Italije sprejel tudi sklep o pomoči v trajnejši obliki. Gre za montažni šolski objekt z vso potrebno opremo v vrednosti 9 milijonov dinarjev. Pet milijonov dinarjev nujne pomoči je prek jugoslovanskega Rdečega križa že v Italiji. Pri tem gre za 50 turističnih prikolic in 12 tisoč doz cepiva proti gripi. Tako bo celotna pomoč, ki jo je zvezni izvršni svet dodelil prizadetemu prebivalstvu, znašala okrog 14 milijonov dinarjev. Odslej tudi Tesline nagrade Prihodnje leto bo sklad Nikole Tesle prvič podelil nagrade v počastitev 125. obletnice rojstva tega veli kega znanstvenika. Te na grade bodo podelili za iznajdbe, racionalizacijo, ino vacije ter znanstveni prispe vek v tehničnih in prirodo slovnih znanostih. Zavidljiva strokovna raven in ugled Svet v tem tednu Nadaljevanje s 1. str. deželah sploh. Zavidljive uspehe so v BGP dosegli tudi pri zgodnjem odkrivanju rakastih holezni. saj zaradi preventivnega načina dela zdaj odkrijejo več kot polovico primerov raka materničnega vratu že v stadiju »0«. kar seveda predstavlja tudi visoko stopnjo popolne ozdravitve, v ostalih primerih raka na rodilih pa je stopnja ozdravitve prav tako visoka. OB čestitkah ob obletnici je Zdravko Krvina, sekretar MS ZKS za Gorenjsko, v imenu družbenopolitičnih organizacij Gorenjske poudaril zavidljiv strokovni nivo in organiziranost BGP Kranj in njen dosedanji velik prispevek k izboljšanju zdravstvenega varstva gorenjskih žena in otrok. Prof. dr. Lidija Andolškova. predstojnica ginekološko porodniške klinike v Ljubljani, pa je poleg nazornih pokazateljev izvrstnega dela BGP - nizke obolevnosti mater in otrok, poudarila tudi dele* prim. dr. Igorja Vetra, dolgoletnega direktorja bolnišnice. Številnim čestitkam in željam za nadaljevanje tako dohro zastavljenega in opravljenega dela se je v imenu skupščine občine Kranj pridružil tudi predsednik SoB Stane Božič, ki je več delavcem BGP. med drugim tudi primari ju Vetru podelil občinska priznanja. BGP pa je letos oh občinskem prazniku že prejela posebno slavnostno listino kot priznanje kolektivu za dolgoletno delo in izjemne uspehe. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja BGP številnim dolgoletnim delavcem. L. M. KRANJ V Kranju je bilo ta teden sklicanih več pomembnih sej. V torek je bilo gorenjsko posvetovanje o stanovanjskem gospodarstvu, na katerem so sodelovali tudi zastopniki republiških organov in organizacij. Marksistični center pri Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju pa je ob pomoči komiteja občinske konference ZKS Kranj pripravil v avli občinske skupščine Kranj razstavo del predsednika Tita. Razstava bo odprta še danes, 12. decembra. V okviru te prireditve je bil včeraj pogovor o delu in liku tovariša Tita. Pogovor je vodil član predsedstva C K ZKS Jože Smole. Za danes je prav tako sklicana seja predsedstva občinske konference SZDL. Na njej bodo obravnavali gradivo za programsko konferenco, ki bo v ponedeljek, govora pa bo tudi o gradivu za bližnjo sejo občinske skupščine. Za včeraj pa je bila prav tako sklicana seja komiteja ZKS, kjer bodo obravnavali resolucijo o izvajanju družbenega plana v prihodnjem letu. SK. LOKA,_ Na podlagi sklepov 10. seje odbora za družbeno dogovarjanje o skupni porabi pri izvršnem svetu občinske skupščine Škofja Loka predsedniki skupščin samoupravnih skupnosti občine Skofja Loka sklicujejo skupno zasedanje zborov skupščin: skupnosti otroškega varstva, občinske izobraževalne skupnosti, občinske kulturne skupnosti, temeljne telesnokulturne skupnosti, občinske skupnosti socialnega skrbstva, občinske zdravstvene skupnosti, občinske skupnosti za zaposlovanje, občinske raziskovalne skupnosti, občinske komunalne skupnosti, občinske požarne skupnosti, kmetijske zemljiške skupnosti in samoupravne stanovanjske skupnosti občine Skofja Loka. Seja bo v ponedeljek. 15. decembra, ob 16.30 v večnamenskem prostoru osnovne šole Peter Kavčič v Podlubniku. Na dnevnem redu je obravnava in sprejem predlogov samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981 L. B. Z volilne seje medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko v Tržiču Gorenjski borci pred novimi nalogami V petek, 28. novembra 1980, se je sestal Medobčinski svet ZZB NOV z namenom, da obravnava predlog pravilnika o podeljevanju priznanj ZZB NOV. za Gorenjsko, priprave na sprejem statutarnega sklepa OO ZZB NOV, naloge gorenjskih borcev NOV v prizadevanjih za stabilizacijo in da izvoli svojega predsednika za naslednje leto. n V obrazložitvi pravilnika o medobčinskem priznanju — podal jo je tovariš Ivan Repinc. avtor osnutka, ki je bil v razpravi v vseh združenjih borcev NOV na Gorenjskem in predloga pravilnika — je bilo poudarjeno, da je podeljevanje posebnih priznanj najzaslužnejšim posameznikom, organizacijam ZB NOV. odborom domicilnih enot. odborom aktivistov OF, drugim družbenopolitičnim organizacijam in društvom, kulturnim. znanstvenim ustanovam ter samoupravnim organizacijam izrednega pomena. Priznanje ne sme izgubiti svoje vrednote, zato sme biti podeljeno le borcem posameznikom in organizacijam za ohranjanje in razvijanje moralnih vrednot naše ljudske revolucije. Ob 40-letnici vstaje bo v posameznih občinah Gorenjske podeljenih nekaj več priznanj, saj je tudi večje število tistih neumornih borcev, ki 40 let predano bi jejo boj za socializem. Statuta ZZB NOV Jugoslavije in Slovenije v svojih določilih nalagata občinskim odborom ZZB NOV. da sprejmejo svoje statutarne sklepe in potrebne poslovnike, ki bodo vodilo za lažje delo borčevske organizacije. Po razpravi je bilo domenjeno, da bo osnutek sklepa in osnutke poslovnikov pripravila posebna 5-članska komisija pri OO ZZB NOV Kranj in jih v kratkem poslala občinskim odborom v nadaljnji postopek in sprejem. Andrej dr. Robič. odgovorni zdravnik za usklajevanje delovanja dispanzerjev za borce NOV na Gorenjskem, je prisotne seznanil s problematiko zdravstvenega stanja borcev in poudaril, da večina dispanzerjev dobro deluje: nekaj problemov je na Jesenicah, kjer se zdravniki prepogosto menjavajo, kar med borci povzroča negodovanje. Po razpravi je bilo domenjeno, da bo dr. Robič pripravil prikaz uspešnosti in kvalitete delovanja dispanzerjev ter poročilo o zdravstvenem stanju borcev, o čemer bo MS ZZB NOV razpravljal na prvi prihodnji seji. Sekretar MS ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina je obrazložil gospodarski položaj na Gorenjskem, naloge pri sprejemanju načrtov za gospodarjenje v letu 1981 in v srednjeročnem obdobju. V bitki za samoupravne odnose, utrjevanje delegatskih skupščin, za dogovorjene dohodkovne odnose in začrtano smer nadaljnjega socialističnega razvoja morajo aktivneje delovati tudi borci NOV. Tovariš Krvina je obrazložil tudi prizadevanja za gradnjo muzejev revolucije v Ljubljani in gorenjskega v Begunjah ter prisotne seznanil z nepravilnostmi pri snemanju filma »Dražgoška bitka«. Člani sveta so ostro obsodili nemoralno obnašanje nekaterih odgovornih pri snemanju filma in zavzeli enotno stališče, da morajo film čim prej dokončati. Mandat predsednika MS ZZB NOV za Gorenjsko traja eno leto. Funkcijo predsednika sveta izmenično opravljajo predsedniki občinskih odborov. To leto je naloge predsednika uspešno vršil predsednik OO ZZB NOV Trtic Tone Stntih Po dogovorjenem razporedu bo funkcijo predsednika MS v prihodnjem letu opravljal predsednik OO ZZB NOV Jesenice tovariš Jože Ulčar. Ivan Saksida Proslava v Bohinjski Bistrici V, polastitev krajevnega praz nika, zmage mrtveca .1. bataljona Prešernove brigade na Pokjjuki in Dneva JLA prirejajo krajevne skupnosti Bohinja proslavo, ki bo v soboto. 1.1. decembra 1980. ob IH. uri v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. J Trajni značaj evropske varnosti in sodelovanja Jugoslovanski veleposlanik pojasnil v Madridu naša stališča do procesa evropske varnosti in sodelovanja, kar naj bo trajna in neprekinjena naloga - Naše delegacije na tujem — Poljska še naprej v središču pozor-nosti sveta — Volitve novega predsednika na Portugalskem MADRID - V glavnem španskem mestu se nadaljuje konferenca o evropski varnosti in sodelovanju. V ponedeljek je za govorniški oder stopil jugoslovanski veleposlanik na tej konferenci Miroslav Zotovič' in pojasnil naša stališča do procesa evropske varnosti in sodelovanja. Mi terjamo sprejem načela o kontinuiteti gibanja konferenc o evropski varnosti in sodelovanju. Vsake dve ali tri leta bi sklicali konference. Zaradi tega se o sklicih ne bi bilo treba znova in znova dogovarjati. V Madridu je po naši sodbi treba sprejeti čim bolj stvarne in bistvene odločitve o usodi konferenc. Dolžnost vseh sodelujočih držav je namreč nujnost nadaljevanja uresničevanja določil, sprejetih v Helsinkih Sklepni dokument iz Madrida bo imel trajno vrednost kot listina, ki ureja medsebojne odnose med državami udeleženkami. To je obenem tudi program posamične in skupne aktivnosti. Pri tem lahko pomagajo različne komisije in organi Organizacije združenih narodov. Pomembni so sestanki strokovnjakov za različna področja. Vsi dosedanji, sklicani med Beogradom in Madridom, so upravičili sklic. Takih akcij se bo treba še lotevati. Jugoslavija na primer predlaga takšno srečanje o kulturi, je dejal Zotovič. Miroslav Zotovič je nato opredelil naša stališča do nekaterih pobud, izrečenih na madridski konferenci. Izrekel je našo podporo pobudi za sklic evropske konference o razoroževanju. Pomemben prispevek k zagotavljanju kontinuitete konferenc bi bila. Redne bi morale biti. brez daljših prekinitev. Zato pa se je treba sporazumeti, saj to ni le bogatitev miru in trdnosti v Evropi, ampak na svetu sploh. Pa tudi sicer je za ta teden značilna živahna zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije. Delegacija skupščine Jugoslavije je obiskala sosednjo Avstrijo. Srečala se je z najvišjimi predstavniki avstrijskega parlamenta ter uglednimi političnimi osebnostmi. Član predsedstva ZKJ Stane Dolanc je vodil delegacijo ZKJ na 24. kongresu Komunistične partije Avstrije. Srečal se je s predsednikom avstrijske Komunistične partije Franzem Muhrijem. izredno pomembno pa je bilo prav tako snidenje z zveznim kanclerjem dr. Brunom Krevskijem. Član našega predsedstva ZKJ seje sešel z našimi delavci v Avstriji. Član predsedstva SFRJ Fadil Hozha p« j* odpotoval v prijateljski neuvrščeni državi Gano in Gvinejo. Pozornost sveta do dogodkov na Poljskem ne mine. Povećala se je po nedavnem moskovskem" sestanku najvišjih voditeljev drŽav in partij dežel vzhodnega socialističnega bloka. Na tem sestanku je bilo ponovno izrečeno zaupanje poljski partiji, državi in ljudstvu, da bodo sami našli izhod iz krize. Preseneča pa prvo uradno sporočilo sovjetske agencije Tass, da gre na Poljskem za odkrite primere delovanja proti-revolucionarnih sil. Le-te naj bi se skrivale tudi pod krinko sindikatov Solidarnost, prav tako pa odprle odkrito fronto z nekaterimi partijskimi organizacijami, posamezniki in vodstvi podjetij ter ustanov. Vest resnično preseneča. Je prva samostojna vest te agencije o Poljski, opozarja na odkrito kontrarevolucijo in jo navaja v povezavi s Solidarnostjo. Pomembno pa je tudi to, da je bila objavljena takoj po že prej omenjenem moskovskem srečanju. Pozornost vzbujajo tudi vesti iz Združenih držav Amerike. Zahodna velesila opozarja svet in svoje zaveznike na zbiranje sovjetskih in drugih čet varšavskega sporazuma ob poljskih mejah. 2e skoraj teden dni se ponavljajo ta obvestila, združena z ugotovitvami, da nekateri ameriški zavezniki preveč verjamejo »mirnim« stališčem srečanj vzhodnih voditeljev. Prav tako poročila Še vedno govorijo o srditih bojih med Iranom in Irakom, o še trajajoči napetosti med Jordanijo in Sirijo, o prvih, političnih pobudah in stališčih še ne »ustoličenega« novega ameriškega predsednika Reagana in o obisku sovjetskega voditelja Brežnjeva v Indiji Portugalska pa je dobila novega predsednika. Kot petnajsti predsednik bo to dolžnost nadaljnjih pet let opravljal general Antonio Romalho Eanes. J. Košnjek J Posvet članov okrajnih odborov OF in obveščevalcev na Jesenicah Zgodovinska komisija jeseniškega okrožnega odbora aktivistov 0F vabi v torek, 16. decembra 1M0, ob 9. uri v zgornje prostore KAZINE na Jesenicah (Cesta Zelezarjev) vse nekdanje politične delavce - terence (partizane) okrajev Jesenice (sektor L. II.. III. in IVJ Kranjska gora in Žirovnica (kasneje Radovljica). Na razgovoru bomo podali oceno dosedaj zbranega zgodovinske]* gradiva, pogovorili se bomo kako se bomo vključili v praznovanje 40-letnice Vstaje, pripravili bomo predloge za imenovanje krajevnih zgodovinskih komisij pri krajevnih konferencah SZDL. ki bi naj verificirali že zbrano gradivo in nudili ustrezno pomoč pri nadaljnjem zbiranju le tega. Ugotavljamo, da pri zbiranju tega gradiva zelo kasnimo. Med aktivisti v dolini je bilo tudi precej obveščevalcev VOS in kasneje OZNE in vabimo zato na ta posvet tudi vse obveščevalce - partizane VOS in OZNE s tega območja (občine Jesenice). Ugotavljamo, da se prav politični delavci sestajamo le malokrat in še to le na večjih proslavah, kjer pa taki razgovori niso možni. Pripraviti moramo gradivo za zbornike oziroma monografije, saj se bomo le tako oddolžili vsem tistim tihim podpornikom narodnoosvobodilnega gibanja, ki so bili vključeni v vaške in terenske odbore OF. SPZZ, ZSM. DE. NZ. gospodarskih komisij ter celice KP m grupe SKOJ , Ker okrožni odbor, niti komisija nimata vseh naslovov prosimo, da to obvestilo vzamete kot vabilo. Povrnili bomo vozne stroške. ZGODOVINSKA KOMISIJA pri Jeseniškem okrožnem odboru aktivistov OF ■ 12. DECEMBRA 1980 Caka jih še veliko dela i Kfcsviea — V nedeljo. 7. deeem-•» v krajevni skupnosti Buko-* 'ovščica v Selški dolini z slovesnostjo proslavili praznik, ki ga praznujejo v na 11. december, ko je iz krajevne skupnosti odšlo v e osem prvoborce v. V ne-14. decembra, ob 10. uri pa aa osnovni šoli v Bukovščici spominsko obeležje relejne 'postaje G-26. *» osrednji proslavi, ki je bila v Farnem domu na Bukovici, so letošnja krajevna priznanja. !*Jdi so jih Ciril Pintar. Zofka in Franc Potočnik. Sloves-f*in tovariško srečanje je dopol-Jbf* kulturni spored, v katerem so a*Vli: dekliški sekstet Bukovica. T^nanfcj skupini in učenci z Buko Bukovščice. O pomenu pražil in delu v krajevni skupnosti pa ••odoma izčrpno spregovoril Vik-* Potočnik, predsednik krajevne ■•feieace SZDL in član sveta kra- tak upn osti. Dejal je, da so si v sedanjem srednjeročnem razdobju zadali obširen program razvoja krajevne skupnosti, ki ga v celoti kljub velikim prizadevanjem vseh krajanov niso uresničili. Poleg samoprispevka, ki se bo letos iztekel, so krajani opravili na tisoče prosto\ oljnih ur. prispevali v denarju in materialu. Vzroki, da vseh gradenj niso dokončali so v prenizkem vrednotenju načrtovanih del, skromni udeležbi samopravnih interesnih skupnosti in skorajda zanemarljivem prispevku organizacij združenega dela. v katerih so krajani zaposleni. Na Bukovici grade gasilski dom. v katerem bodo tudi družbeni prostori. Polovico denarja je prispevala občinska gasilska zveza, drugo polovico so krajani prispevali v denarju, materialu in delu. Iz sredstev samoprispevka so na Bukovci uredili javno razsvetljavo. S prostovoljnim dinarjem so asfaltirali športno igrišče, za katerega sta 50 tisoč dinarjev prispevala telesnokulturna in izo- |*nutek novelacije urbanističnega načrta io5e Loke v javni razpravi [rajani naj opozore ia pomanjkljivosti fttnflJ f razpravi. Sicer pa naj bi širjenje —^ , °S industrijskih con potekalo skladno z urbanističnim programom '» teden so se v ivne razprave o novelacij V4*?**11 . ^f*^. fn Hv^T^ bi ^segalo* Loka z okolico. Od konca h železniške proge na Trati, ^daljepajevsejnidvo- p Izoblikovati jeV?rebno tudi občineke skupščine tudi 8tališče do novopredvide--razgrnitev tega dokumen- ' fa 8tanovanJ8kih površin, ki jih <* tem je treba Poudanti, da dvideva urbanistični nacrt v pn javni razgrnitvi in Jrbanigticnem pr0gramu pa niso kari šele za osnutek in da je ^j^e. Ra^a?niti je potrebam rasprave dopolnitev in £ tud{ nedorečenosti \ "ce8tno morebitne spremembe pred- metni ureditvi na celotnem rešitev Zato Je sedaj pri- £bmocju me8ta, in 8e opredeliti „ da občani povedo svoje ^ teka 8e,4ke obvoznice je, ker je še dovolj časa za |jkrati pa ^ m0rajo oblikovati iTke in dopolnitve. Veliko merila za varovanje kulturne in » bo namreč uveljavljati ravne dediščine ter spomeni- sprejemom ali doseči fcoy —be še kasneje. Skratka, gre za vprašanje, kaj Haejacijo urbanističnega na- kakšne rešitve mora takšen fc oziroma njegov osnutek sta dokument prine8ti? Po ocenah ak Urbanistični zavod - 8trokoVnjakov je premalo kon- ivni atelje in Institut za kreten in ^t«, je še kako po- - ekonomiko m soc al- membn0t da 8e 0 konkretnih „ meata Ljubljana. Bil je fc krajani opredelijo v javni .z dokajšnjo zamudo in *a { Jdft /tem ^ ' it zavrnjen zaradi pomanj- tež ki bi 8e zaradi nedoreče- ati.T«di aedaj,koje vjavni ,ahko javljale v ka8nej. •vi, izvršni svet občinske ^ letih K ' ine opozarja, da bi bilo Ta teden so bile javne razprave v javni razpravi izpo- y gkof5i Loki na Trati Hv Rg doreči več vprašanj, ki Kamnitmk in Stari Loki _ pod. ,_ibna za nadaljnji razvoj ,ubmk pribodnji teden pa bodo ^•in občine. #> v ponedeljek ob 18. uri v kultur- > je obseg industrijskih ne£doimi pri Sv. Duhu, v torek, Tjja in tudi posameznih in- lg 12 ofe lg uri na Gode8ic J^kih con v osnutku no- na8,ednji dan ob i8ti uri v Rete. Vfc urbanističnega načrta čah y četrtek ob lg uri y Zmin_ J* Skofja Loka z okolico cu y petek ob lg up. y žeJez 2 kot v pred dvema letoma nikih ter 22 decembra ob lg uri [Jfetem noveliranem urbani- y 2ireft jn 2g decembra ob in braževalna skupnost. Največji problem v kraju so ceste, saj za njihovo vzdrževanje dobijo le polovico potrebnega denarja. Zato skoraj 20 kilometrov makadamskih cest vzdržujejo in plužijo sami. Več ko štiri milijone dinarjev je že požrla obnova ceste Sevlje—Bukovščica, več kot polovico so zbrali krajani sami. Komunalna skupnost je pred-vidila. da bo leta 1984 za nadaljnjo obnovo ceste — nima še asfalta — namenila 2 milijona dinarjev, kar seveda ni veliko in krajani menijo, da bi morali biti vsaj pri cestah deležni večje družbene pomoči. Obnovili so tudi cesto do Stirpnika. na obnovo ceste se pripravljajo na Tomačevem. na Praprotnem na gradnjo kanalizacije. Skratka, čaka jih še veliko dela. Dokončati bodo morali začete gradnje, odpirajo pa se novi problemi, saj ima kraj le en telefonski priključek, po obnovi kliče kulturna dvorana, za kar kulturna skupnost nima denarja, na Bukovici bodo gradili kanalizacijo, polnoštevilno so glasovali tudi za občinski samoprispevek, s katerim bodo tudi v krajevni skupnosti Bukovica-Bukovščica dobili boljše šolske prostore in oddelek otroškega vrtca. M. Volčjak Kritično o kmetijstvu jw«d au'^"1 ——~—---- v /jiren in &a programu, naj se obseg lg uri y Gorenji * Površin razčisti v javni vasi. Podnart — Na redni programski konferenci krajevne konference SZDL Podnart so spregovorili o uspehih, pomanjkljivostih in programski usmeritvi krajevne konference, družbenopolitičnih organi zacij in krajevne skupnosti V Podnartu so zaradi nenehne aktivnosti družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevne skupnosti v tesni povezanosti z delovno organizacijo Kemično tovarno Podnart in temeljno organizacijo združenega dela LIP Bled, obrat Podnart. Tako sproti rešujejo razne probleme, le v kmetijstvu zadnja leta, ko so izgubili kmetijsko zadrugo, nastajajo problemi. Mladi odhajajo s kmetij, vedno več zemlje je slabo obdelane, kmetje so začeli saditi na najbolj rodovitno zemljo smreke in tako dalje. Na konferenco so povabili predstavnike KZK in kmetijske zemljiške skupnosti, a niso prišli. Ker tudi v Podnartu vedo. da je za povečanje kmetijske proizvodnje treba takoj ukrepati, so na konferenci ustanovili kmetijsko sekcijo, ki bo pripravila gradivo za problemsko konferenco, ki jo bo sklicala krajevna konferenca SZDL Podnart. Zaključke bodo poslali občinski konferenci SZDL, ki tudi pripravlja problemsko konferenco o kmetijski problematiki v radovljiški občini. Ciril Rozman L. Bogataj Organizirano družbeno izobraževanje Kranj — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je na zadnji seji obravnavalo družbeno izobraževanje v kranjski občini in sprejelo stališča do te problematike. Člani predsedstva so menili, da je treba v občini spoštovati dogovor o družbenem izobraževanju, prav tako pa v vseh sredinah analizirati družbeno izobraževanje, za kar bo pripravljena enotna metodologija. Ko je predsedstvo SZDL obravnavalo družbeno izobraževanje v občini je opozorilo, da morata predvsem sindikalna in mladinska organizacija nameniti već pozornosti oblikam izobraževanja po osnovnih organizacijah, da morajo udeleženci v izobraževanju bolj vplivati na oblikovanje programa in da v družbeno izobraževanje ne kaže vključevati le aktivistov družbenopolitičnih organizacij, ampak tudi delovne ljudi in občane, ki imajo pomembne družbene in strokovne dolžnosti v organizacijah skupnostih in društvih. Metode izobraževanja morajo biti sodobne in usklajene z razmerami v sredinah, kjer izobraževanje poteka, organizatorji izobraževanja pa morajo programe medsebojno usklajevati. prav tako pa sezname udeležencev, da ne bodo na različne izobraževalne oblike vabljeni eni in isti udeleženci. Posebno' pomembno pri družbenem izobraževanju je financiranje in organiziranje predavateljev. Rešitev je aktiv predavateljev v občini, da pa bo izobraževanje resnično kvalitetno in družbeno usmerjeno,, pa bi kazalo pri Delavski univerzi oblikovati programski svet za družbeno izobraževanje. -jk Letni pregled dela Skofja Loka - Po programu republiške konference SZDL naj bi uvedli letne programske konference na vseh ravneh. Krajevne konference po tem rokovniku pravkar zaključujejo letne preglede dela. občinska konferenca SZDL pa se mora sestati do I"), decembra. Na seji predsedstva občinske konference SZDL .Skofja Loka so se dogovorili, da bo njihova programska konferenca 17 decembra. Za ta datum so se odločili po usklajevanju z ostalimi gorenjskimi občinskimi konferencami SZDL. Na konferenci bodo obravnavali poročilo o delu. kadrovske spremembe, programska izhodišča za delo OK v letu 1981 in družbene dogovore o oblikovanju družbenega sveta o varstvu okolja in kadrovski politiki v občini Skofja Loka. I,. B. Praznik KS Dovje-Mojstrana Tudi letos bodo v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana z več prireditvami počastili 16. december — krajevni praznik. Spomnili se bodo dogodkov na ta dan pred 29 leti. ko so se na tem območju Gornjesavske doline množično uprli okupatorju in odšli v partizane. Pri napadu graničarske karavle v Mojstrani je padla prva žrtev upora Alojz Rabič z Dovjega. Osrednja prireditev v počastitev praznika bo v soboto. 13. decembra, ob 18. uri, v dvorani kulturnega doma na Dovjem. V pestrem programu bodo sodelovali učenci Sole za zdravstvene delavce z Jesenic, Harmonikarji Glasbene šole Jesenice, člani domačega kulturnega društva, učenci Osnovne Sole 16. december Mojstrana in pripadniki JLA. Na prireditvi bodo tudi podelili bronaste značke OF zaslužnim krajanom ter tazglasili in podelili pokale najboljšim ekipam s strelskega tekmovanja. Poleg predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij, društev ter krajanov, bo med navzočimi tudi delegacija iz pobratene krajevne skupnosti Stave v valjevski občini. V nedeljo. 14. decembra, pa bo domače kulturno društvo pripravilo še vsakoletno kviz tekmovanje z naslovom »TITO in NOB«. Na vprašanja o decembrski vstaji in življenjski poti tovariša Tita bodo odgovarjale ekipe osnovnih organizacij ZSMS Kovinske opreme Mojstrana. LIP Bled - TOZD Mojstrana. OS 16. december Mojstrana in krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana. Kviz se bo začel ob 16. uri v dvorani kulturnega doma na Dovjem. Ekipe, ki bodo najboljše odgovarjale na vprašanja bodo prejele knjižne nagrade, ki jih bodo prispevale družbenopolitične organizacije jeseniške obči- ne J. Rabič Javne razprave o planskih dokumentih Radovljica — V združenem delu. krajevnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah radovljiške občine so v teku javne razprave o samoupravnih sporazumih temeljev plana samoupravnih interesnih skupnosti družbenih in materialnih dejavnosti z ovrednotenimi programi za srednjeročno obdobje 1981 do 1985. Celotno gradivo s stališči izvršnega sveta sku|>ščine občine Radovljica je v povzetkih natisnjeno v 4.000 izvodih. Razprava bo sklenjena do 10. decembra, ko bodo delavci in občani na svojih zborih lahko posredovali svoje pripombe. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo upoštevajoč pripombe in dopolnila z razprav sprejemale samoupravne sporazume na svojih zasedanjih, ki se bodo zvrstila do 20. decembra. ^ zborov jeseniške občinske skupščine Pozornost več vprašanjem O L, A S4.STRAN GOSPODARSTVO PtTEK. 1? DECEMBM 1MB Ugodno po devetih mesecih V škofjeloškem Tehniku so v devetih mesecih dosegli dobre poslovne rezultate — TOZD Gradbeništvo je presegla plan Skofja Loka - V Splošnem gradbenem podjetju Tehnik so tudi konec tretjega tromesečja dosegli ugodne poslovne rezultate. Vsi dosežki so v planskih okvirih, razen v temeljni organizaciji Gradbeništvo, ki plan močno presega. Ustvarili so 466 milijonov dinarjev celotnega prihodka in 161 milijonov dinarjev dohodka ob enakem številu zaposlenih kot konec lanskega leta. Nekaj novih delavcev so zaposlili le v temeljni organizaciji Komunalne dejavnosti. Osebni dohodki so rasli počasneje kot dohodek, kar je v skladu z resolucijo o razvoju Slovenije in Jugoslavije, ter v skladu s programom varčevanja v delovni organizaciji. Kot že omenjeno, je TOZD Gradbeništvo naredila več kot so planirali. V devetih mesecih so dosegli 428 milijonov celotnega prihodka, kar predstavlja 90 odstotkov letnega plana. Vzrok za povečan obseg del. so stalna naročila, dokaj ugodne vremenske razmere, ki so omogočile, da je delo teklo brez zastojev, delno pa tudi porast cen. Glede za prevzeta dela in pogodbene obveznosti je pričakovati, da se bo tak obseg proizvodnje nadaljeval tudi v naslednjih mesecih, če bodo vremenski pogoji ugodni. Težave pa se znajo pojaviti ob zaključnih delih, ko so odvisni od kooperantov in zunanjih sodelavcev, ki tudi s težavo zmorejo tako velika naročila. Temeljna organizacija komunalne dejavnosti je dokaj uspešna pri uresničevanju investicij, saj jim je kljub številnim težavam uspelo pridobiti potrebna sredstva ter dokumentacijo in dovoljenja za večino načrtovanih objektov. Z dograditvijo kanalskega sistema in čistilne naprave v Žireh je izpolnjena ena najvažnejših nalog, ki si jih je ta temeljna organizacija zadala za letos. Nekoliko več težav imajo z izgradnjo vodovoda v Železnikih, kjer gradnjo zavira težak teren. Velike naloge pa jih čakajo še pri gradnji vodovoda in kanalizacije v Gorenji vasi, ki je nujna zaradi izgradnje rudnika urana in nove stanovanjske soseske. Prvi znaki umirjanja investicij se že kažejo v temeljni organizaciji Projektivni biro. kjer naročila za projektiranje upadajo in je potrebno vložiti veliko več truda in poslovne sposobnosti za pridobitev naročil. Rastejo naročila projektov za zasebne hiše, tako da letos ta temeljna organizacija pričakuje kar petino dohodka na podlagi omenjenih naročil. Raste tudi zanimanje za tipske projekte. Iz tega je razvidno, da je poslovanje SGP Tehnik ugodno in v skladu s planskimi predvidevanji, kar zagotavlja tudi dober poslovni rezultat ob koncu leta. Večje težave pričakujejo v prihodnjih letih, ker bo gradenj vse manj. Zato bo pri natečajih odločala predvsem kakovost gradnje in hitrost del in na te razmere so pri Tehniku pripravljeni. Predvsem bodo izboljšali opremljenost, ki bo zagotavljala tudi boljšo tehnologijo dela. L. Bogataj Na Novoletnem sejmu v Kranju, MERKUR Kranj razstavlja in prodaja Številne zanimive proizvode za dom in gospodinjstvo, zlasti belo tehniko za opremo kuhinj, razne električne gospodinjske aparate, sesalce, akustične aparate in kotle za centralno kurjavo. Možnost nakupa praktičnih novoletnih daril! Blago prodajajo po sejemskih cenah, odobravajo potrošniške kredite, kupljeno blago dostavljajo na dom! NA DELOVNEM MESTU Anka Medja - delovni terapevt v Psihiatrični bolnici v Begunjah Kar nekako praznično je te dni v tej veliki hiši. Razstava, ki so jo pripravili v novi dvorani, je prevzela vse. Toliko prelepih vezenin, toliko mehkih, toplih tapiserij, toliko drobnih pletenin . . . Sem pa tja kdo od bolnikov v modri halji postoji med vrati in se zazre v platna z rdečimi nageljni. Smo res vse to mi naredili? sprašujejo oči. Veliko ljudi prihaja. Pravkar se je v sobo vsula skupina šolarjev in ne vedo. kaj bi si ogledali najprej .. Iz sobe. kjer žene vezejo ali se uče vezenja, so pravkar odšle zadnje bolnice. Poldne je in vabijo jih h kosilu. Skrbno so pospravile vsaka svojo škatlo z ne- dodelanim prtom, prtičem in jih odnesle v sobo. Takoj po kosilu bodo nadaljevale z delom. Navdušene so, da pod njihovimi rokami nastaja nekaj tako lepega. In z zavzetim delom se krepi tudi njihovo zdravje. Prav tu. med temi platni in živopisanimi nitmi so spoznale, da so vendarle, kljub vsej bolezni, še vedno nekaj vredne, družbeno potrebne, njihovo delo je cenjeno . . . Majhen košček blaga je obležal na delovni mizi. Cvet je bil narisan na njem in z rdečo preji-co je bil začet verižfu vbod. »Poglejte, takole se začne.« me opozori Anka Medja. delovni terapevt pri vezeninah. »Ze dva dni se muči pacientka s temi vbodi. Prične, pa pusti. Ne zmore. Ne smem je siliti, kajti če bi hotela na hitro doseči pri bolnici uspeh, bi bilo hudo narobe. Lahko bi v minuti podrla mesece in mesece dolga prizadevanja zdravnika. Le navdušujem jo lahko, ji kaj lepega pokažem, ji dajem voljo. In počasi napredujejo. Kot napreduje njihovo zdravljenje, tako napreduje tu njihovo delo. Koliko jih je prišlo v to delavnico, ki nikoli v življenju niso niti gumba prisile. Danes sb pa v vezenju prave mojstrice!« Ze osemindvajseto leto dela Anka Medja v begunjski bolnišnici. 1953. je začela delati z bolniki. V dnevnem prostoru in na hodniku so se dobivali. Težavno je bilo. ker ni bilo pravih prostorov, toda po drugi strani tudi dobro, saj so tako k delu pritegnili vse več bolnikov. Iz ostankov blaga in volne so začeli vezti in plesti. Leto kasneje so imeli že prvo razstavo ročnih del! Razumeti moramo, da cilj ni izdelek. temveč zdravljenje. Vendar tudi lepo izdelan izdelek pripomore k bolnikovi samozavesti. Njihov namen je ohraniti delovne sposobnosti človeka, ga iztrgati bolezni in usmerjati k normalnemu delu. Po letu 1962 se je delovna terapija v begunjski bolnišnici še razširila. Odprli so nove delavnice, delo je potekalo vse bolj organizirano, prišli so tudi novi sodelavci. Od lani. ko so prišli iz šol pravi, šolani terapevti, je spet čutiti nov. kvaliteten premik v njihovem delu. Najpomembnejši pa je bolnikov stik s človekom, ki te razume, te zna potolažiti, ti da nove volje za življenje ... »Neprecenljive vrednosti je. če pri bolniku opaziš uspeh in srečen si, če vidiš da je bolnik zadovoljen,« pravi Anka. Kot lahko takoj ugotovim, jo imajo pacientke rade. Zna se z njimi pogovoriti, potožijo ji, kar jim leži na srcu, pa imajo spet voljo za delo. Z uspešnim delom pa se vrača tudi zdravje. Lepo pravi Anka: če je res. da je delo ustvarilo človeka, potem prav gotovo pomaga k boljšemu zdravju. To spoznava pri vsakem bolniku posebej. Le za vsakega moraš imeti svoj pristop, kajti vsak prihaja sem s svojimi težavami, vsak je osebnost zase. Rada ima Anka svoje delo Vesela je uspehov pri delu in zdi se ji, da z vsako razstavo, ki jo pokažejo ljudem, vsi skupaj rastejo. Toda delo terapevta v psihiatrični bolnici je poseben napor. Pet let, upa. bo Se vzdržala. Dlje ne. Saj ti takile delovni vsakokrat novih • oda /. leti se uspehi dajejo moči. volje, utrudiš... . D Dolenc Letos za dobro desetino bolje Prizadevanja za večji izvoz in izboljšanje zunanjetrgovinske bilance dala rezultate — Stopnja pokritja uvoza z izvozom je za 11 odstotkov boljša kot lani v enakem času — Razmah sodelovanja z deželeami v razvoju Izvoz postaja naša osnovna dolgoročna usmeritev in rezultati letošnjih prvih desetih mesecev kažejo, da smo naredili precejšnje premike v tej smeri. Jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj je namreč za 11 odstotkov manjši kot je bil lani v enakem času, vendar pa dosežki le niso vedno tako ugodni, kot bi lahko sodili, če bi le primerjali lanske z letošnjimi številkami. Jugoslavija je do konca oktobra izvozila za 30 odstotkov več blaga kot v enakem lanskem obdobju, uvozila pa za 8 odstotkov več. Najbolj ugodne izvozne rezultate so dosegli v Vojvodini, kjer so izvoz povečali za 53 odstotkov, v ožji Srbiji so izvozili za 35 odstotkov več in v Sloveniji za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Uspešno so izvažali tudi v drugih republikah. Precej bolj raznoliki pa so uvozni rezultati. Med tiste, ki najbolj slede zahtevam in ciljem jugoslovanske plačilne bilance, velja uvrstiti predvsem Črno goro in Makedonijo. Črna gora je uvozila za 8 odstotkov manj, Makedonija pa za 9 odstotkov manj kot lani v desetih mesecih. Vse druge republike pa so letos uvozile več kot lani; Hrvatska za 4 odstotke, ožja Srbija za 7 odstotkov več, Slovenija za 8 odstotkov več, Kosovo za 14 odstotkov več, BiH za 17 odstotkov več in Vojvodina kar za 46 odstotkov več kot lani. Zato so tudi pokritja uvoza z izvozom po republikah zelo različna. Ta kažejo, da nima tisti, ki je največ povečal izvoz tudi najbolj ugodne zunanjetrgovinske bilance. Tako je Vojvodina letos najbolj povečala izvoz, hkrati pa tudi uvoz in tako ima med vsemi republikami in pokrajinama najslabše pokritje uvosa z ii-vozom in sicer komaj 42 odstotkov. Nasprotno pa imata Slovenija in ožja Srbija ob visoki rasti izvoza in živahnem uvoza najugodnejšo zunanjetrgovinsko bilanco. Slovenija je tako leto« v desetih mesecih pokrila z izvozom dobrih 69 odstotkov uvoza, ožja Srbija za celo 73,3 odstotka. Črna gora je pokrila z izvozom 48,9 odstotka in Makedonija 53 odstotkov uvoza, vendar sta tudi v celoti zmanjšali obseg zunanjetrgovinske menjave. Bosna ia Hercegovina pa je imela pokritega 65,8 odstotka uvoza. Za celotno Jugoslavijo pa znaša delež pokritja uvoza z izvozom 57 odstotkov. Če pa izvozno-uvozne rezultate primerjamo s cilji zunanjetrgovinske menjave, je slika spet drugačna. Ta pokate, da ar Črna gora, ki ima eno najslabših zunanjetrgovinskih bilanc v Jugoslaviji, najbolj drži dogovorjenih ciljev. Res je, da je izvozila nekaj manj, vendar je manj tudi uvozila, čeprav ji je bilo dovoljeno 34 odstotno povečanje uvoza. Dogovorjeni! okvirjev se držita tudi BiH in Makedonija. Hrvatska odstopa tako pri uvozu kot izvozu, Slovenija in Srbija pa odstopata predvsem po uvozu. Podobno je tudi poprečje za Jugoslavijo. Kakšna je torej trenutna zunanjetrgovinska bilanca in kako oceniti letošnje rezultate? Vsekakor ugodno, saj je letošnje 5? odstotno pokritje uvoza z izvozom za 11 odstotkov boljše kot lani v enakem času. Pomembno je tudi to, da je jugoslovansko gospodarstvo v razvite države izvozilo za 13 odstotkov več blaga in 6 odstotkov manj uvozilo. Okrepilo se je tudi sodelovanje z državami v razvoju, kamor smo izvozili za 41 odstotkov več in za tretjino več uvozili. Milijon parov do konca septembra # V Alpini dobro delajo — Več izdelanih paroi večji dohodek in tudi večji zaslužki delavcev -Visoka akumulacija daje dobre napovedi za letni poslovni rezultat V žirovski Alpini so lahko z doseženim v letošnjih devetih mesecih zadovoljni, čeprav so zaradi slabe oskrbe z reprodukcijskimi materiali imeli nekaj zastoja v proizvodnji, požar pa je pred nekaj meseci tudi skoraj povsem uničil montažno halo. Kljub temu so letos dosegli 1,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za 37 odstotkov več kot lani v enakem času in za 6 odstotkov več kot so planirali. Za enak odstotek so presegli tudi obračunano amortizacijo, medtem ko so bila porabljena sredstva za 30 odstotkov večja kot lani in ravno tako visoka kot so jih planirali. Dohodek je znašal 347 milijonov dinarjev in je bil kar za 71 odstotkov več i i kot lani v devetih mesecih, čisti dohodek pa 265 milijonov dinarjev in ie za 79 odstotkov presegel lanskega ter za 35 odstotkov plan. Osebni dohodki so bili za 22 odstotkov viiji od lanskih in za 2 odstotka pod planom. Poprečni osebni dohodek na delavca je tako letos znašal 7.500 dinarjev. Akumulacija pa je znašala v devetih mesecih 92 milijonov dinarjev, kar kaže, da bo žirovska Alpina letos dosegla zavidljiv poslovni rezultat, kljub težavam zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev in škode zaradi požara in kot sami pravijo, tudi zaradi nekaterih občasnih slabosti v organizaciji dela in poslovanja. Do konca septembra so letos v Alpini naredili milijon parov obutve. To je za 4 odstotke več kot leta 1979. Hkrati so naredili kar 11 odstotkov več izdelkov iz PVC, kar je vrednostno predstavljalo 680 milijonov dinarjev in to kljub pomanjkanju delavcev in velikim izostankom z dela v teh obratih. Omeniti velja tudi, da so imeli poleti tudi izpad proizvodnje zaradi požara ia ■* kaže prezreti dejstva, da bi bus {flede na zmogljivosti mosta* ahko proizvodnja precej več]*-če bi šivalnice zmogle napraviš več gornjih delov in, če ne bi fe& težav zaradi slabe oskrbe s ture* vinami. Zlasti v zadnjem časa postajajo šivalnice in pa kooperant VIKO iz Varaždina, ki zabavlja material za šivalnice osnovno ozko grlo v proizvodnji-ki ga bodo morali čimprej odpraviti. Druga težava, na katero ss opozarjali ob razpravah o pasle vanju v devetih mesecih, je kvaliteta izdelave obutve in PVC delov. Stare napake se še veda« pojavljajo in zato poudarjajo. • je skrajni čas, da napake zaca* odpravljati, saj je jasno, da * konkurenčnosti vedno bolj odJe-ča kakovost. Menijo, da ta* preslabo izkoriščajo delovni čas. Podatki kažejo, da kar 21 odstotkov plačanih delovnih ur ni hu> izkoriščenih. Od tega 12 odstotkov zaradi dopustov in prszat-kov, kar 10 odstotkov pa j« bito izostankov zaradi boleznin, ki » bile celo za 2 odstotka večje ks* v enakem času lani. L. Bogata JANEZ GRČAH IN SIN Dragomelj 11 DOMŽALE Obveščamo cenjene stranke da ne sprejemamo v strojenje kož od velikih Živali, telečje p* do 10 kg surove teže. Odprto od 7. do 19. ure. sobota od 7. do 15. ure. V nedeljah in praznikih je delavnica zaprt« T012. DECEMBRA 19S0 5.STRANO LAS Kulturni koledar IADOVLJICA - Danes ob 4 ari bo v avli radovljiške osame iole osrednja proslava ob ■asorljiftkern kulturnem prazni a, ki ga proslavljajo v spomin aaažaega radovljiškega rojaka *aoua TomaŽa Linharta, oče-* slovenske dramatike. Večer »fhmaifoaa in Prešernom pa a posvečen tudi 180-letnici •jrtirs največjega slovenskega aanka dr. Franceta Prešerna. *» prireditvi bodo podelili le-*ane Linhartove plakete in Rotanja. V kulturnem sporedu Ms sodelovali: operna pevka 3«ti Ognjanovič ob spremljavi Pasistkc Dane Hubad. mešani Wunii zbor Loka iz Škofje Uat, harmonikarski orkester ^•sbene šole iz Radovljice ter Kriutotji radovljiške in škofje-«•* zveze kulturnih organizacij- KtANJ - V galerijskih pro-Prešernove hiše sta odprti I r|atavi France Prešeren v I »nadih lt7a-lt#a in So I nesreče v likovni p red s ta -■ "tri Tomaža Kržišnika V *taem razstavišču Prešernove * * v okviru že tradicio-"•■ah predstavitev grafike in feoje predstavljata akademski ***r Locijan Bratuš in pe-■4 Franc Černijfoj. V Mali gfcriji in Stebriščni dvorani j**tae hiše razstavlja slike in JMtike italijanski kipar Vale-** Miroglio. Razstavo je pojmoval Kulturni center Ivan potnik iz Velenja. V galeriji 2*tBe hiše prikazuje Kabinet ■""make fotografije pri Go-**jd*m muzeju izbor fotografij 11 temo: Likovni značaj fo-*fraflje v NOB. Avtor raz-**K je Stojan Kerbler, uvod v gtalog je napisal Aleksander *min. Razstave so odprte tako ** stalne zbirke Gorenjskega •oaria vsak dan od 10. do 2. are in od 16. do 18. ure, ob **etah in nedeljah od 10. do ob ponedeljkih so zapr- SKOFJA LOKA - V galeriji I1'4 loškem gradu bo še do 17.de-/ii^ka na ogled razstava Gro-P ■•Jeva slikarska kolonija " - riaba. Odprta je ob sobo-in nedeljah od 9. do 12. in od *dol7. ure. V Knjižnici Ivan Tavčar bodo Ponedeljek, 15. decembra, ob odprli razstavo o delu fginice ob njeni 35-letnici. Ob *■ «ri pa bo slavnostna seja **rjene delovne skupnosti ^ghnce, na katero so vabljeni % ki jih zanima delo knjižnice. .' torek, 16. decembra, ob 17. uri J* najmlajšim v uri pravljic Florjančič pripovedovala Wbice o dedku Mrazu. V če-18. decembra, ob 18. uri ** oa vrsti predavanje z diapo-"'•ri: Južna Italija, ki ga bo Janko Krek. Revija Kernjakovih Pesmi CELOVEC - V nedeljo, 14. jj^oaibia, ob 14.30 bo Slo-j^—ka prosvetna zveza v glasbe v Celovcu pri-**»ila revijo Kernjakovih J**ai, ob prvi obletnici smr-F ■sreškegs ljudskega pevca JPašnika Pavla Kernjaka. •aiBorativnemu delu spo-bo sledil koncertni, v **terem bo nastopilo kar !**jset pevskih zborov iz **a in Podjune. _J Italijanski slikar in kipar Valerio Miroglio ob svoji sliki, ki jo je naslovil Stiridesetletniki. Ubran likovni organizem V mali galeriji in v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je bila pretekli teden odprta razstava slik in plastik Valeria Miroglia — Razstavo je posredoval Kulturni center »Ivan Napot-nik« iz Velenja Slovenskemu likovnemu občinstvu je italijanski slikar in kipar Valerio Miroglio iz Astija pri Torinu že znan. Velenju je namreč dal svoj umetniški prispevek z veličastnim spomenikom NOB in revoluciji, ki prikazuje tesno strnjeno skupino partizanov. Val teles, ki niso videti kot individualna bitja, pač pa kot gmota, v antropomorfni obliki ponazarja idejo upora, v katerem velja le celota. Statua je postavljena na nizek podstavek, kar odraža vklop-ljenost skupine v množico, v okolje. V Kranju se Miroglio tokrat predstavlja s plastikami »Listi življenja«, konstrukcijami iz obarvanega stiro-pora, ki postavljene v prostor verno dopolnjujejo tudi slikovni izbor. Svoje slikarstvo, katerega del je predstavljen na kranjski razstavi, je Miroglio oprl pretežno na Michelangela in njegove monumentalne podobe iz Sikstinske kapele. Umetnikovo renesančno izročilo je likovno posodobil in vsebinsko prevrednotil. Podobe starcev, grešnikov, gigantov, krivičnikov, sibil, je strnil v enovito vrsto figur, nadel jim je sodobna oblačila in jim vdih- nil svojevrstno likovno sporočilo. Človekova individualnost je z nizi. dekoracijami in množicami povsem razveljavljena, človek je le člen v ornamentu, s čimer slikar ponazarja človekovo praznoto, utesnjenost, odtujenost, ujetost v brezimno množico, nesvobodo in nedojemljivost za lepoto. Človekove oči so obrnjene navznoter, ne vidi sočloveka, niti smisla svojega nadaljnjega bivanja. S pogledom v samoto in odtujenost sodobnega človeka, ki nam ga ponuja avtor ob likovnem razmišljanju o življenjskih resnicah, o metafizičnem, spoznavamo umetnikov kritični in prizadeti pogled na svet. Za svojo sporočilnost avtor aktivira vsa razpoložljiva likovna sredstva, v svojih umetniških prizadevanjih pa se zateka tudi v druge medije: v gledališče, glasbo, radio ... V svoji mnogodimenzionalnosti je avtor eden tistih umetnikov, ki skušajo z angažirano vsebino umetnosti vplivati na sodobno stvarnost in dejavno opozarjati na njena notranja nasprotja. D. 2. Likovniki Iskre Železniki Pričujoča razstava je pomembna zaradi dveh stvari: je rezultat skoraj enoletnega skupnega dela pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja Janeza Hafnerja in pomeni napredek vseh sodelujočih na razstavi od tiste prve razstave, ki smo jo lahko videli v menzi Iskre v Železnikih tudi pred približno letom dni. Iz prvih poskusov, da bi v Iskri Železniki obstojala likovna skupina, so slikarji amaterji spoznali, da poleg same pripadnosti skupini potrebujejo še nekaj več. rabijo oporo in pomoč, ki so jo lahko dobili samo pri mentorju. Sprotno preverjanje delovnih rezultatov je tudi pri slikarstvu izredno pomembno in delo pod strokovnim vodstvom je toliko uspešnejše, ker jim likovni pedagog sproti razlaga, jih opozarja na napake in jih skratka vodi v skrivnostni svet barv, kompozicije, izbire motivov, skratka v vse težave, ki jih skriva v sebi slikarsko snovanje. Ob tem bi rad opozoril na mikavno razstavo v juliju, kjer so prikazali predvsem risbe, ki so nastajale ob študiju in ko si je marsikateri član likovne skupine ob preprostem motivu, npr. kocke, starega čevlja in podobno, skoraj polomil zobe nad trdim orehom preprostosti motiva, a težavnosti izvedbe. Na tokratni razstavi sodeluje sedem razstavljalcev: Matevž Jenšter-le. Snežna Lotrič, Mirko Polajnar. Franc Rant, Jožica Rejc, Lojze Terfila in Stane Zgaga. Vsi niso Iskraši, ker je skupina odprta za vse. za kar moramo pohvaliti osnovno organizacijo sindikata, da v okviru kulturne dejavnosti niso zaprta vrata tudi drugim ljubiteljem likovne ustvarjalnosti. Poglejmo sedaj še nekoliko posamezne razstavljalce in poskušajmo podati prvi vtis, ki nam ga ponuja razstava. Matevž Jenštrle je v skupini nov in je razstavil dvoje starejših del in eno, ki je že nastalo pri delu v likovni skupini. Novejša gorska krajina že kaže. čeprav res Se zelo skromno, a vendarle, vplive in pobude likovnega pedagoga. Snežna Lotrič, tudi novinka v skupini, je razstavila tri slike v tehniki tempere, ki kažejo izrazito risarski odnos do motiva v katerem prevladuje arhitektura. Živo rdeče strehe delujejo rahlo naivno v prevladujočem zelenilu ozadja. Mirko Polajnar dela s pasteli in je v dveh krajinah pokazal napredek. Bolj slikarsko obdeluje motiv, ki pa ga vsaj pri izboru včasih premalo premišljeno izbere, na primer pastel s hišico, ki jo je postavil v center slike. Franc Rant se je predstavil z enim samim delom, tempero in z motivom, ki ga najdemo tudi pri drugih avtorjih, kar dokazuje njihovo skupno delo. Jožica Rejc se je predstavila z enim tihožitjem in krajinama, v tehniki akvarela. Zanjo je značilno risarsko občutje, ki uporablja barvo bolj za koloriranje risarske podlage. Verjetno se bo morala odločiti in se posvetiti tihožitjem, kjer je tudi najboljša. Terfila je poln slikarskega posluha, s katerim se zna izogniti pastem, ki jih je polna zelena barva. Njegove tempere so umirjene in le tu in tam so opazni manjši kompozicijski spodrsljaji. Stane Zgaga je s svojimi deli dokazal, da je delo v naravi tisto, ki največ pomaga pri napredku. V oljni sliki je pokazal vse sposobnosti, dočim bo moral pri temperah še najti pravilen odnos med zeleno barvo in ostalimi komponentami slike. Ta kratek pregled nam še enkrat potrjuje besede izrečene na začetku: vsem se pozna, da niso osamljeni hodci po svojih poteh, da jih likovni pedagog Janez Hafner pravilno usmerja in da leto skupnega dela ni bilo zaman, kajti pred nami je izredno enotno uglašena razstava brez kakih bistvenih kvalitetnih medsebojnih odstopanj. Želeli bi si samo lahko, da bi iz leta v leto spremljali delo Iskrine likovne skupine in ugotavljali napredek tako posameznika kakor tudi celote. A. Pavlovec Občni zbor Kluba prijateljev glasbe Klub ljubiteljev glasbe, ki deluje že štiri leta, bo imel svoj redni občni zbor danes ob 19. uri v kranjski glasbeni šoli. Na občnem zboru se bodo domenili d nadaljnjem delu. zato nanj vabijo vse. ki jih zanima karkoli v zvezi z glasbo. — M. J. Delavec ni le podaljšek stroja V Tekstilindusu je šele letos zaživela kulturna komisija, ki ve, da delavec ni le podaljšek stroja, temveč da potrebuje kulturo, ki ga oblikuje v vsestransko osebnost Kranj — Kultura je sestavni in nepogrešljivi del človekovega ustvarjanja in bivanja. Je pot do vsestransko oblikovane osebnosti, ki bo znala poiskati boljše samoupravne rešitve, ki bo rada delala več in bolje. Kako delavcu odpreti oči. ga spodbuditi, da bi po svojih močeh bogatil slovensko kulturo, da bi znal koristno preživljati prosti čas, se duhovno sprostiti, ne pa razmišljati le o delu, domu, družini, kopičenju materialnih dobrin? Pri tem ima prav gotovo zelo pomembno vlogo okolje, v katerem delavec preživi vsak dan osem ur. to je organizacija združenega dela. Zanjo delavec ne sme biti le podaljšek stroja. Na to so končno pomislili tudi v kranjskem Tekstilindusu. Pozno. Veliko so zamudili v prepričanju, da je delo in samo delo edino, ki mora delavca zanimati, ki ga zadovoljuje. Kupovali so sicer abonmajske karte za Prešernovo gledališče (sedeži so bili pogosto prazni, ker jih niso delili tistim, razen letos, ki bi si predstave res tudi radi ogledali) in popestrili razne slovesnosti s kratkimi kulturnimi programi. To pa je bilo tudi vse. Sel letos je pri konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov zaživela komisija za kulturo. Pričakovala je začetne težave in se z njimi pogumno spopada, saj ni lahko kar čez noč pretrgati nazadnjaške miselnosti. Njena pot do uresničevanja ciljev pa bo bržkone še naprej precej trnova. Veliko je namreč odvisno od denarja. Kje in koliko ga bo v prihod- njem letu dobila, še ne ve. saj ga tovarna z 2900 zaposlenimi ni imela na primer niti za pokroviteljstvo nad pevskim oktetom, ki deluje v okviru kranjske glasbene šole. Ni našla šestih starih milijonov, ki bi jih pevci hitro povrnili s svojimi nastopi... Kljub temu komisija ne namerava popustiti. Drega in sitnari, kjerkoli se ji zdi potrebno. K sreči ima podporo sindikata in upa, da bo z dobro sestavljenim programom počasi vendarle prodrla. Ne snuje na nekih načelnih stališčih, na izmišljenih potrebah. Nasprotno. Potrebe po kulturi postavlja na trdne temelje, ki so jih zgradili delavci. V anketi, s katero je komisija zajela vse zaposlene, je namreč črno na belem zapisano, tako meni kar 90 odstotkov anketirancev, da bi delovna organizacija morala poskrbeti tudi za kulturno življenje delavcev, več kot polovica pa jih misli, da bi lahko dobili možnost za kulturno udejstvovanje v tovarni. Presenetljivo je namreč, da se v celem Tekstilindusu skoraj 30 odstotkov zaposlenih ukvarja z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Pojejo v pevskih zborih, igrajo na inštrumentih, pletejo, vezejo, tkejo, filma-jo, fotografirajo .. . Najbrž bi jim tovarna lahko ponudila skromne možnosti za delo. Lahko bi imela lastni pevski zbor. ansambel, folklorno skupino, razstave in še kaj drugega. To ne bi bilo drago, zlasti ne v primerjavi z zadovoljstvom delavcev. H. Jelovčan Deseta obletnica Severjeve smrti V galeriji na loškem gradu bodo v sredo, 17. decembra, podelili tradicionalne Severjeve nagrade — Jurij Souček bo uprizoril monodramo Balada o trobenti in oblaku Škojfa Loka — 18. decembra bo minilo deset let, odkar se je na odru v vasi Ribnica na Pohorju zagrnila zavesa po zadnjem igralskem nastopu slovenskega gledališkega umetnika Staneta Severja. Nekaj dni, preden je na odru utihnila njegova beseda, je z monodramo nastopil v galeriji na loškem gradu. Na predvečer desete obletnice Severjeve smrti, v sredo, 17. decembra, ob 18. uri bodo v galeriji loškega gradu desetič podelili Severjeve nagrade, priznanja za igralske stvaritve na poklicnih in amaterskih odrih ter za študentske igralske kreacije. V spomin na velikega protagonista slovenskih odrskih desk je bil v Škofji Loki ustanovljen Sklad Staneta Severja, za kar je pobudo dala Gorenjska predilnica, ustanovitelji sklada pa so še Skupščina občine Skofja Loka, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ter Zveza kulturnih organizacij Sloveni- Popravek Radovljica — Pod naslovom Linhartova proslava v Radovljici smo 9. decembra objavili napačni čas pričetka proslave. Proslava v počastitev kulturnega dne občine Radovljica, ki bo 12. decembra, se prične ob 18. uri. je. Sklad vsako leto razpise šest denarnih priznanj, kandidate z ustrezno obrazložitvijo pa predlagajo gledališča, združenje dramskih umetnikov, akademija in zveze kulturnih organizacij. Letos je prejel 24 predlogov, kar je znatno več kot v preteklih letih. Nedvomno je to dokaz, da so Severjeve nagrade postale ne le tradicionalne, temveč so jih igralci resnično sprejeli za svoje. Žirija, ki ji je predsedovala Rapa Suklje, sestavljali pa so jo Franček Drofenik, Majda K nap, Borut Trek-man, Vasja Predan in Andrej Inkret je že izbrala letošnjih šest nagrajencev, izjemoma pa bodo podelili tudi pismena priznanja. Dosedanjim enainštiridesetim Severjevim nagrajencem se jih bo torej letos pridružilo Še šest. Živo prisotnost Severjevega igralskega izročila v današnjem slovenskem gledališkem trenutku pa bo na slovesnosti izpričal Jurij Souček. ki bo uprizoril monodramo Balada o trobenti in oblaku. Predloge za uprizoritev monodrame je Skladu Staneta Severja poslalo pet izgral-cev. Jurij Souček je bil nedvomno izbran tudi zaradi Kosmačevega besedila, s čimer se bo Severjevi spominski slovesnosti pridružil tudi spomin na letos umrlega pisatelja Cirila Kosmača. M. Volčjak r v. Jezikovno razsodišče (3) Ne Novak Janko, temveč Janko Novak Občutek za pravilno jezikovno rabo je danes opešal že pri tako vsakdanji stvari, kot je pisava imena in priimka. V skoraj vseh evropskih jezikih velja pravilo, da se piše ime pred priimkom. Res je priimek splošnejši in pomembnejši za določanje človekove identičnosti, ime pa je bližje človekovi osebi in mu gre zato prvo mesto. Ta enotni način pisanja nam tudi omogoča, da v tujem jeziku, pa tudi pri domačih imenih kot Rudolf Franci, brez težav razberemo, kaj je ime in kaj priimek. Samo v abecednih seznamih, ki so urejeni po priimkih, je lahko priimek spredaj. Imen velikih ali znanih ljudi iz preteklosti in sedanjosti smo se učili in jih spoznavali le v obliki France Prešeren, Oton Zupančič, Ivana Kobilica itn. - Od kot torej čudna razvada, ki je je zmeraj več, da se ljudje podpisujejo narobe, s priimkom spredaj? Jih je tako ustrahovala birokracija? Ta res kar naprej zahteva od občanov, naj v kdko okence vpišejo »priimek in ime« — pa največkrat brez potrebe v tej obliki, saj bi bilo pri veliki večini obrazcev enako dobro normalno zaporedje: ime in priimek. Enako napačne obrazce imajo razne neuradne ustanove, recimo banke. Se huje: v tej obliki si dajejo delati napisne table obrtniki in podjetniki, odvetniki in zdravniki, čeprav jih nihče ne sili k temu. Celo na spomenikih in nagrobnikih je vse več imen napisanih narobe. Tudi mladi se napačno podpisujejo — ali zato. ker jih premalo učimo, kako je prav? Kjer nas v napačno rabo ne sili birokracija, tiščimo vanjo sami iz neznanja, površnosti in malomarnosti. J PETEK. 12 DECEMBRA 1 O LAS 6.STRAN_ ZDRAVKO KRVINA, sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko o našem položaju in nalogah ter vlogi Zveze komunistov Beseda usmerja, delo spreminja »Marsikaj vzpodbudnega smo letos dosegli na Gorenjskem, vendar bi morali v zakladnico samoupravne prakse prispevati veliko več zaradi revolucionarne tradicije, vztrajnosti in razvitosti proizvajalnih sil. Manj mora biti forumskega dela in raznih zamer, ampak več delavnosti, kritike in samokritike ter manj sestankovanjay« je dejal v pogovoru za GLAS Zdravko Krvina. Za gorenjske priprave na 8. sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bila značilna vsestranska aktivnost Zveze komunistov in drugih subjektivnih sil v združenem deiu, predvsem pa na ravni občin. Komiteji občinskih konferenc Zveze komunistov so se sešli na razširjene seje skupaj z najodgovornejšimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin, priprave pa so bile sklenjene z zasedanji občinskih konferenc Zveze komunistov. Katere so bile glavne naloge teh srečanj? a Zdravko KRVINA: »Skušali smo ugotoviti najbolj žgoče probleme Gorenjske, ki se kažejo predvsem pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, dograjevanju političnega sistema in srednjeročnem planiranju. Prav tako smo skušali najti srž vzrokov za prepočasno uresničevanje že sprejetih sklepov na vseh ravneh. Oceno smo gradili tudi na devetmesečnih rezultatih gorenjskega gospodarstva. Brez dvoma je pozitivno, da smo prvič po dolgih letih obvladovali zaposlovanje. V gospodarstvu ga je bilo za odstotek manj. v družbenih dejavnostih pa za odstotek več. vendar pomeni to le okrog 80 na novo zaposlenih na račun novih zmogljivosti šol in vrtcev. Gorenjska je povečala izvoz za 31 odstotkov, uvoz pa le za 20, kar je prineslo 91,4-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Tega podatka smo veseli. Obvladovali smo porabo, ki je naraščala počasneje od dohodka, uskladili in umirili investicije, za katere smo v devetih mesecih izplačali le za 4 odstotke več in znižali delež investicij v družbenem proizvodu s 26 na 22 odstotkov, čeprav gospodarjenje prenese tudi 26 odstotkov. Za 73 odstotkov oziroma 52 ob upoštevanju vseh obveznosti se je povišala reprodukcijska sposobnost gospodarstva, napredovali pa smo tudi pri amortizaciji.« Mar to pomeni, da bo Gorenjski leta 1981 lažje? • Zdravko KRVINA: »Laž je nam ne bo. Vsaj naslednji elementi bodo vplivali na Gorenjsko leto 1981. V združenem delu bodo večinoma ob koncu letošnjega leta ostali brez zalog surovin, prav tako pa tudi zalog gotovih izdelkov ne bo veliko. Prodaja se letos ni umirila. Z letom 1981 pa prav tako lahko pričakujemo nove (višje) cene surovin, reprodukcijskega materiala in energije. 2e samo to bo pogoje gospodarjenja in našega življenja nasploh zaostrovalo. Predvsem pa v prihodnjem letu ne bi smeli več dovoljevati padca življenjske ravni. Morali bomo ugotavljati družinski dohodek, prav tako pa je organizacija dela z načinom proizvodnje tisti mehanizem, ki naj nas pripelje do cilja, da na Gorenjskem ne bi smelo biti več osebnega dohodka pod 500 ali 600 starimi tisočaki, seveda v rednem delovnem času! Lotili se bomo akcije, da bomo to dosegli hkrati z uveljavljanjem nagrajevanja po delu. Drugačna in predvsem enotnejša pa mora biti tudi politika socialnih pomoči. Na enem mestu jih bo treba odobravati in evidentirati, potem pa se ne bo dogajalo, da prejema posameznik tudi po več pomoči in zaradi tega lagodno živi!« Gorenjska bi bila lahko zgled Seja centralnega komiteja, na kateri ste tudi razpravljali, in seje občinskih organov Zveze komunistov so opozorile na posebno odgovornost komunistov in na nujnost krepitve samouprave in političnega sistema. Zdi se nam, da prav tu pogosto zaše parno. • Zdravko KRIVINA: »Naloga komunistov in njihove Zveze ter vseh subjektivnih sil v političnem sistemu je odgovorno in politično revolucionarno spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, razvoj samoupravljanja, utrjevanje položaja delavca in celotnega spleta delegatskih odnosov, kjer še lahko uveljavi delavčev položaj in njegova beseda. Gorenjska bi lahko na tem področju več prispevala. Bogato predvojno delavsko in revolucionarno tradicijo ima, ki se je nadaljevala med vojno in po vojni ob sorazmerno visoki razvitosti proizvajalnih sil. Zakladnica samoupravne prakse terja naše izkušnje! Ocenjevati, in to politično, moramo posamezne samoupravne sredine in ukrepati. Tako sicer ravnamo, vendar prepočasi spreminjamo stvari. Će bi imeli samoupravne odnose razvite tako, kot bi želeli in kot nam govorijo statuti in drugi samoupravni akti, sporazumi, pa zakon o združenem delu in ustava, potem bi nam bila na primer srednjeročno planiranje in stabilizacija lažja. Slovo kaže dati forumskemu delu! Preveč splošno pogosto ocenjujemo razvitost samoupravnih odnosov in pri organih ZK najdejo premalo pomoči komunisti in njihove organizacije pri konkretnem delu. Ce pa želimo pomagati, moramo probleme poznati in vedeti za ocene, zakaj so na primer nekje samoupravni odnosi slabo razviti. Brez ovinkarjenja je treba razreševati in vzpodbujati stvari. Tudi v primerih oportunizma. Bojimo se zamer. Rešuje lahko le odkrita razprava, ki pa ne pomeni, da se .mora nekomu nekaj zgoditi', ampak gre za primere kritike in samokritike, za ustvarjalno akcijo in za realno in resnično politično oceno. Za slabe samoupravne odnose krivimo večkrat izključno poslovodne delavce, pozabljamo pa na ostale vodstvene strukture in organizatorje proizvodnje. Kritizi- r Prejeli smo: V dilemi: kaj sem? Pričujoče pismo ima na prvi pogled značaj humoreske. A kaj takega je lahko le na prvi pogled — obravnavani problem pa je znatno globlji in pomembnejši, s krepkim političnim prizvokom. Torej, po vrsti: v glasilu delavcev Osnovnega zdravstva Gorenjske »Utrip« sem nedavno (pa ne le jaz!) prebral »prosti spis« dr. Mire Zaman-Germovni kove z naslovom »Moje delo v OA« (obratni ambulan ti, op.p.). V članku je opisano delo v obratni ambulanti v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič in med ostalimi »resnicami« je zabeležno tole: »BPT pa pestijo tudi hude kadrovske težave. Ker stroji sicer stojijo, sprejmejo na delo vse delavce, s še tako slabimi označbami. Delavci, ki se zaposlijo v BPT, so navadno tisti, ki nimajo nikjer drugje možnosti za zaposlitev. Večina na novo zaposlenih delavcev je iz drugih republik, tisti redki Slovenci, ki se zaposlijo v BPT, po so navidez zdravljeni alkoholiki, lažje duševno prizadeti ali tisti, ki res ne morejo drugje dobiti lažjega in boje plačanega dela. Pogosto se pri pregledih pred nastopom na delo srečujem z izsiljevanjem in grožnjami.« In tako sem zdaj v eksistenčni dilemi — ne ik^ev in delavskega razreda - a to je vsekakor le drzna misel, kajti urednik »Utripa« in pisec članka sta že vedela, kako in kaj je s temi rečmi. V predzadnjem odstavku članka jasno piše: »Ker zaposlujejo v glavnem ženske, in to mlade, v prvem mesecu po nastopu dela zanosijo, zahtevajo potrdilo za lažje delovno mesto . . .«. Juhuhu, kakšen fantastičen vir dodatnega dohodka v BPT Tržič: pri nas vsaka novo zaposlena lahko že prvi mesec zanosi. V tuji ni pa odpirajo klinike za umetno oplojevanje, v naši tovarni pa take ogromne notranje rezerve. In potem v članku »Utripa« piše: »Težko je služiti dvema gospodarjema: tovarni in zdravstvenim nače lom, kajti dobra skrb za delavčevo zdravje lahko postane nemalokdaj boomerang za zdravnika v OA. Z nostalgijo opazujem oddaljevanje dela zdravnika, za katerega sem se ves čas študija trudila____« Ja, pa je res žalostno. In kot samoupravljalec tudi jaz no stalgično opazujem trosobno stanovanje v Bistrici pri Tržiču, za katerega je polovico vrednosti (krepkih 50 starih milijonov) namenil kolektiv BPT, da bi rešil stanovanjski problem za obratno zdravnico. Zraven pa je ogromno delavk in delavcev BPT. ki se stiskajo v sobah (stanovanje je že prerazkošna beseda!) - je že tako, če so pa navidezno ozdravljeni alkoholiki ali pa lažje duševno prizadeti?! Prav zares pričujoče pismo ni humoreska, de običajno razmišljanje delavca, ki bere časopis zdravstvenih delavcev Gorenjske in globoko razdvojen v sebi ugotavlja svoje bistvo. In ob vsem tem ne more poza biti. da se o delavcih 1200-članskega kolektiiKi BPT Tržič piše tako omalovažujoče, pavšalno, podcenjujoče. Vsem tem delavcem, ki se vsakodnevno trudimo za višji dohodek in smo letos poleg Peka najpomembnej ši izvozniki v Tržiču in ki zgledno samoupravljamo v 4 tozdih in delovni organizaciji kot cehtti - vsem nam je pravi »balzam« članek v »Utripu«. Hazmiš Ijam. zakaj sta »tovarna« in »zdravstvena načela« dva gospodarja, ko gre za delo v obratni ambulanti BPT. Morda zato. ker so se delavci BPT pred leti prvi V Tržiču odločili, da si izboljšajo zdravstveno varstvo s svoja lastno obratno ambulantttt Vse te misli me obletavajo kot nadležen sen. Želim si le, da v »Utripu« takšnih člankov ne bi več objav Ijali, kajti v odnosih med ljudmi naj bi vladala takt nost, spoštovanje in enakost - ne pa podcenjevanje, šovinizem in šablonska mnenja, da v tržiški BPT de lajo delavci »s še tako slabimi označbami, večinoma iz drugih republik, tisti redki Slovenci . .« J ramo neuresničevan je samoupravnih sporazumov, ki so jih sprejeli delavci v združenem delu. Dogovori o vzrokih neuresničevanja pa naj-pogostje potekajo med vodilnimi delavci. Takšni problemi bi morali na samoupravne organe. Zakaj se ne sestaneta na primer dva delavska sveta organizacij, ki sta sklenili sporazum, in ocenila, zakaj se stvari ne uresničujejo. Tudi tu je akcija komunistov nujna.« Delo se na sestanku šele začne in ne konča Pogosto je slišati ocene, da govorimo, pišemo in sejemo, premalo pa razpravljamo o uresničevanju sklepov, kako preseči to stanje? • Zdravko KRVINA: »Takšna je tudi naša ocena. Prepogosta je miselnost pri celi vrsti ljudi, tudi odgovornih, da se aktivnost začne in konča na sestanku osnovne organizacije ZK ali kateregakoli drugega organa na vseh ravneh. Manj sestankov moramo imeti in le-ti morajo biti boljše pripravljeni, da se bo lažje odločati, in se dogovarjati o akciji ter o načinih preverjanja delovnih dogovorov. Za slednje nam ponavadi zmanjka časa. Prav tako povsod odpiramo preširoko fronto problemov, s katero se spopadamo. Nujno se je dogovoriti, kaj obravnavati in reševati na tej in kaj na drugi ravni. Redno moramo ocenjevati razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in politični položaj ter razreševati zavore, ki preprečujejo utrjevanje položaja delavca. Imamo orožja zato. To so studija Edvarda Kardelja, zakon o združenem delu in partijski dokumenti. Brez tega položaja ne bomo obvladovali in spreminjali razmer« Veliko več lahko ustvarimo Srednjeročno planiranje je v ospredju gorenjske družbenopolitične aktivnosti. Smo pri tem dovolj uspešni in predvsem realni ter organizirani? • Zdravko KRVINA: »Razvoj Gorenjske mora sloneti na realnem dohodku, ki bo krojil prihodnost gospodarske razširjene reprodukcije in družbenih dejavnosti. V prihodnjih letih lahko bolje organizirani, z več in kvalitetnejšim delom, ustvarimo še veliko več. Načine doseganja tega cilja poznamo. To so dolgoročno usmerjene naložbe na osnovi družbeno sprejetih meril, tO je zagotavljanje surovin in reprodukcijskega materiala ter energije, to je zagotavljanje normalnega dela in proizvodnje. Ključ napredka je izvoz, kjer še kvaliteta naših izdelkov sooča s tujo in s tem pomaga, da ostaja tudi domačemu trgu boljše blago. Marsikaj uvažamo, ker domača kvaliteta ne zadovoljuje. Veliko več moramo vlagati v kme- . tijstvo in pridelovanje hrane (o tem pripravljamo skupaj s sindikatom problemsko konferenco), z vsakim, ki želi poseči v prostor, pa bo treba posebej razpravljati, ali je načrt upravičen ali ne Zemlja je preveč dragocena! Usmerjeno izobraževanje je treba obravnavati posebej Menim, da je nujno uresničiti nti ganja v Železarno Jesenice, v Iskre in druge panoge, ki nam vsem skup* prinašajo napredek. Les je eaa redkih domačih surovin. Skratka, odločati se bo treba za temeljite premišljena in demokratično sprejeta vlaganja, načrtovana na znanji in kadrih, sodobni tehnologi;: ■ dopolnjevanju proizvodnje. N zidovi, brez tehnologije, znanja in ljudi, nam prinašajo bore malo. Zavedati se moramo, da številne sedanje zmogljivosti sploh niso izkoriščene. V prihodnjem srednjeročnem obdobju je naša naloga usmena: sredstva in znanje v nemoten proce-proizvodnje, v hrano, surovine in energijo. In ne le za pet let. ampak dolgoročno! Potlej bo lahko tu* izvoz prišel do veljav. Gorenjska .<* mora še bolj odpreti in povezati s Slovenijo in Jugoslavijo. Stabiliza cijski elementi, ki smo jih spremi: moramo vgraditi tudi v ta plan Delavci morajo zanje vedeti in * zavedati, da to prinaša dohodek in da o njem odločajo oni.« V organih gorenjskih občinskih konferenc ZKS in na 8. seji CK ZKS so bile naložene kolonistom pri uresničevanju teh nalog odgovorne naloge. To bres dvoma pomeni, da je mesto komunistu med ljudmi, v organizacijah in samoupravnih organa • Zdravko KRVINA: »Komuni moramo skupaj z drugimi subjek-tivnimi silami, družbenopolitična* organizacijami in najodgovornejša«« posamezniki zagotoviti delavcu"najglasnejšo in odločilno besedo. Delovni ljudje in občani se zavedajo.« mora biti naše planiranje instn-ment ekonomske stabilizacije, obrnem pa je mobilizacija ljudi napredek za naš samoupravni $on* listični razvoj. Kje je mesto koonr nistu, ni treba posebej ponavljat Vsem skupaj nam mora biti jasa* da ne bo načrtovanega razvoja bi« brzdanja zaposlovanja in zadrte vanja na ravni naravnega prirastki brez vlaganja na manj razvita ob-, močja, brez združevana dela sredstev, česar je na Gorenisker premalo, brez sodelovanja s >os*v ' njimi državami in deželami, saj čemer beležimo lepe uspehe, bistj sodelovanja z našimi narodnostma* skupnostmi na tujem in napredna« silami ter gibanji, brez dela » ustvarjanja. Tovariš Tito nas * tako vedno učil in to smo doB* storiti. Odgovornost komunistov * razumljivo še večja. Politični sisa* nam uresničitev ciljev brez bližaj* omogoča. Treba je več dela in govornosti, treba je povedati lr*~ dem. kaj je naša skupna naiop-potem pa nam bo vsem ski lažje ... Pripravil: Jože Košnjek DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE špecerina ©O©© dne 13 12 1980 MARKET DOBE BLED Kajuhova 3 mladinska knjiga Kranj, Maistrov trg 1 Na zalogi imamo še: a razne vrste rokovnikov, planerjev, žepnih, namiznih in stenskih koledarjev. • ves ostali pisarniški material a računske stroje OLVMPIA in DKUTKON ter registrske blagajne Se priporočamo! «W 12 DECEMBRA 1980 7. STRAN. G L, A S Gospodarjenje CP Glas v preteklem letu, program za obdobje 1. 1981-1985 ter gospodarski plan za leto 1981 ^•aaje preteklem letu Uto 979 je bilo za ČP Glas dokaj uspešno. smo 300 novih naročnikov, katerih število *lak© povzpelo na 19.985 na dan 31. 12. 1979. povprečna prodana naklada Glasa pa je r"«taj 22.000 izvodov. I1979 je Glas izšel na skupno 2000 straneh. a*««rih je bilo 1300 strani bralnih, ostale pa so Povijale komercialne tekste, male oglase in p»««ee ter Uradni vestnik Gorenjske. Novinarji vci so v lanskem letu napisali preko 9000 ^5?* strani, na katerih so obravnavali življenje občanov, poslovanje in gospodarjenje v vseh {^■kifa družbenopolitičnih skupnostih in 0ZD. I^aje samoupravnih skupnosti in DP0 ter f^admitev na Gorenjskem. I5«iektiv ČP Glas je lani štel 27 delavcev, od je imela redakcija H in tehnična priprava 5 delavcev. ktiv je v letu 1979 v celoti zadovoljivo "^i tudi finančni plan, realizacija poslovanja * oo primerjanju poslovnih rezultatov 1979/78 *~ >j*a. in sicer: etji Realizacija Realizacija -*l 1978 1979 "°! v 000 din Delež v 000 din Delež ~_ ■aodek "■Udje ffR08KI Analni 15.953 100 20.993 100 1.32 ^raki cija 13.936 2.017 7.583 2.&59 108 3.028 1.587 87.4 18.636 12,6 2.357 47.5 10.627 17.9 4.328 0.7 19,0 9.9 130 3.961 2.207 IfoODEK 8-370 52.5 10.366 2» 88.8 1,34 11.2 1.17 50.6 1.40 20.6 1.51 0,6 1.21 18.9 1.31 10,5 1.39 49.4 1.24 DEK OD 7.722 5.005 ■LekCD 271 48.4 31.4 17.0 9.603 5.822 .3.780 45.7 27.7 17.7 1.24 1.16 1.39 grobih pokazateljev je razvidno, da delež ■ItLsu spet pada, da so vsi stroški zelo po-dročja, c) Posebne priloge Glasa Menimo, da bi bilo umestno, da v obliki posebne priloge Glasa objavljajo programe dela in poročila o opravljenih nalogah ter njihove letne obračune vse SIS oz. tiste SIS, za katerih dejavnost bi bila večina prebivalcev Gorenjske (ali neke občine) še posebej zainteresirana. Ista misel velja tudi za DPO. predvsem za sindikat, pa tudi za razna društva. Ker je možno gradiva pripraviti tako. da se natisnejo tudi v omejeni količini ali samo za eno občinsko področje ter opraviti rezpečavo po želji naročnika priloge, menimo, da bi bilo objavljanje takega gradiva preko Glasa primerno zadovoljivo tako za prejemnika kot tudi naročnika Primeri za posebno prilogo — letno poročilo ObSS o delu v preteklem obdobju in program — isto: SIS (predvsem kultura, telesna kultura, komunala. Šolstvo) — isto. ObS — isto: komisije za izvedbo posebnih nalog (izgradnja šol in športnih objektov) — pred referendumi (v občini) — pred volitvami — pred pomembnimi dogodki Obiirnejse sprotno informiranje o delovanju skupščinske samouprave in SIS Informacije v Glasu so lahko objavljene 1. pred zasedanji (ObS, skupščin SIS) in 2. po zasedanjih (ObS in skupščin SIS) Pred zasedanji: — predhodna kratka najava zasedanja s kratko vsebino ene ali več glavnih tem (telegrafski stil) — »dogovorimo se« z objavo • skrajšanega (prirejenega) besedila gradiva • razgovora z nosilcem glavne teme o temi • ev. razgovora (izmenično): predsednik S, predsednik IS. predsednik zbora; objavljeni so lahko tudi • skice, diagrami, fotografije • intervju z eno izmed delegacij o stališčih do do predlogov IS. Po zasedanjih: — kratko poročilo o zasedanju z navedbo vsebine sklepov — »dogovorili smo se« z objavo povzetka celotne seje, vseh važnejših sklepov, stališč, predlogov in priporočil odgovorov na delegatska vprašanja, ev. razgovor z eno izmed delegacij, ki je predložila določene sprem in je valne (dopolnilne) predloge, zaradi ugotovitve stališč in razlogov zanje. Menimo, da se podobnega načina informiranja svojega članstva lahko poslužujejo tudi DPO, v skladu s svojo politiko obveščanja. Zaključek: a) vsekakor bi kazalo v vsaki občini ustrezno organizirati mesto za stike z javnostjo in določiti odgovorno osebo za dajanje podatkov in izjav (Indok); * b) pred vsakim zasedanjem skupščine bi bilo potrebno organizirati novinarsko konferenco (Delo, Dnevnik, RTV, Glas in ev. glasila 0ZD in KS); c) isto to velja tudi za DPO. kadar o problematiki želijo informirati javnost in ne samo ozek krog svojih članov; d) kar smo povedali za občino in občinske samoupravne organe in organizacije ter DPO velja tudi za Gorenjsko kot celoto. 2. Dopisniki in dopisovanje v Glas Dopisniki so vsakemu časopisu prepotrebno dopolnilo k delu profesionalnih sodelavcev in lahko pokrijejo tudi tiste TOZD, vasi, zaselke pa tudi problematiko, ki jo poklicni novinarji ne morejo, ne uegnejo, ali pa redakcija zanjo niti ne zve. Zato mora Glas v bodoče posvetiti mnogo večjo pozornost dopisnikom kot doslej, in sicer z: a) akcijami za pridobivanje novih dopisnikov b) sestanki z dopisniki c) šolanjem in izobraževanjem dopisnikov. a) Akcija za pridobivanje dopisnikov — poslati je treba ponoven poziv vsem dosedanjim dopisnikom (ki jih imamo v evidenci) za rednejše dopisovanje v Glas, — poziv k sodelovanju vsem. ki imajo za dopisovanje veselje in določene sposobnosti. — poziv DPO, društvom in K S. da določijo dopisnike za Glas b) Sestanki z dopisniki (delo z dopisniki) Dosledno bi se morali držati sklepa o rednem sestajanju z dopisniki — vsaj 2 x letno in to ločeno po občinah. Nestanki morajo biti delovni: — naši pogledi in zahteve — želje in pripombe dopisnikov — ev. šolanje — vzgajanje dopisnikov (kratek tečaj). c) Šolanje in izobraževanje Najbolj perspektivne dopisnike poslati (na stroške Glasa) na krajši seminar za dopisnike, ki jih organizira DNS ali DU. Stalni dopisniki bi lahko dobili izkaznice dopisnika Glasa. 3. Sestavni del gospodarjenja kolektiva ČP Glas predstavlja temeljni dogovor med ustanoviteljicami in kolektivom Glasa o pomoči (dotacijah), ki naj z leti naraščajo tako v nominali kot v deležu v celotnem prihodku, v katerem naj bi po posameznih letih bil odnos (delež) naslednji: Pokazatelji finančnega plana ČP Glas za leto 1981 so naslednji: 1981 1982 1983 1984 Celotni prihodek ČPGlas 100 Lastni prihodki DO ČPGlas (naklada, oglasi. IV. storitve tretjim) 87.5 Dotacije ustanoviteljic (OK SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. .Škofja Loka. TRžič) 12.5 100 86 14.0 ion 84 IH.O 100 82 18.0 100 80 .'0.0 Gospodarski plan ČP Glas za leto 1981 A Izhodišča Izhodišče za izdelavo letnega gospodarskega plana DO predstavljajo zahteve srednjeročnega plana CP Glas 1981-1985 za obdobje leta 1981. in sicer: a) glasilo SZDL za Gorenjsko gorenjski Glas izhaja v naslednjem letu kot poltednik m 100 številk na leto b) obseg strani se ne poveča in ostane povprečno 20 strani, ter bralne strani povprečno 13 strani na številko c) Število naročnikov se bistveno ne poveča in tudi naklada ostane nespremenjena. d) Število delavcev DO se poveča za 3 (iz 26 na 29) od tega 2 novinarja. e) Delež pomoči ustanoviteljic Glasu se v odnosu do celotnega prihodka spremeni od predvidenega deleža 11,1 v letu 1980 na 12.5 v letu 1981 (od 2.700.000 na 3.500.000 din). B. časopis Glas V prvem letu novega srednjeročnega obdobja bomo vse sile usmerili v nadaljno izboljšavo vsebine in oblike časopisa — objavljali bomo kvalitetne komentarje, zapise o življenju in delu delovnih ljudi, njihovi problematiki, o vprašanjih in pojavih, ki zadevajo življenjske interese delavcev v združenem delu in občane gorenjskih občin, o delu DPO in njihovih stališčih ter prizadevanjih, predvsem pa bomo posvetili še več pozornosti gospodarjenju z družbenimi sredstvi, samoupravljanju ter SLO. Vsebino objavljenih zapisov bomo skušali še bolj približati izobrazbeni strukturi naših bralcev ter z aktualnimi zapisi zadostiti njihovim interesom kar zadeva obravnave življenjske problematike delovnih ljudi (gospodarjenje, izobraževanje, zdravstveno in socialno varstvo, stanovanjska politika, politika zaposlovanja, otroško varstvo, kultura in telesna kultura). Pri tem ne bomo zanemarjali vzgojnega pomena časopisa, krepitve vloge DPO in SLO ter naloge biti propagator in tolmač pomena in vloge gibanja neuvrščenih, svobode in pravice vsakega naroda, da o svoji usodi odloča sam. politike naše socialistične, samoupravne, neuvrščene, svobodne domovine enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Skozi vsebino in obliko časopisa nameravamo v letu 1981 voditi akcijo za pridobitev novih naročnikov — predvsem mladih družin. Poslovna usmeritev DO Poslovna usmeritev DO izhaja iz nalog, ki jih ima Glas - glasilo SZDL za Gorenjsko in so zapisane v ustanovnem aktu, v aktu o ureditvi ustanoviteljskih razmerij, smernicah in v samoupravnem sporazumu o osnovah srednjeročnega plana ČP Glas za obdobje 1981-1985 ter v izhodiščnih določilih tega gospodarskega plana za leto 1981. in jih zato tu ne bi ponavljali. Novi naročniki V letu 1981 naj bi Glas pridobival nove naročnike predvsem iz vrst mladih družin. Anketa, ki smo jo med našimi naročniki izvedli v letu 1979 nam je pokazala, da je mladih naročnikov manj kot 10 '< (1/14). In če upoštevamo še podatek iz ankete, da je pretežna večina (70*?) naročnikov s podeželja, potem predstavljajo naša gorenjska mesta še velike neizkoriščene potenciale za naročnike Glasa: to pa so spet mlade družine. Med mladim družinam pa se mora približati Glas tudi z ustrezno vsebinsko in oblikovno naravnanostjo. Finančni plan Pri izdelavi finančnega plana smo najpreje ovrednotili izhodiščne zahteve ter pri tem upoštevali naslednje podatke - rezultirajoče iz večletnega zasledovanja predvsem gibanj stroškov ter rasti cen papirja in drugih materialov ter storitev (črka — Gorenjski tisk. tiskarna - Ljudska pravica, papir — Djuro Salaj. razpečava — PTT): predvidena rast 1981:1980 132 stroški Lastna cena časopisa (9.98 na 12.96) Letna naročniška cena (od 400 na 500 din) Masa OD (6.753.000 na 8.000.000) Pomoč ustanoviteljic (2.700.000 na 3.500.000) Dohodek (11.400.000 na 11.940.000) 129 125 118 130 105 Zaradi povečanih stroškov bo v letu 1981 zabeležen padec ostanka dohodka in bo v primerjavi s predvidenimi 3.400.000.- din v letu 1980 znašal le •2.400.000 ali komaj 70 ri letošnjega Predv. realiz. 80 000 din Strukt Plan 1981 000 din Strukt. Rast I. Celotni prihodek Lastni prihodki Naklada Oglasi »Dogovorimo se« . . Uradni vestnik Storitve Ostalo Dotacije II. Stroški Materialni stroški Amortizacija Tiskarski stroški Pa pir III. Dohodek IV. Čisti dohodek Bruto OD Ostanek 23.600 20.900 7.700 8.900 700 1.100 1.500 400 2.700 12.200 5.100 200 4.200 2.700 11.400 10.400 6.753 3.400 100 88.« 32.6 37.7 3.0 4.7 6.4 1.7 I 1.4 51.7 21.6 0.8 17.8 I 1.4 48.3 44.1 28.« 14.4 28.000 24.500 10.000 9.700 900 2.000 1.500 400 3.500 16.060 6.500 480 5.520 3.560 11.940 10.400 8.000 2.400 100 87.5 35.7 34.6 3.2 7.1 5.4 1.4 12.5 57,4 23.2 1.7 19.7 12,7 42.6 37.1 28.6 8.6 119 117 130 109 129 182 100 100 130 132 127 240 131 132 104.7 100 118 70.« O LAS 8.STRAN PETEK, 12 DECEMBRA ISU Delovna orga ni sacija KREDA BLED Po sklepu zbora delavcev razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE S POSEBNIMI POOBLASTILI Pokf? splošnih pogojev, ki jih zahteva zakon, mora kandidat izgrajevati se: — da ima ekonomsko srednjo Solo s 3-letno prakso na odgovarjajočem delovnem mestu, — da ima nedokončano ekonomsko Solo in 5 let prakse na odgovarjajočem delovnem mestu, — . obratov je doseglo najvišjo o in so tako pet in največ lahko podelili le: restavraciji in Gril restavraciji v Podvinu. restavraciji hotela Toplice in zasebni gostilni Kotnik v Kranjski gori. Štiri zvezdice je dobilo šest obratov: restavracija Golfa Bled. Zlatoroga Bohinj, gostišče Bor v Kranjski gori ter zasebne gostilne: Fanči Bohinc iz Trboj. Alojzija Aleš z Brega ob Savi ter Marko Jeršin iz Kranja. S tremi zvezdicami so ocenili dvajset obratov in vsi tisti, ki imajo tri zvezdice, so kvalitetni obrati, saj so bili kriteriji izredno zahtevni. Sedemnajst obratov pa je bilo nižje ocenjenih in Krav ti bodo morali poskrbeti za olišo kvaliteto. Člani komisije so tudi ugotovili, da so v nekaterih gostinskih obratih dosegli boljšo kvaliteto in se trudijo kar najbolj ustreči gostom. To so: restavracija Zlatoroga, restavracija Prisanka, Kompasa Bled, Kazina Jezerske kot tudi v številnih zasebnih gostiščih. Predvsem na Bledu pa gosti pogrešajo ponudbo jedil po naroČilu, zato bi bilo smotrno, ko bi na Bledu začeli razmišljati o specializirani restavraciji za pripravo jedil po naročilu. Prav tako bi bilo veliko bolje, ko bi bila ponudba bolj izvirna in obogatena s slovenskimi jedili. Ko so razpravljali o delu komisije člani odbora za gostinsko turistično gospodarstvo pri.gorenjski gospodarski zbirnici, so pohvalili prizadevanja komisije in priporočili, da bi morali vse tiste obrate, ki so dosegli odličen nivo kvalitete, spodbujati tudi tako. da bi zanje poiskali možnosti olajšav ali kakšnih drugih oblik spodbude. Ne nazadnje hi morali biti tudi delavci, ki delajo v teh obratih, spodbudno nagrajevani in si tako prizadevali, da še naprej ohranijo kvalitetne gostinske storitve. D. Sedej Uspeh gorenjskih društev Vaterpolo klub »Triglav« Kranj prireja 10. VATERPOLSKI PLES Hotel Creina. 12. det. 1980. ob 20. uri. Igra MODRINA Gosti večera: kranjski olimpijci, vaterpolisti Triglava, igralca Pavle Ra-kovec-Raca in Cveto Sever. Rezervacije — Creina, telefon 23-650. hotel (064) Kranj — Letos je potekalo že dvanajsto tekmovanje za najpriza-devnejši turistični kraj. ki ga je organizirala Turistična zveza Slovenije. Ocenjevali so gostoljubnost, urejenost in vsestransko prizadevnost. V finalni del tekmovanja se je uvrstilo trideset najprizadevnejših krajev, ki so jih na podlagi ocen izbrali turistični delavci v osmih območnih in devetih občinskih turističnih zvezah. Zajetih je bilo skupno 220 krajev iz vse Slovenije. Zmagovalca letošnjega 12. tekmovanja slovenskih turističnih krajev za naj-prizadevnejšega sta huče iz Zgornje-savinjske doline in Zreče, drugo mesto si delita Celje in Veržej. odlično tretje mesto Cerklje in Velenje, zelo dobro četrto mesto Preddvor in Dolenjske Toplice, peto pa Lesce in Ptuj. Omeniti velja, da je bila razlika med prvim in desetim društvom le 0,98 točke! Med drugim je komisija ugotovila, da so Cerklje že najmanj deset let med najboljšimi v Sloveniji, medtem ko je za Preddvor menila, da bi se kraj se zmeraj lahko še kosal z najboljšimi, kjer je poznana tudi domača folklorna skupina turističnih pod-mladkarjev. Za Lesce je komisija ugotovila, da se ponašajo s skrbno urejenimi in pokošenimi zelenicami, balkoni s cvetjem, imajo pa tudi enega najlepših in najbolje urejenih kam po v pri nas. Kot kaže akcija, dobivamo vse bolj izostren posluh za dobro in lepo ter boljše in najboljše. Letošnje tekmovanje je potekalo v znamenju 75-letnice obstoja organizacij turističnih društev v Sloveniji. J Kuhar Prvo mesto za TD Lesce Kranj - Tudi letos je Gorenjska turistična zveza, komisija za varstvo okolja izbirala najlepši kraj. Komisija je ocenjevala urejenost turističnih objektov in gostinskih lokalov, urejenost šole in okolja, javnih parkov in nasadov, urejenost obrežij potokov. urejenost spomenikov NOB in ostalih kulturnozgodovinskih spomenikov. Pregledala in ocenila je tudi urejenost poti. obcestnih tabel in pokopališč. Pomembno pa je bilo tudi sodelovanje turističnega društva z ostalimi DPO. združenim delom in društvi na urejanju okolja. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo kar 43 turističnih društev z Gorenjske, ki so bila razdeljena v tri skupine. Za najlepše urejen kraj na Gorenjskem je bilo ocenjeno turistično društvo Lesce in je v prvi skupini osvojilo 110 točk, na drugo mesto se je uvrstilo TD Preddvor s 108 točkami, tretje je bilo TD Cerklje s 106 točkami, četrto mesto si delita TD Sk. Loka in Kranj s 105 točkami, šesto je TD Kokrica s 103 točkami, sedmo TD Bohinj-Jezero s 101 točko, osmo mesto pa si delita TD Bled in Begunje s 100 točkami. V drugi skupini je sodelovalo 28 turističnih društev, prvo mesto pa si z 98 točkami delita TD Naklo in Jezersko, v tretji skupini pa je imelo največ uspeha TD Stari vrh. ki je osvojilo 68 točk. J. Kuhar GRADITELJI UPOŠTEVAJTE - GRADBENA SEZONA SE BLIŽA H KRAJU Zato pohitite z nakupom, ker bo naša trgovina zaradi preureditve in inventure zaprta od 15 do 31 12 1980 zalogi imamo kompletni program termoizolacij-skih oken ter ostalo stavbno pohištvo — dobava takoj PA NISMO SE UKLONIM Tonejec, k^o^Čeva s Kupljenika šestnajst let ji je bilo, ko je vojna vihra po Evropi in med tistih nekaj hiš na -*»iku nad Bohinjsko Belo. l «icer ne tako močno, kajti K**? jih je odmaknil od doline, 'n Bele, kjer so se nastanili Toda, sem gor so začeli J*tidruzaĆni ljudje. Pfp leta je oče Miha Strgar, sam pasel živino na planini mfP' prav na vrhu Babjega zoba. T*fo ima. Vsa je obdana z gosto F* smrečjem, njeni pazniki pa P*t sočni. Doma je bila mama *&i otroki, tremi dekleti in l.\knti. Dovolj delovnih rok, da a/^iajj domačijo. Ko pa so tisto mr priAH kosit na planino, so I t*>magat kosit tudi fantje iz F; Kunčičev (lene. Alojz Pintar. Tomo in -tanko. Malo čudno a-fc zdelo domačim od kod '^»t toliko pomočnikov. Pa je 'ian prišel do koscev velik črn • dolgih rjavih pumparicah, B** z velikim suknjičem in dolgo • tt imel čez ramo. klobuk pa j "vihan. Francka ni mogla kaj, da ne P*fala očeta, kakšen je ta lovec, B** tako dolgo puško in nima KJovske obleke kot drugi lovci Odvrnil ji je, da sedaj taki hodijo okoli, ker je vojna, pa ni oblek. Tri dni so bili fantje iz doline pri njih in tri dni je oni velikan z dolgo italijansko puško prihajal k njim in jim govoril. Oče otrok ni pustil blizu. Le toliko je ujela Francka, da gre za upor in za kralja Petra. Sele kasneje je izvedela, da je bil to Jaka Bernard, prvi gorenjski partizan. Nekaj tednov ' pozneje je morala Francka že na pot. Z Bleda je na Kupljenik prinesel pošto Kunčičev Cene, dobil jo je pa od Grabnarje-vega Petra, ki je bil v Toplicah šef strežbe. Ko je očetu oddala pošto, je dejala, da je za tistega lovca, ki ni lovec . . . Takrat še ni vedela, da dela za partizane. Vse pogosteje je morala Francka na planino s posebno pošto, obenem je pa očetu nesla hrano. In nekoč ji je oče naroČil, naj mu prinese malo več hrane, da je letos tako lačen na planini, da vse poje. »Kruha, moke, zaseke in klobas, pa kar imate, vse bom pojedel. Krave pa letos nimajo toliko mleka. Ni vode, da bi se napi-le . ..« Nekega poznega popoldneva, je morala Francka spet na planino. Mudilo se je. In ko je prišla tja, je videla, da ima oče zgoraj na balkonu obešen velik prt. Povprašala je. če ga lahko spravi, saj je čisto suh, oče ji je pa dejal, naj ga malce zmoči, pa se bo spet sušil . .. Takrat se je Francka začela sama pri sebi spraševati. Zakaj moram tolikokrat na planino, zakaj toliko hrane, zakaj krave nimajo mleka. In ko mu je ta dan predala pismo, mu je dejala, da je za tiste, ki so krivi, da ni mleka, da visi ta prt in da mora znositi sem toliko hrane. Potem ji je obrazložil. Tudi za prt ji je povedal. Ce ta visi, pomeni za partizane nevarnost. Videli so ga pa /. daljnogledom po celo-uro daleč .. . V samo vas partizani niso prihajali preje kot po Dražgoški bitki. Bili so tako ubogi, da si jim moral pomagati, če niso hotel. Suhi. upadeni. kosmati, izmučeni, lačni, utrujeni. Tako izčrpani so bili, da tisti večer sploh niso mogli jesti, ko jim je mama skuhala. Le čaj so popili in se ulegli. V hlevu, kjer so sicer imeli ovce, so jim navalili slame. Bili so zadovoljni, samo da je bilo suho in toplo. Enajst jih je bilo pri njih, pri sosedu pa devet. Dobro se spominja Bička, Brinarja, bratov Tončka in Jožeka Dežmana, Janeza Zvana-Dravskega. Jožek je bil ranjen in sestra Minka ga je obvezala. Janez Zvanov je pripovedoval, da so zadnjo vžigalico porabili na vrhu Babe, da so si skuhali čaj iz smrekovih vršičkov, potem pa nič več ... Tretji dan so pa iz doline dobili pošto, da naj se takoj umaknejo, kajti Nemci vedo, da so partizani na Kupljeniku. Zvečer so odšli na Pokljuko. Snežiti je začelo in njihove sledi so se skrile. Le nekaj dni so bili tam, pa so izvedeli, da jih je sedem padlo ... Prišli so tudi nazaj na Jelovico in mama jim je dala hrane, mesa in kruha, prenočiti jih pa ni upala, ker so imeli Nemci vsena-okrog vsako noč zasede. Se tisto noč so naredili preiskavo pri njih, našli pa niso razen nekaj avstroogrskih nabojev ničesar. Pol leta skupaj so Nemci imeli zasede tam okrog. Videli jih niso, slišali pa, ko je ponoči žvenketalo orožje, izdajal jih je pa tudi pes, ki je bil, kadar so bili Nemci blizu, kot podivjan, če so se pa hiši približali partizani, se je pa le toliko oglasil, da je dal znamenje . . . Francka je vse češče morala v dolino: zdaj na Bled, zdaj v Mlino. pa v Ribno, pa v Bodešče, pa na Belo. Kaj vse je znosila čez Petrovo brdo . .. Prehladila se je na vseh teh poteh in avgusta 1942 je bila operirana na levi nogi, prav na isti dan 1943. pa na desni nogi. Gnoj se ji je nabiral v kolenih. Pa je partizanom tudi to prišlo prav. Kake četrt ure od njihove hiše je bil v gozdu bunker, kjer so se skrivali ranjenci, dr. Janko Bene-dik jih je pa hodil zdravit. In kadar je prišel, je morala Francka v posteljo, da bi. če bi kdo spraševal, lahko rekli, da je bil tu zaradi n je . V tistem najhujšem času. ko so Nemci selili vse. če so le koga od hiše imeli pri partizanih, se je Primoščev Tone odločil, da bo šel v nemško vojsko, bo pa od tam v prvi priložnosti pobegnil. Tbnček Dežman in Petko sta prišla ponj. da bi ga vzela s sabo v partizane, pa jima je odkrito povedal, da je s srcem z njima, da pa gre raje v nemško vojsko, da bi ne selili domačih. Bolje je. da eden gre. pa jih sedem pomaga partizanom, kot pa nihče .. . Januarja 1943 je odšel. Brata Janeza pa so Nemci vzeli poleti 1943 kar s travnika, kjer je kosil. Toda vrnila sta se ob prvi priložnosti: Tone po enem letu, januarja 1944, Janez pa že po dobrih treh mesecih. Tone je bil kasneje mitraljezec Matija v Kokr-škem odredu, Janez-Ivo pa kurir. Dve sliki fantov v nemških uniformah na steni v kotu hiše pa sta ostali in Nemcem odganjali sum ... Zdaj. ko so bili vsi fantje tu. so domači s še večjo vnemo delali za partizane Trikrat na teden je mama pekla kruh: enkrat za kurirje, enkrat za bolnico, enkrat za dom. Nikoli ni zmanjkalo hrane. Po štirideset mernikov žita so pridelali, pa tudi po osemdeset mernikov ajde. Lačen od Primoščevih ni šel noben partizan! Kar pet vrst kurirskih poti je vodilo leta 1943 čez Kupljenik. Vedno eni in isti partizani so navadno prihajali iri poznali so navade hiše. Ce je bila pri kozolcu deska pokonci postavljena, niso smeli k hiši. In Primoščeve so Nemci težko presenetili, kajti v vasi so bili pionirji, ki so bili vsi korajžni izvidniki in jim prav nič ni ušlo. Čeprav je bilo med vojno veliko gorja, je bilo pri Primoščevih navadno veselo. Bili so družina, kjer so se zbirali mladi, kjer se je pelo in je bila hiša polna smeha. Vsak drugi večer so bili partizani zagotovo pri njih. Ce jih ni bilo. so Že mislili, da je nekaj hudo narobe. Bili so pa tudi hudi trenutki za Primoščeve. Takrat, ko je v hajki brat Ivo izgubil površnik in v njem slike vseh domačih. Pa ga je moral dobiti v roke pravi človek, kajti nobenih represalij ni bilo. Najhuje je bilo v zadnji hajki. Takrat so prihajali tod mimo oddelki brigad, ki niso poznali navad hiše. Bil je dan. ko so bili tudi štirikrat na vratih in v hiši partizani, pa trikrat Nemci. Ko so bili eni v hiši. nisi vedel kdo zunaj za kljuko drži. .. Hude t renutke je na svojih skrivnih poteh doživljala Francka. Vse bolj je bila vsem na očeh. Vaščani so že godrnjali: ta nas bo spravila dol. če nihče drug. Bali so se upravičeno. Toda imela je srečo vsa leta. Le takrat čisto na koncu, dan svobodo, bi kmalu počilo pred Trije hudo bolni partizani so bili tedaj v bolnišnici nad njimi in takoj bi morali dobiti injekcije z Bleda. S kolesom je tedaj hitela v dolino. Bela je bila že osvobojena, na Bledu so bili pa še Nemci. Ko je bila že skoraj čisto pri mostu na Mlinem. je zalgedala. da ta gori in da je na drugi strani mostu polno vojakov s težkim orožjem. Morala je po drugi poti nazaj na Kupljenik in na Belo. v Močkovcu je pa spet naletela na Nemce. Zdaj se jim ni mogla izogniti. Eden ji je nameril pištolo na prsi in vpil, da naj pove koliko je ban-ditov tu gori in da je ona tudi bandit .. . Francka pa je le govorila, da mora po zdravnika, da je mama bolna. Vlekli so jo na preiskavo. Pred njo je hodil tisti Nemec. Morala se je rešiti pisem! Ko sta šla mimo Pukučeve hiše, je skočila v kuhinjo in s pomočjo Pukučevega očeta hitro vrgla pisma v ogenj. Zgorela so. predej je bil Nemec spet pri njej. Zdaj je bila rešena, toda sporočijo, kakšne injekcije mora prinesti, je bilo uničeno. Naprej na Bled ni mogla. Na rami je nesla kolo nazaj na Kupljenik. Štiri ure jo je čakal kurir Miha zastonj. Svoje zadnje naloge ni mogla izpolniti, čeprav je šlo za življenje ... To je bilo najhuje! Naslednji dan je bila svoboda. V dolini so slavili. Kupljenik pa je bil kot izumrl. Partizani so odšli. Se krompir so jim pomagali posaditi, potem jih ni bilo več. Primoščevi niso imeli časa za praznovanje. Delo je čakalo. Prikrajšana je bila Francka za tisto najlepše. Tudi takrat Francka ni mogla v dolino, ko je bil Tonček Dežman imenovan za narodnega heroja in so mu pripravili v Toplicah veliko slavje. Na Kupljeniku se je nadaljevala borba za življenje . . . Brez vsega so ostali, ko je bilo konec. Jerbas krompirja so jim dali partizani, ko so selili bolnišnico na Bled. In Francki je dr. Stangl podaril angleški plašč in star gramofon . .. Na Bohinjski Beli živi danes Francka. Z možem, nekdanjim partizanskim kurirjem, sta si zgradila lep dom. Ničesar jim ne manjka. Toda. najlepše, se ji zdi. je bilo takrat, v tistih najhujših dneh. ko je bila njihova hiša na Kupljeniku polna partizanske pesmi... I). Dolenc GLASIO. STRAN PETEK, 12. DECEMBRA ISU Janez Lušina-Mali 3 Dražgoška bitka in spominske prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« Tako je bilo leta 1954,ko je prireditev v Dražgošah obiskalo najmanj udeležencev. V tem času je tudi Republiški odbor ZZB NOV Slovenije pričel bolj in bolj poudarjati potrebo razvijanja tradicij NOB. Večje in večje so postajale potrebe rekreacije delovnih ljudi tudi v zimskem času. Zaključek takšnih razmišljanj je bil le-ta, da je prireditve v Dražgošah potrebno posodobiti in približati ljudem. Proslave preoblikovati v proslave z množično rekreativno udeležbo z poudarjanjem razvijanja telesnih zmogljivosti in tradicij NOB. Z« prireditvijo »Oh žici okupirane Ljubljane« je bil sprejet predlog za prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Utemeljite! predloga za prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je bil major JLA Miloš Rutar. To je bilo jeseni leta 1957. Osnova je bila v tem. da naj se v spomin na Dražgoško bitko organizirajo vsakoletne prireditve z nastopi smučarjev, planincev, tabornikov in pripadnikov JLA, predvojaške vzgoje in drugih občanov. V predlogu, poslanem okrajnemu odboru ZZB v Kranju, je bilo zapisano: »Mnogi naši in drugi narodi povezujejo športne prireditve s pomembnimi dogodki iz svoje zgodovine. Ljubljana prireja množične teke »Ob žici okupirane Ljubljane«, v BiH prirejajo smučarske teke pod imenom »Igmanski marš«, v Bohinju prirejajo vsako leto »Memorial Tomaža Godca«. Imamo še celo vrsto prireditev v spomin na NOB. Tudi drugod po svetu imajo namenske prireditve. Najtežja atletska disciplina — maratonski tek na 42 km budi spomin na legendarni tek vojaka, kateri je z Maratonskega polja prinesel v Atene vest o zmagi in se zgrudil mrtev. Vsakoletni tek VASA na Švedskem je spomin na smučarski pohod Gustava Vase, ki se je umaknil pred osvajalnimi Danci, zbral v gorah pristaše, napadel okupatorsko vojsko in jo potisnil v morje. Poljaki imajo spominska tekmovanja v spomin na Heleno Czehovo in Stanislava Maruszarza, Finci tek za pokal Kurikkala, spomin na svojega velikega tekača. V predlogu je bilo nadalje rečeno, da bo mladina v takšnem tekmovanju in spominu na Dražgoško bitko našla smisel za nastopanja. Na privlačen način bo sprejemala tradicije NOB, spoznavala kraje iz NOB, se srečevala z borci in spoznavala razmere v kakršnih bi se znašla v eventuelni vojni. Udeleženci se bodo spoznavali z zimskimi težavami pohodov na smučeh, orijentaciji, streljanju v zimskih razmerah in drugih okolnostih, katere nudi zimska narava. Med udeleženci se bo kovalo tovarištvo, še zlasti med starejšimi in mlajšimi. Tako so nastale prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Od 1. do 24. zaporedne prireditve Od 1952. leta do 1958. leta so bile v Dražgošah, ob obletnici Dražgoške bitke, prireditve posvečene samo junaški borbi Cankarjevega bataljona in ustreljenim vaščanom ter do tal požgani in porušeni vasi. Prve spominske prireditve pod imenom »Po stezah partizanske Jelovice« so bile 1958. leta 12. januarja. Njihov pomen je bil širši. Od Dražgoš in širom Jelovice razvijati tradicije NOB ob vključevanju v njih športnih in rekreativnih prireditev. Prvih prireditev, ki so imele pečat smučarskih nastopov, se je udeležilo okoli 2000 ljudi. Največ je seveda bilo mladine, veliko pa tudi veteranov-smučarjev ter nekdanjih borcev NOV. Ob tej priliki je bila ponazorjena Dražgoška bitka, z vajo večjega števila vojakov JLA in pripadnikov predvojaške vzgoje. Namenu je bila izročena zadnja gradnja v Dražgošah — osnovna šola, ki nosi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju. Prireditev je pohvalil glavni odbor ZZB NOV Slovenije, kot zelo primerno za razvijanje tradicij NOB. Zatem so se podobne zimsko-športno rekreativne prireditve vrstile iz leta v leto. Res je. da so zaradi po- manjkanja finančnih sredstev bile nekajkrat izvedene v zelo skromnih okvirjih, a bile so vendar. Potrebna finančna sredstva za prireditve so bila zbrana s prošnjami na delovne m druge organizacije. 1960. leta je bil na okraju Kranj sprejet odlok, ki obvezuje vse gorenjske občine, da vsako leto zagotove potrebna sredstva za prireditve po naslednjem ključu: občina Šk. Loka 55$. Kranj 15 f. Radovljica 15 ri. Jesenice 10 Tr in Tržič 5 f. Osnova za financiranje je vsakoletni program prireditev. Od 1965. leta prireditve organizira odbor imenovan od občinske skupščine Sk. Loka. Le-ta vsake 4 leta imenuje nov odbor v katerem so tudi predstavniki posameznih gorenjskih občin. Prireditve so v množičnem pogledu zlasti napredovale po letu 1968. ko je bil predsednik odbora Ivan Franko-Iztok. Republiški štab za TO SR Slovenije se je 1970. leta odločil, da v cilju razvijanja vojnega smučarstva vsa-' ko leto v Dražgošah organizira Republiško prvenstvo enot TO SR Slovenije, na katerem nastopajo še ekipe JLA in Uprave javne varnosti. Zadnja štiri leta na tem tekmovanju nastopajo tudi patrulje ženske sestave in sestave mladincev, vključenih v TO. Republiška konferenca ZRVS Slovenije od 1975. leta, v okviru prireditev, prireja tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS - v pohodu od Krope do Dražgoš. pod imenom »Po poti heroja Kebeta«. Tudi ta prireditev je kljub napornem teku ter reševanju taktične naloge vsako leto množično obiskana. Od 1970. leta odbor »Po stezah partizanske Jelovice« prireja smučarsko tekmovanje, ki sodi v okvir »Jugoslovanskega smučarskega spominskega pokala« (Dražgoše, Igman, Zlatibor, Mavrovo. Mrkopalj in Žabi jak) 1981. bo tokrat že 10. jubilejno tekmovanje, katerega pokrovitelj bo odslej Glavni odbor zveze združenj borec NOV Jugoslavije in bo tekmovanje nosilo ime« Jugoslovanski smučarski spominski pokal — Maršal Tito«. Doslej je to prireditev največkrat pripravil smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke. Od 1975. leta v Dražgoše vodijo tudi pota rekrea-tivcev, kateri pored udeležbe na spominski prireditvi Dražgoški bitki, želijo v zimskem času ohranjati svojo telesno moč. Množični pohodi v Dražgoše vodijo udeležence: - od Kranja preko Ćepulj in Mohorja. - od Škofje Loke preko Križne gore in Mohorja, - od Bohinja preko zasnežene Jelovice, - od Selc preko Kališč, - od Rudna do Dražgoš, - od Krope preko Jamnika. Najdaljši med njimi in najnaporenejši, se imenuje »Po poti Cankarjevega bataljona«, od Pasje ravni nad Poljansko dolino, preko Zalubnikarja in Mohorja do Dražgoš. Vsako leto se navedenih pohodov udeleži 3500 do 4000 planincev, tabornikov, vojakov JLA in pripadnikov TO, lovcev, članov ZZB NOV, ZSMS. SZDL. šolske mladine, članov sindikalnih organizacij in drugih ljubiteljev zimske narave. Priznanja odboru »Po stezah partizanske Jelovice« in drugim organizatorjem prireditve S takšnimi prireditvami v spomin na Dražgoško bitko ter bojev NOV širom Selške in Poljanske doline ter po Jelovici so Dražgoše postale simbol junaštva, žrtvovanja in zmage. Hkrati so prireditve dokaz, da ob množični udeležbi poudarjamo pripadnost naši samoupravni socialistični družbi. Mladi in starejši so ob vsakoletni množični udeležbi Dražgoški bitki zgradili najlepši spomenik, ki ga leto za letom v živo dograjujejo. Še predno je bil v Dražgošah postavljen sedanji spomenik Dražgoški bitki, se je dražgoških proslav udeležilo več kot 80.000 ljudi, kar je zelo veliko glede na gorski kraj in zimske razmere v januarju. Paviljon murka na 21. novoletnem sejmu v Kranju od 12. 21. XII. Ugodan nakup pohištva, gospodinjskih strojev, gradbenega materiala, dekorative OBIŠČITE PAVILJON MURKA VokrUL OBVESTILO! Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo prodajalne trgovske DO KOKRA KRANJ, TOZD Detail v Kranju in sicer: TINA, Tekstil, Gorenje, Ključ, Mojca m Dekor v mesecu decembru odprte tudi ob sobotah popoldan, in sicer: 13., 20., in 27. decembra do 17. ure. Modni salon KAVČIČ MARIJA Tomšičeva 1 5 Kranj Izdelujemo razne vrste otroške jogi posteljnine JOGI RJUHA — VRE Odprto vsak dan od 9 do 12 ure in popoldan od 16 18 ure, razen sobote Spomini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo Ker so bile prošnje za povratek domov zavrnjene, so zatem posamezni možje in >četje in pa posamezne skupinice začele prihajati k meni z očitki, da sem jih s svojo propagando zapeljal in da sem s tem kriv njihove »nesreče« in da naj zato posredujem pri komandi bataljona, da jih odpuste domov 0 tem sem najprej govoril z Jakom Bernardom, potem pa še s komandantom Gregorčičem in komisarjem Žagarjem Tema sem predlagal, naj nekaterim starejšim možem in družinskim očetom dovolijo, da gredo domov. Menila sta, da to ni mogoče, ker bi se vsi taki izpostavili nevarnosti, da jih dobijo v roke Nemci, predvsem pa bi vsako odpuščanje domov negativno vplivalo na preostale ter bi povzročilo upadanje borbenega razpoloženja, (i je tedaj v splošnem vladalo med ljudmi. Tov. Žagar je dejal, da bo situacijo vsem lovodošlim partizanom pojasnil pred prisego. Ob tej priliki smo se pogovarjali tudi o napadu na Poljane, ki je bil predviden za naslednji dan, česar pa mi nista povedala. V tej zvezi sta me vprašala, če dobro poznam okolico Poljan in dohode k žandarmerijski postojanki (farovžu) v Poljanah iz smeri Gabr-Ške gore. Proučevala sta namreč možnost, da bi s te strani vpadel Nemcem v hrbet vod Henrika Bička, kateremu naj bi bil jaz pri tej akciji vodnik in svetovalec. To namero sta kasneje o razgovoru na širšem posvetu, na katerem nisem bil prisoten, opustila. Popoldne tega dne sta komandirja obeh čet zbrala vae novodošle partizane na Koširjevem hlevu, kjer smo prisegli Pref prisego je imel komisar lagar navdušujoč govor. je Po zaprisegi je Paša, to druga četa, kmalu odšla s komandirjem Ber nardom prek Kovskega vrha proti Vinharjem z nalogo, da napade Poljane, od koder je prišlo sporočilo, da nameravajo Nemci seliti iz Poljan in predvsem iz Hotovlje več ljudi. Ta večer, torej v noči od 24. na 25. december je šel ves bataljon v akcijo in so njegove večje ali manjše enote in patrulje zavzele položaje od Lučen do Gorenje vasi in dalje po dolini do Gabrka in proti Črnemu vrhu. Naša četa se je ob pohodu na Poljane ustavila pri Muhu v Vinharjah, kjer so nam skuhali večerjo in proti jutru tudi zajtrk. Se v okrilju noči je glavnina čete zavzela položaje na desni strani Sore v Hotovlji in v Predmostu ter ob prvem svitu začela napad na Poljane. Komandant nemške posadke v Poljanah je bil ubit pri šoli le v prvih jutranjih urah in razen njega tudi več policistov, ki so bili tedaj nastanjeni v šoli. Naš vod je bil v rezervi in je bil kot tak razvrščen od Muhove senožeti navzdol proti Hotovlji. Okoli 13. ure je prišel nekdo iz Hotovlje k nam na položaj s sporočilom, da prihaja po cesti iz Škofje Loke kolona avtomobilov z vojaštvom, ki gre v pomoč napadeni postojanki v Poljanah. Z bratom Janezom sva o tem takoj informirala vodnika Bička in mu svetovala, naj se premaknemo na nov položaj na graben nad cesto, ki gre od Visokega proti poljanam, kar je takoj tudi izvedel. Da smo prišli na nov položaj, smo se morali najprej spustiti v Hotoveljsko grapo in potem premagati strmino, ki se dviga nad Hotovljo proti Bukovemu vrhu. Hiteli smo, kpljkof^ nam, dopuščale mocT| pa bii vendar bili skoraj' prepozni. Kajti tedaj, ko smo dospeli na greben nad cesto nasproti Podpečna in se razvrstili po čereh, smo že zagledali pod sabo kolono 12 nemških avtobusov in kamionov, ki se je od Visokega pomikala proti Poljanam. Iz nekaterih kamionov so policisti že poskakali in v raztegnjeni koloni hiteli proti Sori z namenom, da jo prebredejo in udarijo v hrbet partizanom, ki so napadali Poljane. Hitro smo ocenili razdaljo, da smo pravilno namerili merilne naprave, ter potem namerili orožje na Nemce. V vodu smo imeli dva puškomitralje-za. En puškomitraljez je udaril na čelo kolone avtomobilov, drugi pa na kolono policistov, ki so šli proti Sori. Ostali, ki smo bili oboroženi s puškami, pa smo namerili vsak v svoj cilj. V napadu smo uničili oz. vsaj močno poškodovali 4 avtomobile ter v njih pobili ali ranili večje število Nemcev. Ze po prvih rafalih je v prvih dveh avtobusih obležalo na vratih ali obviselo na oknih več mrtvih policistov. Drugi avtomobili pa so se hitro zadenjski umikali za ovinek in tako ušli iz dosega našega orožja. Hkrati smo v napadu razbili tudi kolono policistov, ki so nameravali prebresti Soro. Več od njih je bilo ubitih in ranjenih, ostali pa so pobegnili in se potem skupno z ostalimi policisti, ki so se izkrcali iz avtomobilov, prebili po gozdovih pod Smoldnom mimo Podborštar-ja v Poljane. V tem napadu smo po podatkih, ki smo jih dobili kasneje, pobili ali ranili okrog 40 Nemcev. Kmalu pa so naše položaje odkrili Nemci, ki so bili v zvoniku poljanske cerkve Ti so *ačeli po nas nabijati s težkim mitraljezom. Zato je Biček odredil premik na boljši položaj Med tem premikom pa je ena izmed krogel, ki so sicer žvižgale visoko nad nami, zadela v glavo Jožeta Križnarja iz Delnic. Najprej smo mislili, da ie mrtev, vendar se je po nekaj minutah zbudil iz nezavesti. Smrti ga je rešil šlem. ob katerem je krogla zdrsnila "i se rnq nato bolj plitko zarila v glavo nad desnim ušesom Skobloca kmetija Fr Planina 2*12. DECEMBRA 1980 Prerojena Sibila Knij — () vokalno-instrumen *'i skupini Sibila iz Kranja je zad-' **» slišati vse več dobrih ocen. vopini ne govore le mlajši, tem- * tudi poslušalcem zrelejših let je •jksvu izvajanje všeč. To nas je ■•flo. da potešimo svojo radoveden o naraščajoči priljubljenosti ambla, ki ima po tem, kar smo «hi in izvedeli iz pogovorov. k -*av lepo prihodnost. J bi kaj več izvedeli o ansamblu :°ua. nam je povedal njegov vodja ~-až Kne: »Ansambel je bil usta-"djen pred sedmimi leti. Sedanja L«ba je popolnoma spremenjena. Ji leti smo uspeli s skladbo »Povej "- kje bila si včeraj«. Od letošnjega **tja, kar delujemo v sedanji za-smo povsem prerojeni. Dela-■ resno in načrtno, saj se zaveda * da se nam edino to lahko obre- Okrepili smo tudi vokalni del i3*unbla. Sploh je to potrebno pri *^*nji smeri- moderne komercialne »Bi nam predstavili člane latabiar« . »Milan Žgal in igra kitaro. Stane *Hataj orgle. Bojan Delavec bobne. H P> igram bas kitaro, pojeta pa *i Kapušin iz Ljubljane in Re-Ogrin iz Tržiča, ki je kljub ti izredno resna pri delu in talent mlade generacije, ki in odlično izvaja skladbe H znanih ansamblov. Komaj šestnajst-letna Romana ima za seboj že nekaj pomembnih nastopov, bila je zmagovalka ene izmed radijskih oddaj »Kar znaš to veljaš«, osvojila je letošnji »Prvi glas Goriške« itd. »Dejavnost skupine in načrti za prihodnje?« »Ob koncu tedna sedaj igramo v hotelu Kazina na Jezerskem, ob nedeljah igramo na mladinskih plesih na Kokrici. medtem ko bomo že meseca januarja pričeli v sobotah igrati na plesih v Begunjah. Opremili smo se s kvalitetnim ozvočenjem, program pa redno dopolnjujemo, vse več pozornosti v prihodnje pa bomo dajali lastnim skladbam, ki jih že pripravljamo za snemanje. Naj še povem, da smo se z organizatorji plesov na Kokrici dogovorili, da bomo nudili mladim amaterjem nastop pred javnostjo. Vsako nedeljo ob 18. uri bo eden od prijavljenih amaterjev imel priložnost nastopiti širšemu občinstvu, (seveda) če bo pred tem uspešno opravil avdicijo. Imena nastopajočih bomo sproti objavljali v tisku. Torej k sodelovanju vabimo vse pevce amaterje, kantautorje in instrumentaliste-so-liste, ki se želijo predstaviti javnosti, pa do sedaj niso imeli priložnosti. Prijavite se lahko na naslov: ansambel Sibila. Oprešnikova 88. Kranj oziroma kar na plesu.« J. Kuhar Silvesterski Bled Bled — V času novoletnih praznikov so vsi blejski hoteli zasedeni in tudi večina zasebnih sob. Silvestro-vali pa boste lahko v blejskih hotelih. V kavarni Bistro Toplic bo cena menuja 700 dinarjev; v taverni Golfa je cena 1.000 dinarjev; v dancing baru 700 dinarjev: v restavraciji Park hotela bo silvestrovanje po 1.000 dinarjev; v Kazini bo s hladno večerjo 700 dinarjev; v restavraciji Krima bo cena sil vest rskega menuja 800 dinarjev; v restavraciji Lovca in Svobode pa prav toliko; po 800 dinarjev ponujajo večerjo v restavraciji Jelovica; v diskoteki Mikron Jelovice pa bo silvestrska noč vredna 250 dinarjev; v Kompasovi kavami bo narezek 450 dinarjev, v Kompasovi restavraciji pa bo cena menuja 800 dinarjev. D. S. Razstava šopkov in makramejev Hortikulturno društvo Kranj prireja v svojem paviljonu na Gregorčičevi 18 zanimivo razstavo zimskih šopkov in makramejev. Odprta bo od 13. do 20. decembra vsak dan od 10. do 17. ure. Člani Hodrtikultur-nega društva Kranj vabijo na ogled vse občane, posebno pa še šolsko mladino. tviereator MERCATOR LJUBLJANA ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ POTROŠNIKI! Ko boste obatkali lejjnp i^jtni ssejem od 12 do 21 decembra 1980 v Kranju, obiščite tudi razstavno prodajni paviljon MERCATOR J A v hali A V PAVILJONU MERCATORJA SI BOSTE LAHKO NABAVILI PO SEJEMSKIH CENAH - pohištvo: spalnice, dnevne sobe. kuhinje, sedežne garniture, garderobne omare, in posamezno kosovno pohištvo, - stroji za gospodinjstvo, - smučarsko opremo: smuči za vse vrste zimskih športov, sanke, drsalke, smučarske čevlje smučar sko okovje in hokejske palice. ' Pn nakupu vam nudimo tudi potrošniško posojilo brez porokov in z dostavo blaga brezplačno na dom do 30 km. KUPLJENO BLAGO VAM NA VAŠO ŽELJO TUDI PRIMERNO ARANŽIRAMO. Ob tej priliki vam cenjeni potrošniki priporočamo nakup blaga tudi v ostalih M ERCATO R J EVI H prodajalnah v Tržiču in njeni okolici, kakor tudi v naši prodajalni v Kranju. NAŠE PRODAJALNE VAM NUDIJO ZA NOVOLETNO RAZPRODAJO LEPA IN PRIMERNA DARILA. Ob zaključku leta 1980 se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem zvestim potrošnikom za izkazano zaupanje, obenem pa vam želimo v novem letu 1 980 obilo sreče in osebnega zadovoljstva pri nakupu blaga v dobro založenih prodajalnah MERCATORJA. SREČNO! Črtomir Žorec* •= POMENKI OB SAVI DOLINKI I O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE j (54. zapis) Izpričano je, da je bil stari k raje-pisec in zgodovinar Janez Vaikard Valvasor (1641-1693) kar tridesetkrat na Jesenicah, da je lahko opisal kraje, rudnike in plavže na Savi, Plavžu, Javomiku in Koroški Beli. Kajti včasih so bili vsi ti kraji še kako samostojni pojmi — danes so Jesenice ena sama celota, tako močna, da celo krajevni leksikon Slovenije te nekdanje vasi obravnava le kot mestne dele ali predmestja Jesenic. To je pač moč sodobnih stremljenj po združevanju. Osrednjemu jedru starih Jesenic, Murovi in glavnemu naselju pod Mirco in Jelenovim kamnom na levem bregu Save, sta bili že v času med obema vojnama priključeni dotlej samostojni vasi Sava na vzhodu in Plavž na zahodu, kamor se danes Jesenice, kot moderno mesto stolpnic sploh širijo. Po osvoboditvi pa je bila priključena Jesenicam še Podmožaklja, Javornik in Koroška Bela. Tudi Kurja vas na desnem bregu Save je le delec Jesenic. No, vse to sem moral povedati prej, preden se predam starinskemu času Valvasorjevi pripovedi, nastali po tolikerih obiskih jeseniškega območja. RUDNIKI IN PLAVŽI Najprej moram reči. da Valvasor uporablja za železarske obrate večkrat kar izraz rudnik, četudi vsaj pri Kropi ali Železnikih o kakem pravem rudniku železa ni moč govoriti. Seveda gre tako tudi za Javornik, Savo in Plavž le za železarne, ki so rudo predelovale — torej ne za rudnike, če tudi jih Valvasor imenuje kar rudnik Javornik, rudnik Sava, rudnik Plavž. No, ko beremo o teh »rudnikih« vidimo, da je mož imel v mislih železarski obrat. Saj pripoveduje: Iz železne rude se prideluje tako imenovani volk. Iz rude stopijo ogromno kepo, ki tehta mnogo stotov in se imenuje volk. Če je ruda dobra in pride dobremu mojstru v roke, zadobi volk težo od 18 do 25 stotov. Užitek je gledati — a marsikdo, ki še ni videl, se mora čuditi — kako vzamejo težko, čisto žarečo gmoto iz ognja, jo dado pod kladivo in obdelujejo. Iz te okorne in težke rudne gmote kujejo železo; tako deluje obrat, kakor se tu pravi, z volkovi... SAVA IN PLAVŽ Bakrorez, ki kaže podobo starega »rudnika« Save ima že točnejšo oznako: »der Eisen Hammer Sava«. — No, tudi stari Valvasor se rad ustavlja pri razlagi krajevnih imen, kot da bi ga to posebno veselilo. Takole kramlja: »Od kod je rudnik Sava, h kateremu se zdaj napotimo, dobil ime, kmalu opazimo, če le vemo, da leži ob Savi (ki se je nekoč imenovala Savus, danes po kranjsko pa Sava), kajti po tej reki ima svoje ime; leži pa med trgom Jesenicami in Javornik om. — Tu se prideluje samo ime- nitno jeklo in sicer v silno velikih količinah; zato ga morejo dajati drugim bližnjim in daljnim deželam; gre pogosto ne le v Italijo, temveč odondod tudi naprej.« Potem hvali Valvasor kraj Savo kot zelo prijetno bivališče, reko Savo pa kot bogato dobrih rib postrvi in lipanov. Posebej se ustavi še pri krajevnem puškarju Dagelu, ki mu je pri izdelavi čednega in lepega orožja le malokdo kos. nihče ga ne prekaša, tekmuje lahko z najboljšimi mojstri v Italiji kot tudi na Francoskem in Nizozemskem. »Pred nekaj leti so prav tu kovali železna sidra, od katerih so največja tehtala 30 stotov. Ko so Benečani zvedeli, da morejo na Kranjskem delati tako težka sidra, jih niso več pustili v Italijo, ker so se bali, da bi jim njihove utegnile zaostati.« O »rudniku« Plavžu pa Valvasor piše tole: »Plavž pomeni po kranjsko toliko kakor peč za topljenje železa. Leži prav tako v naročju visokega gorenjskega snežnika, slabe pol milje nad Javornikom in malo nad trgom Jesenicami. — Tu se izdeluje samo jeklo; izdelki se pošiljajo v Italijo...« Sledi zanimiv, slikovit opis spravljanje lesa v dolino: »V zimskem času spuščajo drva z najvišjih planin po tako imenovanih rižah. Iz dolgih jelk in smrek napravijo z najvišjih gora neke vrste mostičke in steze preko skalovja in globokih jarkov, a tudi na vsako stran polože drevesa. Pozimi riže polijejo z vodo, da jo mraz spremeni v led ter imenitno zgladi leseni tlak. Spodaj pa, kjer se riža konča, postavijo močan in debel železen križ. ki ima rezilo ali ostrino. Nato spravijo prerezana debla, dolga kake tri ali štiri čevlje, do strmine, da bi zdrčala navzdol. Od tod dreve po riži (ne brez užitka gledalcev) do križa. Ko nanj udarijo, se vsak kos razleti na štiri dele, da jih ni več treba sekati.« Glede mer, ki jih Valvasor uporablja za določitev razdalj, velikosti in teže, velja pripomniti: njegova milja ni kak naš kilometer, pač pa stara nemška geografska milja, ki je merila natanko 7,420 km (ali približno 7,5 km). Ko govori o stotih, ima Valvasor v mislih le težo po sto funtov (liber), kar je približno pol manj kot 100 kg (t.j. 50 kg). Dolžina enega »čevlja« je približno 1 tretjina metra ali bolj natanko dolžina treh čevljev sestavlja 1 jard. t.j. 0,914 m. ALPETOUR Skofja Loka Popravek oglasa z dne 5. 12. 1980 kjer je prišlo do neljube napake in sicer: V hotelu TRANSTURIST NE igra ansambel MODRINA temveč ansambel TRGOVCI. Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: Uf. Zrinski Kakor vsi ljudje taca«, tudi Marko ni bil popolnoma *•* vrat in prašnih ver, a to mu je prizadelo še toliko bolečin, saj si je slikal pred očmi vsakovrstne '*»*»e stvari v zvezi s svojim sinom. Potuhnjeni Peter je '•dobnim veseljem gledal, kako postaja Marko od jutra vteera otožnejsi. Prvi namen, ki si ga je bil Marko >Uvil, je bil ta, da bo šel iskat sina križem po svetu, *tfer ga ne bo našel. 80. Toda znaaci, zlasti stiski menihi, ga pregovorilo da vae iskanje zastonj, ker se ni dalo niti pičice izvedeti „ katero stran so udarili hudodelci z dečkom, ali Jn' SS daleč ali pa so ostali blizu. Ko se je bil svoji žalosti sam sebi nekoliko privadil, je nazadnje sprevidel, da bi bil res vse brez uspeha, kar koli bo storil. Svet mu ni bil ve? pogodu. »Kaj mi pomaga ime, kaj bogastvo?« je rekel sam pri sebi. »Sreča je ila po vodi, ne bom je imel več na tem svetu. 81. Ženo mi je Bog vzel prezgodaj, ostalo mi je Se dete in zdaj sem ie le-to izgubil. Srečen na svetu ne morem več biti. Le onkraj jih še upam videti, torej moram skrbeti, da pridem tja.« Stopi torej pred grbastega Petra in mu reče. »Ljubi moj brat! Umakniti se ti hočem, dam ti vse svoj« premoženje in obračaj ga, kakor te je volja. Oženi se, ako ti je po v seči, saj si mlajši od mene. Samo ti si želim, da b imel moj sin pravico podedovati imetje, če bi se kdaj vrnil. O Lr AS12.STRAN PETEK. 12 DECEMBRA 1 Vojaška vaja, vredna najvišje ocene Ko smo vsi armada Na območju krajevnih skupnosti Duplje, Sebenje, Križe, Pristava, Senično, Gorice in Trstenik je potekala večdnevna izjemno uspešna vojaška vaja, v kateri je bila pripravljenost ljudi močnejša od težkih razmer, v katerih je potekala — Zahvala krajanom, njihovim skupnostim in organizacijam, ki so ravnali, kot da bi šlo za resnične vojne razmere Ko bodo v enotah Jugoslovanske ljudske armade, ki nadaljujejo tradicijo slavne partizanske Prešernove brigade, v enotah teritorialne obrambe, v organih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter v krajevnih skupnostih Duplje. Sebenje. Križe. Pristava, Senično. Gorice in Trstenik analizirali zadnjo vojaško vajo, ki je obsegala večdnevne aktivnosti in je potekala na območju omenjenih podgorskih krajevnih skupnosti, bodo morali izreči najvišjo oceno! V pripravljenosti so bile tudi krajevne skupnosti Bela, Preddvor in Tenetiše in tudi v njih so nalogo vzeli resno. Kraji pod gorami, tako uporni in vztrajni v narodnoosvobodilnem boju, so resnično živeli v obrambnem smislu. Ljudje in njihovi organi, odgovorni za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, so dojeli smisel in cilj vaje preizkusiti zamisli in rešitve koncepcije ter sistema splošne ljudske obrambne vojne. Vaja zasluži najvišjo oceno tudi zaradi tega, ker so jo organizatorji načrtovali v tajnosti in v omenjenih podgorskih krajevnih skupnostih niso imeli dosti časa za priprave. Vendar so se ljudje izjemno hitro vključili v stvarni položaj ter doumeli njegov smisel. Vaja sama je bila sorazmerno kratka, ali nam bo vsem skupaj ostala dolgo v spominu. Vojaki so se počutili kot krajani, le-ti pa kot vojaki, pripadniki oboroženih sil in njihovih komponent, so pripovedovali predstavniki organizatorjev vaje. Vsak, od vojakov do pripadnikov teritorialne obrambe, od mladih do starejših prebivalcev teh krajevnih skupnosti, je pb svoje in svojih močeh prispeval, da je preizkus uspel. Potekal je v težavnih vremenskih in terenskih razmerah, vendar je bilo neposrednim udeležencem lažje prenašati težave, ker so pomagali ljudje teh krajev. Presenečala je na primer njihova pripravljenost sodelovati pri zagotavljanju prostora za počitek enot, pri nuđenju orodja, vodenju po terenu, obveščanju, seznanjanju vojakov s kraji in njihovimi ljudmi itd. Odprtih src so ljudje teh krajev ponujali čaj, mleko in prigrizek, v vseh krajevnih skupnostih, čeprav jih je vaja presenetila, pa so se hitro znašli. Kot dobro utečen stroj so delovale strukture ljudske obrambe in družbene samozaščite, od narodne in civilne zaščite do gasilcev. Družbenopolitične organizacije, mladinci in pionirji, pa so bili skupaj s krajani sproti seznanjani z dogajanji na terenu. Izdani so bili bilteni, predvajani filmi, organizirani tehnični zbori in druga srečanja. Dobra organiziranost in obveščenost sta prispevali, da je bil vsak voljan izpolniti dolžnost. Vzpodbudne so misli, ki so jih izrekli ob vaji organizatorji in gostje: ljudje se zavedajo pomena splošne ljudske obrambe in tudi v vojni bi ravnali tako, če do nje pride; aktivnost ljudi sta prevevali samoiniciativnost in odgovornost, izredno pomembna pa je bila vloga komunistov in družbenopolitičnih organizacij; Jugoslovanska ljudska armada se povezuje z vsemi členi splošne ljud- ske obrambe vojne in bolj bo ta vez trdna, učinkovitejši bo boj; vaja v izredno težkih pogojih je dokazala, da bi v resnični vojni sovražnik povsod naletel na močan, učinkovit in organiziran odpor... Organizatorji in udeleženci vojaške vaje se zahvaljujejo krajanom področja in njihovim organizacijam, kjer je vaja potekala, za izreden sprejem, za gostoljubje, razumevanje in pomoč. Ljudje in njihove skupnosti ter organizacije so bili skupaj z vojaki enotna in močna ljudska armada! J. Košnjek Gostje in predstavniki družbenopolitične skupnosti med ogledom vaje. ki je pokazala trdno vez med vojaki in občani V naši prodajalni na Bledu v Park hotelu imamo za zimske hladne dni bogato izbiro ženske in loške konfekcije iz pele velurja, krzna in usnjene galanterije. )e vam standardni modeli ne odgovarjajo, vam naredimo tudi po meri ^Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, v sobotah od 8. do 13. ure. prepričajte o ugodnem nakupu in bogati izbiri gorenje Vabimo vas, da nas obiščete na našem razstavnem prostoru na novoletnem sejmu v Kranju od 12. do 21. decembra 1980 Vse dni bo na sejmu naš svetovalec za opremo kuhinjskega prostora, kateremu boste lahko osebno zaupali svoje želje in potrebe ali ga poklicali po telefonu: 28-590 kovinotehna • bela tehnika • akustika • drobni gospodinjski aparati POTROŠNIŠKO POSOJILO! TOZD TEHNIČNA TRGOVINA BLAGOVNICA FUŽINAR - Jesenice KOTLI IN RADIATORJI ZA CENTRALNO OGREVANJE na 21. novoletnem sejmu v Kranju od 12. do 21. 12 1980 hala A LUČKE ZA NOVOLETNO JELKO ,-•------\ 2% NOVOLETNI POPUST PRIPOROČA SE BLAGOVNICA FUŽINAR! 12. DECEMBRA 1980 ončno nekaj za nas let se mnogi Kranjčani >. kaj bi delali ob sobotnih kih popoldnevih. Se naj Ija za tiste, ki niso preveč li nad rekracijo ali pa jim je po restavracijah in kino ie začelo presedati. Prav ie govorimo o tem, da »trebujejo svoj klubski cen-pa o pomembnosti orga-preživljanja prostega »Precejanje« prostega časa - Dve uri organizirane zabave za kranjske osnovnošolce -Nedeljsko popoldne za ples J Sotrpin tem se človek nehote i na Salo iz psihiatrične kli-a bolnik povpraša svojega , kaj počenja s ponvijo v mu odgovori, da v roki ponve temveč cedilo, skozi preceja čas in pripomni, da (oprav težko delo. Pa mu zato svetuje, naj napravi v sito luknjo več, da mu bo šlo delo izpod rok. asova sta torej našla »pameten« i preživljanje prostega časa. smo storili Kranjčani? Prida ne veliko. A kot kaže. se J vendarle popravil in to področju organizirane za-mlade. Kranjskim osnov-. ae namreč obetajo boljši ^ Od sredine novembra dalje se *fo lahko vsako nedeljo od treh do *t» popoldan zabavali v družbi *>j* sovrstnikov v prostorih De-**%ga doma. Z organizirano obliko zabave za "aae od desetega do petnajstega leta starosti so menda najprej pričeli Švedi. Odprli so posebne disco klube, kamor so starši pripeljali svoje šolarje, jih zapustili pred vhodom in se ob koncu zabave vrnili ponje. Njim namreč vstop ni bil dovoljen. Pri nas pa mnogi starši še sedaj svojim osnovnošolcem takrat, kadar hočejo oditi na ples ali v kino. zabrusijo. »Saj si še otrok!« Še več in vedno več pa je takih staršev, ki spoznavajo, da je ples sestavni del kulturne vzgoje. V Kranju so zato nejeverne »Tomaže« (beri starše), za razliko od Švedov, povabili, naj skupaj s šolarji pridejo na zabavo. In kako je zabava potekala, kdo jo je organiziral in kaj menijo o njej starši in šolarji? v V nedeljo popoldan ob tretji uri se je v dvorani Delavskega doma zbralo točno sto osnovnošolcev in dve mami. Za vstopnico je bilo treba odšteti 20 dinarjev, za starše je bil vstop brezplačen. Obe materi sta prišli na »oglede« na željo svojih hčerk in ne zato, ker jima ne bi zaupali. Obe sta pohvalili organizacijo, mami Ani pa se je nasmeh vseskozi zadržal na obrazu. Kako le naj bi človek ne bil veseh ko vidi, da se njegov šolar in njegovi sovrstniki odlično zabavajo. V organizaciji društva Modrina in pod strokovnim vodstvom plesne učiteljice Darinke Udir so kranjski osnovnošolci plesali angleški valček. foxtrot in disco. Ostalih plesnih korakov namreč še ne poznajo, saj so se plesni tečaji po osnovnih Šolah šele pričeli. Toda, ko se bodo naučili kaj več, bodo lahko zaplesali tudi v ritmu dunajskega valčka, tanga in latinsko ameriških plesov. Premore med plesi so mladi poživili z lastnimi nastopi. Tako je Branko Zupan zaigral na kitaro in zapel dve Šifrer-jevi pesmi ter pesem Druže Tito mi ti se kunemo, Vojka Bešter in Gizela Zaplotnik sta peli, Marija Pestotnik pa je odrecitirala dve pesmi, ki ju je sama sestavila. Vsi nastopajoči so imeli prost vstop, prislužili pa so si tudi vstopnico za prihodnjo nedeljo. Sekretar društva Modrina Zvone Štefe je obljubil, da bo tako ali še boljše vsako nedeljo, saj je bilo očitno, da se šolarji odlično zabavajo, da so te vrste zabave prej pogrešali in da bodo radi prihajali na plese. Šefi šestih držav: ZDA, Sovjetske zveze. Velike Britanije, Francije, Kitajske in od nedavnega Indije imajo usodo sveta in človeštva v svojih rokah. V nekaj trenutkih lahko naš lepi zeleni planet spremenijo v pravo pustinjo. Dovolj je obrniti dva majhna ključa, da bi se nevarno atomsko orožje premaknilo iz bunkerjev in zbrisalo z zemlje cele narode. Kdo je pravzaprav zadolžen za obračanje ključev? Kakšen peklenski proces se sproži, ko predsednik neke države izda povelje? O tem piše eden od pariških listov. 6. avgusta 1945. leta je najstrašnejše orožje vseh časov samo z enim udarcem v Hirošimi ubilo 50.000 ljudi. Tri dni kasneje je uničilo še 74.000 življenj v Nagasakiju. Atomska bomba je našla svoje mesto v arzenalu Združenih držav Amerike. Vsi politiki sveta so bili tedaj, vendarle enkrat, enotni v odločni trditvi: nikoliveč! • .' Petintrideset let kasneje je Francija v svojo obrnmbno politiko vgradila strategijo, zasnovano na zastrašujoči moči atoma. Francosko vojno ministrstvo ima danes orožje, ki po tehnologiji ne zaostaja za najsodobnejšim v drtsvah, vojaških velesilah. To ni slabo v primerjavi z raziakovalnimi možnostmi dvojice največjih: ZDA in Sovjetske zveze. V primerjavi z devet tisoči raket sovjetskega bloka jn a tistim, kar ima zahodni blok, ki mu pripada tudi Francija, pa je njeno nuklearno bogastvo seveda precej bledo. No, kljub temu ima francoski predsednik dovolj možnosti za napad ali obrambo države. Tisto, o čemer manj vemo, je, kako se »mašinerija* požene. Zamislimo si nenadni napad sovražnika. Možnosti sta dve, obe približno enako »vesela«: ali bo Francija klonila, kar je malo verjetno, ali pa se bo po hitrem posvetu z vlado in predsednikom odločila, da prepusti, besedo nuklearnim projektilom. Globoko pod zemljo, na jugu države, ima Francija spravljenih osamnajst raket SSBS. ki lahko v hipu onemogočijo sovražnika na razdalji od 800 do 3000 kilometrov. Nadzoruje jih 2500 ljudi,, ki si ne morejo provoščiti opravičila: »pokvarilo se je«. Sprožitev atomskega orožja se začenja na Elizejskih poljanah, od koder predsednik republike po tajnem kanalu pošlje šifro, sestavljeno samo iz treh številk, v srce narodne obrambe. Hip kasneje komandant vojnega letalstva ponovi ukaz bazi, v kateri so projektili spravljeni. Zadnjo besedo imata oficirja, ki v svojem neosvojljivem zaklonišču pod zemljo sprejemata povelja, jih dešifrirata, preverjata in hrati vstavljata ključa v posebni odprtini na komandni plošči. Ko se ključa obrneta, je prepozno, Brž ko dobi signal, se 32 ton atomskega orožja zgane. Točno 71 sekund kasneje 150 kiloton uničevalne moči (sedemkrat hujše od tiste, ki je razdejala Hirošimo) poleti proti cilju. Nič in nihče večje ne more ustaviti. Podoben scenarij atomske vojne imajo tudi Britanci, Američani, Sovjeti, Kitajci. Povsod ve za obstoj dveh ključev le peščica oficirjev, ki čakajo, da jih bodo nekega dne morda morali uporabiti. Medtem ko v imenu svetovnega miru ključi ostajajo globoko v žepih, devet predsednikov drugih držav poskuša vse, da pride do bombe. Večina teh držav že ima atomske reaktorje. Ne pozabimo, da mirnodobski atom lahko ogromno pripomore k blagostanju, da pa ga je dovolj obogatiti le s plutonijem in uranijem in se spremeni v orožje, ki se ga boji vsak nasprotnik, vse.človeštvo.. „..„„,., „ , Čeprav smo r kavhojkah in smo mlajši mladinci, radi plešemo in se zabava Organizacijo nedeljskih osnovnošolskih popoldnevov lahko torej le pohvalimo. Cene vstopnic in pijače so minimalne (sok stane 10 din). Kot kaže se je končno našlo nekaj ljudi, ki so znali prisluhniti mladim in njihovim željam ter jim zagotoviti organizirano zabavo pod strokovnim vodstvom. Glavni namen teh nedeljskih zabav je namreč ta, da bi šolarji lahko uporabili znanje pri- dobljeno na plesnih vajah ter predstavili svoje dosežke na področju glasbene in rcitatorske dejavnosti širšemu krogu svojih vrstnikov. Še največ pa nam o novi obliki zabave za kranjske osnovnošolce lahko pove njihova spontana in enotna izjava: »Končno nekaj za MaK( r Hoja je v prožnem koraku Noge nosijo lastno težo in težo ostalega telesa, šibke noge večkrat bremeni odvečna teža, z leti se opiramo ob palico, da bi razbremenili stopala, s palicami se odrivamo pri smučanju, nanje se opiramo pri hoji po strmini. V hoji se izraža osebni slog, podobno kot pri govorjenju, pisanju, risanju in pri drugih opravilih. Znance po nekaj letih že od daleč prepoznamo po hoji, drži in kretnjah. Te so z leti počasnejše, vendar se bistveno ne spremene. Hoja je odsev let, spola, načina dela, je znamenje gibalne omikanosti, zmogljivosti in športne izurjenosti. Mnogim je korak lahak, drugim težak, pa spet bolj ali manj strumen, poskočen, živahen. Danes še ni enotne delitve hoje, niti meril, po katerih bi razvrščali človekov korak, podobno kot razvrščamo ljudi po postavi, značilnosti glave in podobno. Hojo bi lahko razvrščali po ritmu, vtisu in lepoti. Hodimo v počasnejšem ali hitrejšem ritmu, z daljšimi ali krajšimi koraki, so primeri gugajoče hoje, nekateri postavljajo stopala navzven, drugi hodijo bolj vzporedno, hoja po zadnjem ali prednjem delu stopala — po petah ali bolj po prstih je posledica drže, nošenja predmetov in pridobljenih gibalnih navad. Zibajoča hoja v smeri naprej nazaj je očitna pri hribolaz-cih, sedeča hoja je posledica dolgotrajnega sedenja. Izraznost koraka je v postavi primerni dolžini, skladno- sti, prožnosti, v lepi drži in tekočem gibanju. Danes hodimo lepše, manj je značilnih hib nog, ki so kazi le naše prednike in po katerih so jim še dodatno naprtili zbadljive pridevke. Boljše gmotne razmere, lažje delo in učinki šolske vadbe so dejavniki, ki trajno dvigajo gibalno omiko najširših slojev. Otrokovo stopica nje, utrjevanje ravnovesja in navajanje na pokončno hojo so začetne prvine hoje, tek in gibalne, igre pa že navajajo na športno tehniko. Namen vadbe in treniranja je v oblikovanju pravilnega koraka, ki ga zahteva tehnika vsake športne zvrsti, športni korak pa se krepko vtisne v način gibanja. Osnovna šola teka, baleta in temeljna vadba so hkrati šola pravilne in lepe hoje. Omenjene in še druge športne prvine dajejo gibanju več prožnosti, med temi sta pomembna športna hoja in tek. Športna hoja vkjučuje v delovanje tudi roke, tek deluje pomlajevalno, privajanje na počasno hojo pa človeka po videzu po malem stara. V hoji se bo zmeraj odražala značilna osebna podoba. Tako kot vse ostalo tako tudi način hoje osvojimo že v mladosti. Z urjenjem krepimo stopala, te naše gibalne temelje, korak postaja strumnejši, hoja pa živahnejša. Delovna opravila in premikanje v prostoru zahteva urno in uglajeno hojo, trden in prožen korak pa sta nam v veliko življenjsko oporo. Jože Ažman ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 12.12. do 19.12.80 Za občini Kranj in Tržić dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., spec., Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22-994» ' VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stoiičeva 3, tel. 22-409 Za občino Skofja Loka £LPE Andrej, dipl. vet., SHSf Loka» Partizanska y^ 37, tel. KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-190 Za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet.. Zasip, Stagne 24, telefon 77-039 Dežurna služba pri živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, telefon 29-779 ali 22-791 pa deluje neprekinjeno. O Lr ASM.STRAN PETEK. 1? DECEMBRA ISgfl Skoraj ista podoba je bila lani na razglasitvi rezultatov v slalomu v Madonni di Campiglio. Razlika je letos le v tem, da je na drugem mestu Bojana Križaja tokrat zamenjal Paul Frommelt iz Liechten-steina, četrti pa je bil /talijan Peter Malh. Svetovni alpski pokal Zmagoslavje Šveda, naši v slalomu solidni MADONNA DI CAMPIGLIO. 9. december — Presenečenj v prvem sla-lomakem nastopu za moški svetovni pokal ni bilo. Na vrhu prvih treh uvrščenih se je razpletlo skoraj tako kot na lanski tekmi na istem smučišču. Razlika je le v tem, da je na drugem mestu Jugoslovana Bojana Križaja zamenjal Liechtensteinec Paul Frommelt. Sicer je ponovno slavil S ved Ingemar Stenmark, ki je veljal za prvega favorita tega slaloma. Od naših je tudi Jože Kuralt ujel ie točko za svetovni pokal, saj ai petnajsto mesto deli z Japoncem Kaiwo. Sicer je bilo največje slavje spet v taboru Elana, saj prvi in tretji z današnje tekme vozita njihove smuči. Ta uspeh pa je dopolnil tudi Jože Kuralt. Razplet na prvi progi, ki je bila kljub pomanjkanju snega odlično pripravljena, je pokazal, da bo boj za najboljša mesta hud in trd. Na tej prvi progi je v vodstvo prešel Stenmark; takoj za njim, s iestinpetdeset stotinke sekund? je bil dolgo ćasa na drugem mestu Jugoslovan Bojan Križaj, ki je startal s številko trinajst. Za največje presenečenje je v tem nastopu poskrbel drugi Sved Stlg Strand. ki je s številko triindvajset izrinil z drugega mesta našega Križaja. »Sele« na šestem mestu je bil nato Frommelt. Izredno napadalno in Sotovo so voziti Italijani. Tako Gross in lallya dobimo na četrtem oziroma petem mestu, uspeh je dopolnil se z delitvijo devetega mesta tudi De Chieaa in nato se mladi Tonazzi. Od naših je imel nekoliko smole Jože Kuralt, saj je bil na šestindvajsetem mestu, medtem ko je napako že pri tretjih vrsticah napravil Boris Strel. Zibler. Cerkovnik in Benedik so bili solidni. Drugi nastop je pokazal, da bo tudi letos Stenmark skoraj nepremagljiv tudi v slalomu. Bojan Križaj je po tekmi dejal, da je bil lani Stenmark aa sla-loaaiičih profesor, v tej sezoni pa je že doktoriral. Izredno vožnjo je na najzahtevnejšem delu proge pokazal Frommelt, saj je bil v tem delu najhitrejši in najsigurnejii. Tudi Križaj je vozil izredno in dokazal, da je drugi do tretji tekmovalec letošnje slalomake sezone. Bojan Križaj je bil na cilju s tretjim mestom zelo zadovoljen. Čeprav ga ie vedno boli roka zaradi padca v smuku v Val dlseru, je pokazal na obeh progah sigurnost in tako tehniko krmarjenja smuči, da mu ni par«. Zanj je to ie tretji zaporedni uspeh v Madonni. Predlani je bil na tem slalomiiču tretji, lani drugi in letos spet tretji. Torej madohnsko smučišče Bojanu leži. Povsem dobro se je v drugem nastopu odrezal tudi Jože Kuralt. čeprav je imel v svoji vožnji nekaj napak, je vendar le ujel rep prve petnajsterice. Na solidno mesto se je uvrstil tudi Cerkovnik, medtem ko Benedik in Zibler nista videla cilia. Rezultati 1. Stenmark (Švedska) 1:41.05, 2. Frommelt (Liechtenstein) 141.82. 3. Križaj (Jugoslavija! 1:41.76. 4. Mallv (Italija) 1:42.0«, 5. Strand (Švedska) 1:43.18, 6. De Chieaa 1:43,22. 7. G ros (oba Italija) 1:43,5», S. Gaspoz (Švica) 1:44,13, 9. Gruber Avstrija) I.-44.23, 10. Bouvet (Francija) 1:44,28, II. Orlainskv (Avstrija) 1:44,48. 12. Tonazzi 1:44.56, 13. Grigis (oba Italija) 1:46,45, 14. Girardeli (Luzemburg) 1:46,60, 15. Kaiwa (Japonaka) in Kuralt (Jugoslavija) 1:45.66, 26. Cerkovnik (Jugoslavija) 1:47.60. STANMARK SPET ZMAGAI DESETI KRIŽAJ MADONNA DI CAMPIGLIO - Presenečenj je bilo v drugem nastopu v Madonni dovolj. Ne na prvem mestu, kjer je po pričakovanju slavil Sved Ingemar Stenmark, pač na preostalih mestih. Reprezentant SZ Žirov je namreč drugi, na tretjem mestu pa je Avstrijec Jiger, ki ima v tej disciplini le enkratno uvrstitev med prvo deseterico. Prav ta dva sta se povsem enakovredno kosala z preostalimi velemojstri veleslalomskih vratic. V naii reprezentanci, ki je v celoti razočarala, sta bili edini svetli točki Bojan Križaj in mladi Jurij Franko. Se največ je pokazal Franko, ki je na obeh progah imel tehnično dovrieno vožnjo in le majhna napaka ga je stala uvrstitve med prvih petnajst. Dobro deseto mesto in novih iest točk je dosegel Bojan Križaj. Tokrat je prvo letoinjo veleslalom-sko prireditev v svetovnem pokalu odprl Jugoslovan Bojan Križaj. Toda startna itevilka ena mu tokrat ni prinesla zaželjenega uspeha, saj je bilo na dobri, toda lahki progi med vrsticami le preveč nanesenega snega. Le tega so na progo nametali preostali tekmovalci, ko so si ogledovali progo. Po nastopu Bojana in preostalih treh je • bila smučina hitrejša. Tako hitra, da se je moral Križaj po prvem nastopu zadovoljiti z enajstim mestom. Presenečenja so se vrstila iz minute v minuto. Sicer je bil v vodstvu Stenmark pred Žirovom, .1 a grom, Nocklerjem in Stei-nerjem. Ti itirje pa namreč niso bili med favoriti tega prvega nastopa. Odlično vožnjo na tej prvi progi je pokazal mladi Goričan Jurij Franko, saj mu je uspelo, da se je uvrstil med prvih petnajst. Jožetu Kuraltu se je odpela vez na smučki. Cerkovnik pa je napravil napako. Povsem razočaral je Boris Strel s startno itevilko devet, saj je na prvi progi dosegel iele enainiest-deseto mesto. Boljia sta bila Zibler in Oberstar. medtem ko je Grega Benedik imel že slabše pogoje za vožnjo. Tudi druga vožnja je pokazala, da je Stenmark tudi letos največji favorit tudi za veleslalomske zmage. V tem nastopu je presenetil Američan Steven Mahre, ki je bil boljši od svojega brata Philla. Bojan Križaj je bil soliden in na koncu deseti. Jure Franko je zasedel osemnajsto mesto, soliden nastop pa je pokazal tudi Janez Zibler in delno tudi Miro Oberstar. Strel in Benedik nista Ala na start zaradi zdelane smučine, saj je bilo na progi več kamenja kot snega. Rezultati - 1. Stenmark (Švedska) 2:42.14. 2. Žirov (SZ) 2:42.66. 3. J ager 2:43,14, 4. Enn (oba Avstrija) 2:43.29, 5. S. Mahre (ZDA) 2:43,48 6. Nockler (Italija) 2:43,54 . 7. Lilthv (Švica) 2:43,80. 8. Ph. Mahre (ZDA) 2:43.84 . 9. Wenzel (Liechtenstein) 2:43,93, 10. Križaj (Jugoslavija) 2:44.13, 11. Ortner (Avstrija) 2:44,32, 12. Navillod (Francija) 2:44,50. 13. Andrejev (SZ) 2:44,60. 14. Orlain-sky (Avstrija) 1:44,61, 15. VVorndl (ZRN) 2:44.63. 16. Stock (Avstrija) 2:44.72. 17. Jakobssori.(Sved.) 2:44,95. 18. Franko (Jugoslavija) 2:45,09, 38. Zibler (Jugoslavija) 2:46,46. 55. Oberstar (Jugoslavija) 1:49:30. Jugoslovanski smučarji so že doma. Tu bodo sedaj pospeieno vadili za nadaljnje nastope v svetovnem pokalu in mednarodnih FIS tekmah. Le Bojan Križaj je odšel v Val Gardeno. kjer bo v nedeljo nastopil v smuku. I ) M IIDM'1 Smučarski skoki Letos OPA-pokal v Planici že decembra PLANICA - Tudi letošnje tekmovanj* JS£sv arednjeevropskih držav v sko-klhlniklssični koanbinacijl s«bo^začelo v ItaMi (Passo RoBe). Tu se bodo ob koncu £dn. ETS 14. dee.) prvič v nori sezoni £r.fi najbolj« -»Ud« tekmovalci iz Av-itriji BTltsK Francije. Švice in Jug^vlj«. Pričakati j*, d. bodo imeli rf-Vno besedo v skokih Avstrijci In ZRN v BlXlaM II .>il Tadi nsilUk-ovsIH -o »e za ta izredno koristna srečanja dobro "ESm " i« -t« v .kupne« ***** pritakovti boljše uvrstitve kot v minuli "Ede- dni za tekmovanjem v Italiji se h-ScTv« 3bS ekskslci In »ombinator. ^5, v PU-icI. Prireditev bo tudi tokrat organiziral kranjski Triglav. V soboto, 20. decembra ob 10. uri bodo solo skoki in skoki za klasično kombinacijo na 65-m skakalnici v Planici, v nedelje. 21. decembra ob 9. uri pa teki za klasično kombinacijo a startom in ciljem pred Kompasom v Ratečah. Vsi tekmovalci bodo nastanjeni v hotelu Alpina v Kranjski gori. kjer bo v nedeljo ob 14. uri razglasitev rezultatov in podelitev priznani. V novi zimi bodo tekmovanja za OPA pokal ie v Avstriji (5.-8. jan. Breiten wang). v Švici (17.-18.jan. Lenk), v Franciji (Autrans. 14.-25.jan.). v ZRN (21. do 22. febr., kraj ie ni določen). Finale pa bo 7. in 8. marca v Murau v Avstriji. •J. Javornik Najboljše ekipe iz Avstrije JESENICE - Na ledeni ploskvi v dvorani Podmežakljo je v nedeljo, 7. decembra. Vatrostalna Jesenice organizirala velik mednarodni turnir v kegljanju na ledu, po številu nastopajočih pa celo največji v zgodovini tega »porta v jeseniiki občini. Največ tujih ekip je bilo iz Avstrije, domače ekipe pa so zastopali kegljači na ledu iz Kranjske gore. Jesenic in Bleda. Najboljii so bili avstrijski kegljači, saj so njihove ekipe zasedle mesta od prvega do devetega mesta, najboljša domača ekipa pa je bila Kranjska gora na 10. mestu. REZULTATI: 1. SV Viktring. 2. Kufstein. 3. HSV Beljak, (vsi Avstrija) ... 10. Kranjska gora. .j Hahj).. Drugič uspešni Prav tako, kakor prvi zbor najboljiih j ud oi s to v iz vse Slovenije, so se tekmovalci ponovno zbrali na I. turnirju, I. jakoatne skupine. Čeprav je kranjske judoiste vodila pot daleč, so se kljub temu odlično držali v posameznih kategorijah. Odpotovali so Martin Benedik, Marjan Remic in Robert Markič ter se 15. 11. 1980 v Murski Soboti udeležili borbe ns blazinah. Največje presenečenje je pripravil M. Benedik, ko je v uvodni borbi premagal nekdanjega večkratnega mladinskega prvaka Jugoslavije Bistričana Brumeca, ki pa se je zaradi pravkar prebolele bolezni kasneje moral zadovoljiti s tretjim mestom v kategoriji do 78 kg. Tudi Robert Markič se je dobro odrezal in iele v finalni borbi moral priznati premoč nasprotnika. Tako je bilo 2. kolo se bolj uspeino za tekmovalce Triglava. Dekleta so bila na vrsti v nedeljo. Tudi dekleta iz Kranja so potovala na pozivni turnir v Mursko Soboto, ki pa je bil I S. novembra. Iz Triglava se je udeležilo 5 tekmovalk in sicer: Mojca Bajželj, Jasmina in Dusanka Beiič, Romana Hudovernik ter Ljuba Čulibrk. Največ uspeha ter znanja so pokazale Jasmina Beiič, ki je do 66 kg zasedla 1. mesto. Prav tako je isti rezultat dosegla Mojca Bajželj v kategoriji do 56 kg. Se pionirka in najmlajša udeleženka Romana Hudovernik se je na koncu morala zadovoljiti s 3. mestom. Tako so tudi dekleta dokazala, da v Kranju raste nova generacija tekmovalk, na katere lahko računamo. • V nedeljo, 16. novembra, pa je kranjski Triglav organiziral drugo kolo B. skupine zahod za člane v telovadnici Osnovne iole Franceta Prešerna v Kranju. Ob prisotnosti 9. klubov iz zahodne slovenske regije so bili doseženi naslednji rezultati: do 66 kg: 1. Babic (Koper), 2. Soks (Olimp.). 3. Brekl (Jesenice). 4. Cervak (Olimp.), do 65 kg: 1. Koiak (Bežig.), 2. Piškur (Olimp.), 3. Cernivec (Triglav) do 71 kg: 1. Kunej (Triglav), 2. Kirgaj (Tacen), 3. J um (Bežig.), 4. Jojič (Siika) do 84 kg: 1. Medžugorac (Bežig.), 2. Pon-geriič, 3. Dekič, 4. Kovač (Siika) do 86 kg: 1. Nežmah (Triglav), 2. Parpol (Jesenice) do 95 kg: 1. Grebene (Olimp.). 2. Klavdij (Koper) Ob pomoči članov domačega kluba je tekmovanje odlično uspelo in ponovno dokazalo, da tudi zahtevnejša tekmovanja lahko le z delom vseh zainteresiranih brez spodrsljajev izpeljejo. VI. Benedik Namizni tenis Rekordna udeležba SKOFJA LOKA - Odbor za nimizni tenis pri ZTKO škofja Loka je tudi letos organiziral občinsko namiznoteniiko ligo za člane in članice. Pri članih sodeluje 24 moštev, pri članicah pa trn moštva. Člani tekmujejo v treh skupinah. V A skupini je za zdaj najboljii lanski zmagovalec Kondor I, pohvaliti pa velja tudi Grapa rje, Karlovac I. Zminec, Polet. Gorenjsko predilnico, LTH in EGP. V skupini B je prvi Kondor III, sledijo pa Alples, Kondor II, Termi-ka, Gaberk I, Kladivar, Gradiš in Karlovac II. V skupini C je prvi Gabrk II. sledijo pa Polet II, Center slepih II. ŠSD Janez Peter nelj, Alpina, Partizan in Center slepih I. Med ženskimi moštvi tekmujejo Si) Polet, Kondor in Center slepih. Udeležba bi bila tako pri moikih kot pri žensksh številnejša, če bi bili prostorski pogoji ugodnejši, j s Odbojka JLA zmagovalec SKOFJA LOKA - V škofjeloški iportni dvorani Poden so pripravili odbojkarski turnir v počastitev dneva republike. Sodelovalo je 12 moitev is škofjeloške občine. To je bilo doslej najmnožičnejie tovrstno tekmovanje, saj je igralo skupaj nad 100 odbojkarjev. V finalni del so se uvrstila moštva JLA, Rekreativci in študentje. Vojaki so bili najboljii in so zmagali. Organizacijo turnirja je dobro izvedel odbojkarski klub Lubnik. .) t Rokomet Največji uspeh rokometašic Preddvora KRANJ - Peti december bo ostal v spominu rokometaiicam Preddvora in vsem navijačem tega kluba. Njihova ekipa mladink je na finalu odprtega prvenstva Slovenije prepričljivo zmagala in dosegla največji uspeh v zgodovini prizadevnega preddvorskega rokometnega kolektiva. V dvorani na Planini je vladala resnično rokometno vzduije. Tekmovanje je odprl sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jote Kavčič, tekmovalke in goste pa je pozdravil predsednik skupščine TKS Kranj Edgar Vončina. Preddvor-■ki klub, ki je bil organizator turnirja, je dobil svoje pomočnike v številnih delovnih organizacijah, med katerimi velja omeniti Iskro, Zvezdo, Gorenjski tisk, Central oziroma TOZD Vino, občinsko konferenco ZSMS Kranj, prav tako p« tudi TKS in Zvezo teles-nokulturnih organizacij kranjske občine. Preddvorčanke, sa katere so igrale Jolanda Vreček, Dragica Sava, Brigita Tišler, Ivka Smvn, Damjana vesel, Gorana Ivanovič. Janja Trtnik, Cirila Savs, Jana Kriielj, Milica Tišler, Ana Karni-čar in Milena Smrtnik, so v skopi ni A premagale Izolo s l:i in igrale z Novim mestom neodločeno 8:8. 8 tremi točkami so v svoji si zmagale in v tekmi za prvo premagale Dravo z 11: lt! Zmagovalke so malo »rastalet na prvi tekmi z Novim mestom, nato pa so igrale prepričljivo ter zasluzeno postale najboljše mladinsko moštvo v Sloveniji. Rokomet v dvorani na Planini je bil kvaliteten in Preddvorčenke imajo zato največ zaslug. Vse zaslutijo pohvalo, še posebej po vratorka Vrečkova, Cirila Savs, Ivka Savs. Karničarjeva, Ivano viceva in Krišljeva ter Veselova, ki je bila proglašena za najboljšo igralko turnirja. Ekipno državno prvenstvo v GO GO klub Kranj se je med 28. 11. in I. 12. 1980 udeležil IV. ekipnega državnega prvenatva, ki se je v letošnjem letu odigralo v Bjelovarju. GO klub je bil član II. zvezne lige. vendar se je zaradi odpovedi sodelovanja GK Su-botica prva ekipa uvrstila v I. zvezno ligo. Igra ekipe v sestavi: Tone Podresnik II. dan, Milan Zakotnik I. dan, Rsdo Pintar 1. kyu, Lado Omejec 2. kyu, Zvone Fran-celj 2. kyu, je presegla vsa pričakovanja in se je uvrstila na 4. mesto. Za 3. uvrščeno ekipo je zaostala le za 1. točko, kljub nekaj igram, ki jih je ponesrečeno izgubila. Končni vrstni red v I. ligi: 1. Student Niš 20 točk, 2. Ljubljana 20 točk, 3. Gordova Zagreb 11,5 točk. 4. Kranj 1 10,5 točk. 5. Beograd 9 točk, 6. Maribor 4 točke. V drugi zvezni ligi je igralo 8 moštev, med njimi tudi druga ekipa Kranja, ki so jo sestavljali mladi igralci: Bojan Furlan - 4. kyu, Marjan Mrak - 7. kyu, Slavko Manfreda - 7. kyu, Gorazd Francelj -10. kyu, Peter Mišić - 16. kyu in zasedla 5. mesto. Velik uspeh GO kluba Kranj kaže na porast kvalitete GO igre v Kranju in potrebo po širii družbeni podpori te igre, saj bi zanemarjanje teh uspehov zavrlo razvoj kluba. R. Pintar V. Podelili letošnje Gregorčičeve plakete JESENICE - Na zadnji seji skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Jesenice so med drugim podelili tudi letošnje Gregorčičeve plakete kot najvišje priznanje za delo in aktivnost na področju telesne kulture v jeseniiki občini. Gregorčičeve plakete je prejelo pet posameznikov: BRANE DVORSAK je plaketo prejel za uspeino dolgoletno delo pri vzgoji in trenerskem delu pri judu ter za opravljanje športnih funkcij v upravnem odboru TVD Jesenice in v Judo zvezi Slovenije. ALOJZ KATNI K za raznoliko in vsestransko delovanje na področju telesne kulture v jeseniiki občini. Med drugim za dolgoletno sktivno delo v jeseniškem košarkarskem klubu, pri urejanju ipoprtnih objektov in za obveščanje o športnih dogajanjih v jeseniški občini v dnevniku Delo. DUŠAN PREŠEREN je plaketo dobil za velik doprinos pri razvoju jeseniškega odbojkarskega športa. Pomembno vlogo je odigral tudi pri razvoju rekreativne dejavnosti v Železarni Jesenice. JANEZ OVEN je plaketo prejel za delo na najrazličnejših področjih telesne kulture, med drugim za organizacijo rekreativne dejavnosti v Železarni Jesenice ter v občinskem merilu, za delo v atletskem klubu ter za aktivno nastopanje v razlinih športih. JOŽE ZIDAR pa je plaketo prejel za izjemne dosežke in delo v skakalnem športu. Med drugim je bil državni prvak in je naše barve zastopal tudi na olimpijadi. Pomembno pa je njegovo delo tudi pri izgradnji rekreacijskega centra na Kresu ter v vodstvu športne prireditve »Kurirski smuk«. ■I. Rabič Množično strelsko tekmovanje v Škofji Loki Občinska konferenca ZRVS Skofja Loka v sodelovanju z občinsko strelsko zvezo pripravi vsako leto tradicionalno strelsko tekmovanje z vojaško puško v počastitev dneva republike, dneva JLA in praznika občine Skofja Loka. Letošnie tekmovanje je bilo v soboto 6. decembra, in v nedeljo, 7. decembra, na strelišču v Vincarjih pri Skofji Loki. V soboto je tekmovalo 15 ekip oanovnih organizacij ZSMS, poklicnih šol ter mladih članov strelskih družin. V nedeljo pa je tekmovalo 38 ekip tekmovalcev iz krajevnih organizacij ZRVS. strelskih družin osnovnih sindikalnih organizacij, milice športnih društev, občinske skupščine in teritorialne obrambe. V soboto so bili najboljši mladinci ekip Strelske družine »Kopnčevtna« iz Trate Strelske družine »Tabor« Žlri in ekipa strelske sekcije društva »Kondor« is Gode-šiča. Med posamezniki, skupno jih je nastopilo 47. pa so bili najuspešnejši Istok Fojkar in Pavel Jereb iz Trate ter Matjaž Oblak iz Žirov. 1 V nedeljo so bili ekipno najboljši Strelska dkružina •Kopačevina« is Trate, Strelska družina »Tabor« Žiri in ZRVS Kamnit-nik. Med posamezniki, skupno Jih Je tekmovalo kar 114, so bih najboljši Slavko Stanonik is Trate. Matija Jereb iz Žirov in Anton Ramovš iz ZRVS Kamnitnik. Najboljše ekipe in posamezniki s sobotnega in nedeljskega tekmovanjs so prejeli plakete, diplome, značke ZRVS z obeskom in knjižne nagrade. Udeleženci letošnjega tekmovanja so pokazali velike strelske sposobnosti, kar je Izrednega pomens sa doseganje dobrih rezultatov na področju splošnega ljudskega odpora. Na nedeljskem tekmovanju je bilo izredno slabo vreme z močnim sneženjem, vendar to ni motilo številnih tekmovalcev in na prizorišču je bilo resnično dobro razpoloženje nad pričakovanjem. Vsem tekmovalcem In organizatorjem je treba izraziti prizanje in ie posebej tekmovalkam is vrst člaaic ZSMS in ekipi uslužbenk upravnega organa zs ljudsko obrambo občine Skofja Loka za udeležbo in dosežene uspehe ns tem tekmovanju. To strelsko tekmovanje je bilo množično in uspeino, kar je pomembni prispevek v okviru prireditev ob praznovanju 22. decembra, dneva JLA in praznika občine Skofja Loka. Edina vrzel na tem tekmovanju je bila, da al bilo tekmovalcev is šolskega centra za kovinsko in svtomehan-sko stroko in iz Gimnazije Skofja Loka. Gsličič r>sar Jesenski prvaki Preddvor, veterani Tržiča in Storžič KRANJ — S tekmovanjem so končati tudi rokometa*! v občinskih rok« ligah. Največ uspehs so v prvi rokometni ligi imeli rokometaši ra. ki so izgubili le eno srečanje in sicer v šestem kolu v Cerkljah proti ekipi Krvavca, ki je zaostala za prvim mestom le za dve točki. V zadnjem sedmem kolu so bili rtossUsi pričakovani rezultati. Rokometaši Iliji ča so premagali ekipo Britofa z dvema goloma prednosti, rokometaii Save pa ekme Krvavca z desetimi goli razlike, medtem bs rokometaši Dupelj sploh niso prišli aa tekmo z ekipo Preddvora. Rezultati: Savs : Krvsvec 32:22 I13-13V Storžič : Britof 27:25 (14:13), Preddvor : Duplje 10:0 b.b.. tekma Besnica : Križe ai bila odigrana, ker ni bilo delegiranih sodnikov, in se bo odigrala spomladi. Zaostale srečanje šestega kola Krvavec 25:21 (9:11). Lestvica: Preddvor Krvavec Križe Storžič Sava Britof Besnica Duplje 145:110 16t:l«2 129:160 125:124 168:130 131:155 106:117 101:130 Najboljši strelci jesenskega dela prvenstva prve občinske rokometne lig«: Pire S (Krvavec) 56 zsdetkov, Cimžar (Britoft 40. Pavlin (Storžič) 44. Fsbjan (Besnica! M. Krivec (Preddvor) 37. Škofic (Krvavec) 34. Tomažič (Britof) 33, Rozman (Duplje) 26 itd. Najmanj izključitev ima ekipa Briteis. 12 minut. Krite 14. Preddvor 16. StorhV 22, Duplje 24. Sava 24. Krvavec 30 list izključitev. J Kuhar Prijateljsko tekmovanje invalidov Društvo invalidov Jesenice je aa šču Podmežakljo na Jesenicah lo tradicionalno prijateljsko I invalidov-iportnikov v kegljanju na asfaltu v počastitev 28. novembra — Dnu republike. Nastopilo je sedem ekip iz Škofje Lske. Tržiča, Domžal in Jesenic. REZULTATI: ekipno: 1. Društvo ievsšV dov Skorja Loka 1668 podrtih kigšjrv. 1 Športno društvo 5. avgust Tržič 168L 8 Društvo invalidov Jesenice II. ekipa MB. 4. Društvo invalidov Jesenice I. ekipa 8811. 5. Športno društvo Invalid Dossaas* 1806 Najboljii posamezniki: Ješs Piislii. Društvo invalidov Skofja Loka 488. 27 D*s-go Koder 456, 3. Štefan Akačič 488.4» IVs Praprotnik 466, vsi Opati— diušt'1 8.SV-gust Tržič, 5. Alojz Rebolj. P dov Jesenice 448. ZVUTS KRANJ p. p. .19 RAZPIS TEČAJA ZA »VADITELJE SMUČANJA« Zbor vaditeljev učiteljev in trenerjev smučanja Kranj razpisuje tečaj za VADITELJE SMUČANJA, ki bo v dneh od 5. —11. januarja 1981 na KRVAVCU, drugi del tečaja pa <»d 19.-23. januarja Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo dopolnjenih 18 let starosti in ustrezno smučarsko znanje. Za vse kandidate je obvezen izbirni test. V tečaj bo sprejeto 12 kandidatov. Prijave in informacije 17. IS. 19841 v prostorih Klub« s^potlsjrotve-nikov Prešernova 11 /I, od 17. do 18. ure. LOTERIJA Srečka »t.din i Loka - Ce bi v prometu vsi vozniki skrbeti za brezhibno tehnično tmzil, bi lahko preprečili marsikatero prometno nezgodo. Vsa vozila' niso bila brezhibna 20 50 70 75480 97290 159800 364210 544110 58171 70911 403531 425081 42 262 822 08082 12722 239632 386252 479332 3 10153 14433 75353 se je v škofjeloški občini pripetilo manj pro-nrtiuh nezgod kot lani, tudi posledice so bile tujk- Prometna akcija v začetku tega meseca 322833 .Kjepokazala, da je v prometu še vedno preveč 359963 \kiniso tehnično brezhibna poslal sodniku za prekrške deset predlogov za uvedbo postopka. Več voznikov pa je bilo zaradi manjših napak na vozilih samo opozorjenih. Severin Sever Mi Loka - Komisija za presto pri skupščini občine Skofja ■4«» postaja milice Skofja Loka r-*'afctku decembra organizirala *ojo, v kateri so preverjali teh-■*»o mtreznos t vozil v prometu in "tofoli hitrost. V akciji 3. delili letos je bilo ustavljenih 63 I^nih vozil. Miličniki so prever-KiDiiJke dokumente in tehnično f Hao vozil, cestni inšpektor pa !% naloge, tahografe in tovor; tJUjkapa sta ugotavljala, kakšne tJtUtoe naprave imajo vozila, •Jttuoit gum, mehanizem upravio zavore ter količino izpušnih Pri tem je bil na vozilu -«,jen celoten tehnični pregled, •4rožnik pa je dobil za vozilo tudi •aio SPV »Brezhibno vozilo je *U vozilo«. kontroli vozil se je pokazalo. *ittjo vozila napake na svetlob-^ telesih, več jih je imelo izrab--**"jmein slabe zavore. Pri šestih ^ je bila količina CO v izpušnih %4prevelika. Napake so bile tudi *> lihografih ter pomanjkljivo iz-^jniih potnih nalogah pri tovor-!*U),aiipa ga nekateri sploh niso VI Dva avtobusa sta imela tudi 1 potnikov, kot je dovoljeno, dva ^iu tovornih avtomobilov pa *• prekoračila največjo dovoljeno cenitev vozil. linii ugotovljenih nepravilnosti •io odvzetih sedem prometnih osem predlogov je bilo sodniku za prekrške, pet-voznikov pa je bilo mandatno nih, Cestni inšpektor pa je 24 74 1264 3314 36194 53734 TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 40 din, špinača 45 din, cvetača 40 din, korenček 26 din, česen 60 din, čebula od 20 do 25 din, fižol 50 din, pesa 18 din, slive od 40 do 45 din, jabolka od 15 do 18 din, hruške 25 din, grozdje 30 din, radič 60 din, pomaranče 60 din, limone 56 din, ajdova moka 38 din, koruzna moka 18 din, kaša 55 din, surovo maslo 120 din, skuta 46 din, sladko zelje od 14 do 16 din, kislo zelje od 25 do 30 din, kisla repa 25 din, orehi 280 din, jajčka od 5,50 do 6 din, krompir od 6 do 7 din. med 120 din. JESENICE Solata od 30 do 45 din, cvetača 35 din, korenček 20 din, česen 65 din. čebula 23 din, fižol 60,45 din, pesa 10 din, kumare 35 din, paradižnik -35 din, slive 55 din, jabolka od 18 do 19 din, hruške 40 din, grozdje 32 din, pomaranče 43,15 din, limone 47,95 din, ajdova moka 42,80 din, koruzna moka 13,25 din, surovo maslo 130,50 din, smetana 58,35 din, skuta 46,35 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 14,40 din, kisla repa 12,65 din, orehi 305 din, jajčka od 3,60 do 4,40 din, krompir 8,45 din. 81 V večini položajev bi to za-Toda vedno možnosti doščalo za zmago moramo upoštevati neposrednega položaja. 4. Tf7 + .. Tel 6. 1. Ta3 Tc6! Pretnja mata. Slaba bi bila seveda pdskušnja osvojitve kmeta po I. ... Sc5, kajti črni kralj se razkrije in njegove figure se razdružijo. 2. Tal? Beli trdovratno varuje kmeta in sedaj še prvo vrsto. Kopica črnih figur je sicer videti neznatna. Toda videz vara. Beli bi se moral zadovoljiti z 2. g3! Sf3+ 3. Tf3:!.» Kf3. Ke3 5. a5! Ta6 (5. . TfV.) m BO ■ s A Diagram 146 1. . . . 2. Khl Potrebno . . . Tab8! I hg3: JS Da7 + Sg3 + ?? bilo najprej 2. Tf6 3. Sf2 Nastal je značilen matni položaj. Toda beli ima parado 4 Tf2!f Zdaj so matne grožnje zavrnjene, kajti po 4. . . . Df2: sledi 5. Da8: mat. Beli je dobil. Tudi v naslednjem primeru, diagram 147 (HORT -NUNN; Hastings. 1975/76) bi bil beli pred nerešljivo nalogo, preti namreč 1. . . . Dh6. če ne bi imel rešilne poteze. A I, ! A l Diagram 147 35 65 75 40 50 30 1.000 1.000 10.000 10.000 10.000 5.000 1.000 10.000 10.000 40 80 80 1.000 1.000 10.000 10.000 10.000 20 2.020 1.020 2.020 10.020 10.020 40 50 500 400 2.000 1.000 50 30 30 Srečka št.din 955 07255 15145 45815 47985 301275 328705 329985 468925 56 76 3416 22906 330096 200 1.000 5.000 1.000 1 .(XX) 10.030 500.000 10.000 10.000 30 30 400 5.000 10.000 77 40 87 30 967 100 72157 2.000 412897 10.000 433827 10.000 58 70 428 80 648 100 0748 500 01538 1.000 21918 1.000 70258 1.070 347048 50.000 9 20 03279 1.020 23339 1.020 568429 10.020 DEŽURNE TRGOVINE V soboto 13. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešniko-va 84, Kranj. Živila: trgovine so odprte od 7. do 19. ure: — Vse sobote v mesecu decembru bodo odprte vse trgovine Živila Kranj, v kolikor pa se bo v kateri prodajalni opravljal redni letni popis v soboto od 12. ure dalje, bodo potrošniki trgovine obveščeni na običajen način že od četrtka dalje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. 7, na ,4*1 JESENICE Delikatesa — Poslovalnica Titova 7 in Delikatesa, Kasta 4 Plavžu, Tavčarjeva 6. SKOFJA LOKA Sampostrežna prodajalna Mestni trg in mesnica Mestni trg. RADOVLJICA Market DOBE Bled, Kajuhova 3 Nezgoda pri reševanju Kranj — V ponedeljek, 8. decembra, so se zaradi izpada elektrike tako kot domala po vsej Sloveniji, ustavile tudi vse naprave na Krvavcu. Nekaj po 17. uri so delavci reševalci RTC začeli reševati smučarje, ki so obsedeli na sedežnici v Tihi dolini. Ko so pri sedmem stebru na teptalni stroj postavili okoli 6,5 metrov dolgo lestev in jo naslonili na sedež sedežnice, je na lestev stopil smučar Janez Urbac (roj. 1955) iz Suhodol pri Kamniku. Pri tem se je sedež odmaknil, lestev pa je zanihala in se na višini 2,5 metrov prelomila. Urbane je z odlomljenim delom lestve padel čez teptalni stroj in pri tem tako močno udaril z levo nogo po nosilcu pluga, da se mu je zlomila stegnenica. Urbanca so prepeljali v Klinični center. Ogenj v električni napeljavi Bled — V torek, 9. decembra, ob 19.40 je začelo goreti v stanovanjski hiši Jugomirja in Zdenke Kolar na Bledu. Ogenj je nastal zaradi pregretja električne napeljave pri bojlerju v kopalnici. Zaradi tega so se vnele lesene stene. Ožgane so stene v kopalnici in tla v prvem nadstropju nad kopalnico. Komisija je ugotovila, da v leseni hiši električna napeljava ni bila ustrezna. Škodev je. aa okoli 20.000 din. Ogenj »so gasili gasilci PGDBled. ' Ne mislimo ugotavljati, kdo je takole grdo potlačil žično ograjo okoli vrtca Najdihojca na Planini. So si nekateri naredili bližnjico tu čez ali so jo potlačili iz gole objestnosti? Kakorkoli že in kdorkoli že storjena je družbena škoda. Zavedati bi se morali, da je to naša druž bena lastnina, za katero je šel denar iz naših žepov. Foto: D. Dolenc Dvigovala »pripisan« denar Senat temeljnega sodišča v Kranju je ta teden obsodil Marinko Logar, staro 21 let, na dve leti zapora zaradi ponarejanja listin, poskusov goljufije, goljufij ter vnovčitve nekritih čekov V treh letih je Marinka Logar s Pšenične police pri Cerkljah dvignila kar deset različnih hranilnih knjižic. Potem ko ji je nekako pred tremi leti prišlo na misel, da bi pred manjši položeni znesek na hranilni knjižnici pripisala še eno številko, je to kasneje še nekajkrat storila. Zaradi nepazljivosti uslužbenke na pošti je namreč uspela zaradi tega pripisanega zneska nekajkrat dvigniti po več tisoč din. Ce je knjižica postala že »prevroča«, je enostavno pri bančnem okencu zahtevala novo, nanjo pa je položila kak manjši znesek. Ce pa se je kdaj kaj zataknilo in je uslužbenka, ki naj bi izplačala zahtevano vsoto, kaj posumila, se je znala prepričljivo izmakniti. Logarjeva ni odnehala s takšnim počatjem niti kasneje, ko so jo odkrili in je zoper njo stekla preiskava. Še naprej je na razne načine tudi z vnovče-vanjem nekritih čekov dvigovala denar ter tako možu, ki za njeno početje ni vedel, dokazovala, da hodi v službo. Kmalu pa sta Kranj in okolica le preveč vedela o njenem početju, zato je kasneje premenjala »delo-višče« in nekaj časa na podoben način dobivala denar iz ljubljanskih bank in pošte. Obredla pa je tudi Škofjo Loko, Radovljico in Lesce. V začetku avgusta letos je v Radovljici vložila na knjižico 2000 din, nato pa, kot je to storila že nekajkrat prej, pripisala vsoti številko 7. Za dvig si je tokrat izbrala pošto v Naklem, še prej pa je po telefonu povprašala uslužbenko, če ima dovolj denaija za-dvig. Res je nekaj kasneje dvignila v Naklem 40.000 din, vendar pa ji je denar izplačala pripravnica. Ko je uslužbenka na pošti zvedela za priimek, je seveda vedela, da gre spet za goljufijo, zato je odhitela za Logarjevo in jo še ujela ter zahtevala nazaj denar in knjižico. Takoj nato je tudi o tem obvestila milico. Vendar pa Logarjeve ni zmedlo, da je ostala brez denarja in knjižice. Odpeljala se je v Kranj in na pošti na Primskovem vložila 10 din ter dvignila novo hranilno knjižico. Znesku je pripisala nove številke ter se odpeljala na pošto v Stražišče, da bi tam dvignila denar, ki ga sploh ni vložila. Vendar pa so jo pri okencu že čakali miličniki. Logarjeva je na razne načine dvignila na poštah in v bankah okoli 100.000 din, vendar pa so mož in njeni starši škodo poravnali. Pri odmeri kazni je sodišče moralo upoštevati njeno res nenavadno vztrajnost pri goljufanju in ponarejanju, pri tem pa je izkoristila tudi nemalokrat zelo majhno pozornost uslužbencev na pošti in v bankah. NESREČE Z AVTOM V PESAKIN«J0 Radovljica — V ponedeljek. 8. decembra, se je na Alpski cesti v Lescah pripetila prometna nezgoda, v kateri je umrla Milka Rajgelj (roj. 1923) iz Lesc. Voznik osebnega avtomobila Kari Kliendienst (roj 1918) z Bleda je vozil po Alpski cesti od Radovljice proti Bledu; ko je pripeljal čez železniško progo do križišča Alpske ceste z regionalno cesto za Bled je na desni strani vozišča zadel Rajgljevo, ki je hodila ob desnem robu ceste. Huje ranjeno Rajgljevo je voznik z avtom odpeljal v zdravstveni dom. vendar pa je že med prevozom umrla. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Kranj — Na regionalni cesti Kranj —Mengeš se je v ponedeljek, 8. decembra, nekaj po 12. uri pripetila prometna nezgoda zaradi prehitevanja na ledeni cesti. Voznik osebnega avtomobila Marjan Do-linšek (roj. 1957) iz Mengša je v blagem desnem ovinku pri odcepu ceste za Zg. Brnik prehiteval kolono vozil. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal voznik tovornega avtomobila Janko Capelja iz Kranja; voznika sta se drug drugemu umikala, vendar pa je Dolinškov avtomobil na poledenelem vozišču zaneslo, tako da je trčil v tovornjak. V trčenju je nastalo na vozilih za 110.000 din škode, voznik Dolinšek pa je bil ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Sporočamo žalostno vest, da je v 71. letu umrl naš dragi mož, oče, ded in tast VALENTIN KOŽUH upokojenec iz Četene ravni št. 4 nad Poljanami Pogreb pokojnika bo v soboto-, 13. decembra 1980, ob 14.30 izpred mrliške vežice v Kranju na tamkajšnje pokopališče VSI NJEGOVI! 924 G LAS 16.STRAN. PETEK, 12 0ECEM8M 1 Nalezljiv smeh Poleti smo se otroci vsak večer skrivali. To se nam je zdelo zelo zabavno. Najprej smo Šteli, kdo bo mižal. Na vrsti je bil moj brat. Ko smo zavpili. da lahko neha šteti, nas je začel iskati. Vsi smo se skrili na jaso, poraslo s smrekami. Dolgo je taval, preden je prišel do smrek. Naenkrat sem se začela brez zveze smejati. Tudi moja prijateljica se je smejala in z nama vsi drugi. Nenadoma mi je ušlo v hlače. Tudi prijateljici je ušlo. Ko je brat zaslišal smeh. se je približal in nas našel vse krohota joče. Vprašal je, kaj seje zgodilo. Povedali smo mu. Ko nas je vse poklopčkal. sem hitro stekla domov, mimo mamice švignila noter ter se preoblekla. Martina Koiir, osn. šola Cvetko Golar, Skofja Loka OZN v naši šoli Organizacija združenih narodov! S kolikšnimi upi so jo pred petintridesetimi leti predstavniki petdesetih držav pospremili na pot v nemirni, izmučeni in od druge svetovne vojne globoko ponižani svet! OZN. naslednica neuspelega Društva narodov, naj bi poskrbela, da se hitlerjevska morija ne bi več ponovila, da bi se razprti narodi spoprijateljili, da bi omilili lakoto, nepismenost pa tudi, da bi ohranili naravne in kulturne spomenike. A kaj naj stori UNICEF. UNISCO. FAO. Varnostni svet. če pa se ljudje še kar obtožujejo, napadajo, izkoriščajo, rožljajo z orožjem, kot da dve svetovni vojni, dve atomski bombi in kopica lokalnih ter državljanskih vojn ni bilo dovolj. Ko poslušamo zaskrbljujoče vesti s Srednjega Vzhoda, iz Afganistana, Južne Amerike, se nam zazdi, kot da bi ljudje želeli še več bojev, klanja in morije, še kakšno svetovno vojno. Motimo se. če bi za nesporazume dolžili preprosto ljudstvo, ki največ trpi. Najbolj nesrečni in prizadeti prav gotovo ne marajo vojn, ampak bi radi živeli v miru in sožitju z vsemi narodi sveta. In prav v boju za najbolj prizadete vidi OZN smisel svojega delovanja, obstoja. Da bi učenci doumeli in vsaj bežno spoznali delo in prizadevanja svetovne organizacije, se že od leta 1976 vključujemo v krožek OZN, ki ga vodi tovarišica Tatjana Marčič. Republiška konferenca klubov OZN praviloma vsako leto razpiše natečaj, za katerega učenci pišemo študijske prispevke, rišemo, fotografiramo. Krožek je vedno dostojno zastopal našo šolo na republiških tekmovanjih. Leta 1977 smo zasedli prvo mesto s skupinsko nalogo Delo OZN in delo kluba OZN na naši šoli. 1978. leta smo bili drugi, obdelovali pa smo temo Narodnoosvobodilna gibanja in solidarnost z njimi. V šolskem letu 1979/80, ob visokem jubileju OZN, so nam pustili široko odprte roke. saj je bila tema 35 let OZN - 35 let boja za mir. V nekaj tednih so nastali samostojni sestavki, v katerih upamo, da se bo nora oboroževalna dirka unesla. vemo. da boj za boljši otrokov svet pomeni tudi boj za lepši svet vseh ljudi, posegli smo po zgodovini kolonia-Iizma in boja proti njemu, pokukali v najmlajšo državo na svetu, v Zimbabve. prejšnjo Rodezijo. se spomnili lanskega leta otroka ... Poslali pa smo tudi nekaj samostojnih spisov. V njih obsojamo nepravično razdelitev dobrin sveta, lakoto na eni strani in preveliko požrešnost na drugi, razmišljamo, kaj je življenje in kaj smrt. Likovno bolj nadarjeni učenci so svoje poglede na svet izrazili tudi v grafikah. Letos smo učenci osnovne šole Komenda-Moste spet prejeli priznanje za obsežno študijsko nalogo. Za nagrado smo dobili še dokumentarno gradivo, učenka Irena Urbanec pa je za študijski prispevek Neuvrščenost — gibanje dveh tretjin človeštva prejela posebno priznanje. Ob letošnjem dnevu OZN smo člani krožka v avli osnovne šole pripravili razstavo, na kateri smo prikazali vso poslano nalogo, plakate, ki kažejo dejavnost OZN in svoje misli o svetovnih problemih, ki zahtevajo nujno rešitev. Irena Urbanec, osn. šola Komenda-Moste Narisal Marko Lušič Ptice pozimi V oktobru smo se pri spoznavanju narave in družbe učili o ptičih pozimi. Tovarišica nam je povedala, kakšna ptičja krmilnica je dobra in katero hrano Ko je padel prvi sneg, je tovarišica iz omar« vzela pričjo krmilnico Obesili smo jo na češnjo v šolskem vrtu Sošolec G regor je s trga prinesel sončnično seme. Skrbimo, da je v krmilnici vedno dovolj hrane za^lačne Gregi Omersa, I. b r. osn. iole Simon Jenko, Kranj IZŠLO PRI MLADINSKI KNJIGI Pisatelja Branka Hofmana ne poznamo po pisanju za otroke. Pri skoraj petdesetih letih naši mladini pošilja v branje knjigo z obetavnim in privlačnim naslovom Ringo Star. To ni pripoved o najlepšem zvezdniku Beatlesov. pač pa o psu Ringu, frajerju Smiljanu-Smoli. osem let mlajši Helenci in stricu Canetu, ki ga včasih prime »čanitis«. Pisatelj je tenko prisluhnil značilni govorici mladih in včasih nad nekaterimi njihovimi navadami ni ravno navdušen. Napetemu branju je dodal svoje ilustracije Bine Rogelj. Takole izgledajo: ZAPISALI SO SE V ZGODOVINO Posebno pozornost zaslužita tudi knjigi iz zbirke Cicibanova knjižnica. Malo starejši otroci, ki že znajo uživati ob ' prebiranju bajk, bodo lahko brali o početju starih grških bogov in njihovih potomcev ter o usodah vladarjev in slavnih junakov v knjigi Stare grške bajke. Nič manj prikupne, celo bližje in bolj razumljive, pa so kratke pravljice Za lahko noč izpod peresa Ele Peroci, ki jih je Mladinska knjiga že petič natisnila. NAGRADNA UGANKA ZIMSKA PESEM Sneg pobelil je vrtove, polja, travnike, gozdove. Vsepovsod natresel je belih nam snežink, belih potepink. Hitro smučke nataknimo, rokavičke, kape, šale oblecimo. Potlej pa, juhej, na breg, ki pobelil ga je sneg. Melita Filipič, 5. e r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka Poznate gorenjske športnike? Alpski smučar, doma iz Žirovnice, po katerem smo spraševali v zadnji nagradni uganki, je bil seveda Grega Benedik. Med pravilnimi odgovori, ki jih je bilo kar veliko, smo izžrebali Mani-co Čelik iz Kranja, Ulica Janeza Puharja 10. Po pošti ji bomo poslali komplet Glasovih značk. Fant na fotografiji - kaj moremo, ko pa med dobrimi gorenjskimi športniki izstopajo moški - je smučarski tekač. Ne bomo izdali, od kod je doma. Povedali bomo le, da je sovaščan alpinca Jožeta Kuralta. Oba sta bila na olimpijskih igrah v Lake Placidu, tekač, katerega ime in priimek morate uganiti, pa je bil celo najbolje uvrščeni Jugoslovan v tej disciplini. V novi sezoni je zmagal že na dveh tekmah, veliko dobrih rezultatov pa od njega lahko še pričakujemo. Odgovore na današnjo nagradno uganko pošljite do 22. decembra na naslov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čaka serija značk. Pa veliko sreče! Ne, pri nas pa čipkarstvo ne bo izumrlo, so prepričane mlade kleklja rice iz podružnične osnovne šole Ivan Tavčar na Sovodnju. Pridno obiskujejo klekljarski krožek in ustvarjajo vsaka na svojem »punk-Iju«. Ob koncu šolskega leta b Obvestila in zabavna 13.30 Priporočajo 14.06 Glasbena pa *>aui - 15.30 Zabavna glas '* -15.50 Radio danes, radio «* - 16.00 Vrtiljak - 17.00 *»*o ob 17.00 - Zunanjepo-**ai magazin - 18.00 Shatli-' 1 godbo - 18.30 Mladi mla-- 19.25 Obvestila in za-•*ta glasba - 19.35 Mladi ■■"ovi - 2O.00 Sobotni za 5*«i večer - 21.00 Za prijet-*amdrilo - 21.30 Oddaja * "*e izseljence - 23.05 Li-^ utrinki - 23.10 Portreti ^■ki iranskih ustvarjalcev •soustvarjalcev zabavne "a* - 00.06 Nočni program ^glamgjaaun * Sobota na valu 202 -Dober dan na drugem **ttu - 13.05 Radi ste jih **sJah - 13.35 Glasba iz 'trnke Amerike - 14.00 Sre-p*P republik in pokrajin -Hitri prsti - 15.45 Mi-Ota Pestnerja -9 Na« podlistek - 16.15 dodije - 16.40 Glasbe-JBBas*o - 17.35 Lahko glas-»■Wenakih avtorjev • 18.00 ^ are za chanson - 18.35 kraji in ljudje - 18.50 medigra - 18.55 po kulturi - 19.25 sobota (prenosi in |J*e»tarji vmes glasba) -Mala nočna glasba -906 • V soboto obuja-116 apomine - 22.45 Zrcalo \*tn - 22.56 Glasba za ko-: programa Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Novosti iz francoske diskoteke - 21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PRODAJALNE NA GORENJSKEM kovinotehna TOZD Tehnična trgovina L _ __> 1DILJA, 14. DEC. PONEDELJEK, 16. DEC. Prvi pro^vasn 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - Na-pitnice - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio .ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z Blejskim kvintetom - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini - 22.25 Iz naših spore dov - 22.30 Popevke z jugo slovanskih studiev - 23.05 Li rični utrinki - 23.10 Za ljubi telje jazza 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi - 18.30 Pojo amaterski zbori - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala -23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program - glasba Drugi profcT&Hi 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - Dutch swing college band - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom James Last - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Spekter - 17.35 Iz partitur zabavnih in revijskih orkestrov - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Zvočni portreti - John Coltrane -New Thing At Newport -22.15 Rezevirano za disco -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE * Dobro jutro! - 6.15 "Va j« nedelja - Rekreaci-'' 7.Ć0 Jutranja kronika - * Zdravo, tovariši vojaki! -':' Radijska igra za otroke -46 Skladbe za mladino - * 8e pomnite, tovariši! -^ Nedeljska matineja -*c«rt iz naših krajev -ri Pogovor a poslušalci -■ Naši poslušalci čestitati pozdravljajo - 13.10 ***tua in zabavna glasba - * Za kmetijske proizva-J* - Pihalne godbe - *' Humoreska tega tedna -*a Goldoni: Kupčija -S popevkami po Jugo-- 15.10 Kri nas doma -Nedeljska reportaža -Listi iz notesa - 16.20 kino - 17.05 Popu . eme melodije 18.45 sabavna radij-V* - Lawrence Dobie: tt sam krat v življenju -Na zgornji polici - 19.30 /**staa in zabavna glasba -'* Lahko noč, otroci! -yš Glasbene razglednice -2*V nedeljo zvečer - 22.20 fcT^cna tribuna mladih -^ni program JRT - 23.05 ^•utrinki - 23.10 Mozaik f*dij in plesnih ritmov * Nočni program Dragi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza Paul Xhiteman - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE ' Nedelja na valu 202 -V nedeljo se dobimo, •Hrt, dasba in se kaj - 19.30 TOREK, 16. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Koper - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Danes smo izbrali -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... - SREDA, 17. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni . orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev. - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Renesančne zborovske pesmi - pojeta zbor iz Lučnice in APZ »Tone Tomšič« - 18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska -Klarinetist Janez Zavec -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Koncert za besedo - Šaljivo -20.25 Iz komornih del Bed-richa Smetane, Antonina Dvoraka in Leoša Janačka -21.05 Modest Musorgski: Odlomki iz opere »Hovanščina« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - 00.05 Nočni program - glasba za .. . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. .. »V nove zarje« - 18.15 Lokalne radijske postaje se vkju-čujejo - 18.35 Iz francoske klavirske literature - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah - 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz -klub - Gost kluba: Vlasto Skale - 17.40 Iz partitur orkestrov »Hans Bertram« in »Martin BOttcher« - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Ročk v opoziciji - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo -22.00 S festivalov jazza Ebu/uer jazz-koncert v St. Geroldu - I. del - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ ADIO TRIGLAV JESENICE KW-FM področje za ra-i^občtoo 877 mega-ST-Gornjesavska dolina i? megaherza - Jesenice «5tol00.6 megaherza ^dnjival 1495 KHz 'Zt^V^rna S-T- Morda vas bo za maZ - Kaj je novega v »Sakciji kaset m plošč *TV Ljubljana *J» Lokalna poročila — 16.30 Kam danes • jwri - Jugoton vam pred m5J_ Morda vas bo zani- **4«ba: nismo se uklonili J££ vatnejših dogod- - K3el)»** kronika - obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanunalo — Minute z narodnimi pesmimi % Torek: 16.03 Lokalna poročila -Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bo zanimalo Četrtek: 16.03 Lokalna p. čila — Obvestila - 16.30 Na? obzornik — Morda var, bo zanimalo — Po domaće za vas Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri-13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz produkcije jugoslovanske zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra »Vieroslav Matušik« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK, 18. DEC. Prvi program 0 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano PETEK, 19. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 8.41 Naši umetniki mladim poslušalcem - Skladatelj Slavko Mihelčič - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -13.50 Človek in zdravje -14.05 Orkestrski divertimen-to - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: Iz instrumentalnega opusa Marijana Lipovška - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in , zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik >• 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Ralph Towner -Pat Methenv - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno - 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17.35 Odmevi z gora - 17.55 Iz musicalov in glasbenih revij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. svetel drobec goreče, žareče snovi, 6. grča, nabuhlina, 11. otroški prst, 12. pripadniki eleatske filozofske šole, 14. nekdanja votla mera: korec, mernik, 15. oder/prizorišče, scena. 17. gornja okončina, 19. glas, zvok, 20. Homerjeva pesnitev o grškem junaku Odiseju, 22. zlomljenje, zlom, 23. staroslovanska pijača. 24. rob blaga, 26. nikalnica, 27. volilo, kar kdo v oporoki komu zapusti, 29. znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba skljenje-na. 30. mesto v državi ZDA Ohio, znan po gumarski industriji, 32. reka v Istri, ki se pri Novigradu izliva v morje in reka na Dolenjskem, desni pritok Save, 34. privrženec stoicizma, ravnodušen, miren človek, 35. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 36. ruski pesnik, romantik, pisec »Demona«, Mihail. 40. solmizacijski zlog, ki označuje ton a, 42. zver iz družine mačk, 44. poldrag kamen mesno rdeče barve, 45. spomladanski mesec drugega tromesečja, 46. vojaška enota, večja od bataljona, 48. pristaš reizma, smeri ali sloga v slovenskem pripovedništvu, 49. krmilni in industrijski poljski pridelek, 50. star zgodovinski kraj, zraščen v Novo Gorico, 52. okleščena veja. 54. prostor ob glavnem vhodu v samostan, 55. telovadna prvina: prost premet. NAVPIČNO: 1. Perzija, 2. kratica za Sovjetska socialistična republika, 3. avtomobilska oznaka za Kutina, 4. prislov res, 5. delo, delovanje, tudi delnica, 6. duhovno središče francoske Švice pri Ženevskem jezeru, 7. visoke smreke ali jelke z obeljenim deblom in zelenim vršičkom, postavljene za okras, 8. zadnji in drugi samoglasnik, 9. rimski bog zaščitnik hiše, posestva in njegovih prebivalcev, 10. koralni otok z laguno v sredi, 11. aleksandrinski matematik, astronom in zemljepisec, Ptolemej, 13. pristaš ikonoklazma, nazora, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob, 14. največja gora v Karavankah, tudi del pohištva, 16. pripadnik ruske kmečke stranke, iz kratice SR, socialist revolucionar, 18. konec molitve, ki izraža potrditev, željo, 20. kraj med Velikimi Laščami in Ribnico, 21. rusko moško ime, Anatolij, 24. ime vodje mednarodnega proletariata Marxa, 25. prostorninska mera za vino, 56. 1, 28. Gustav Ipavec. 31. avtomobilska oznaka za Rijeka, 33. najvišja gora v Turčiji, 34. stotica v pogovornem izrazu, 35. orodje žanjic, 37. sladkovodna riba. 38. besedica onika-nja,'39. eden od Kentavrov, mitoloških bitij (napol konj, napol človek), 41. vzdevek Goethejeve matere, 43. zidan steber, v steni nakazan opornik. 45. rjavkasto rdeče tkivo človeškega in živalskega telesa, zlasti mišičje. 47. kratica za Krajevni ljudski odbor, 49. glavni števnik (5). 51. avtomobilska oznaka za Kranj, 53. Lado Leskovar. Rešitve pošljite do srede, 17. decembra, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 5. decembra: 1. oblast. 7. srpica, 13. Panteon. 15. etatist. 16. TK, 17. skromnost, 19. ol, 20. IIL, 22. cagavka, 23. Oka. 24. kroki, 26. aker, 27. Amos. 28. Tejo. 30. aranžer. 32. kolesar, 34. tein, 35. brst, 3«. sokol. 41. RAI. 42. traktor. 44. Tsa, 45. eV. 46. flomaster. 48. OK, 49. razlaga, 51. sočivje, 53. Alenka. 54. nasvet. Prejeli amo 90 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Jože Torkar, Veljka Vlaho-viča 6, 64000 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Franc Brdnik, 61216 Smlednik. St. 34. 3. nagrado (100 din) prejme H rova t Janez, Nova vas 3. 64220 Skofja Loka. Nagrade bomo poslali po potiti. NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA Rešitev nagradne praznične križanke z dne 28. novembra: SKEPTIK. TRARARA. KIM I NI. AL. PIAN, BORO. NO. NOVEMBER. R. DAN. BRCA. OSNOVALEC. ETA. JANTAR. VIDRA, C. STEIN, NESREČNIKI, TR, PG, OTTO, KACIK. NANA, ASI, GRATIS. IPAVEC. NEEL. IBAR, D. PART. DTR, PHARM, ATENKA, VII, RONKA, NAVJE. ADSIOM. AN. JK. ERO, JATAGAN. UTA, RIS. TR. TON. GIRL. GREGORAC. MA. ORSINI. TAHIMETER. SKORAJ. ICEK. CELO. LAVIJE. EJA. ARAD. Prejeli smo 532 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Marjan Majes. 64245 Kropa, št. 104, 2. nagrado (150 din) prejme Marinka Bogataj, Grence 8, 64220 Skofja Loka, 3. nagrado (120 din) prejme Jana Pevec, Zupančičeva 10,64000 Kranj, naslednjih sedem (7) nagrad po (100 din) prejmejo: Marjan Grajiar, Partizanska pot 12-a. 64000 Kranj. Matevž Kalan, Kidričeva 28, 64000 Kranj, Mačefat Zdenka, St. Rozmana 9, 64000 Kranj. Gabrič Jurij, Naklo 126. 64202 Naklo. Jagodic Helena. Kejžarjeva 3. 64270 Jesenice. Hudovernik Ciril, 64000 Kranj. Cankarjeva 22. Paadžic Marko, Ul. 31. divizije št. 60,64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Na športnem oddelku Kokre v GLOBUSU v Kranju ao dobro zaloteni z vsem potrebnim za smuča rij o — alpsko, tekaško, za sankanje in drsanje. Tudi vso zimsko športno konfekcijo dobite tu. V sejemskih dneh od 12. do 21. bodo športno opremo prodajali tudi na NOVOLETNEM SEJMU. IZBRALI SO Zk VAS Se vedno je eno najlepših in najdragocenejših trajnih daril zlatnina. Na Kokri nem oddelku ur in zlatnine v GLOBUSU imajo zelo lepe izdelke: verižice, zapestnice, prstane, obeske, zaponke itd. Novoletna jelka kar ni prava jelka, če na njej ne svetijo lučke. Pri FUŽINARJU na Jesenicah se dobe tri vrste lučk v obliki svečic: po 50, 35 in 20 lučk imajo na žici. Uvoz s Kitajske. V dneh od 12. do 21. decembra pa jih boste lahko kupili tudi v Fužinarjevem paviljonu na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju. Cena: 186,50 262 in 331.90 din GLASU.STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK, 12. DECEMBRA 1980 TELEVIZIJSKI SPORED kovinotehna TOZD Tehnična trgovina SOBOTA, 13. 12. 8.00 Poročila - 8.06 Minigodci v glasbeni deželi - 8.15 Dim-nikarcek se potepa po svetu -8.25 Z besedo in sliko - Vida Curk: Lisjak na Boču - 8.45 Grdi raček, otroška oddaja TV Zagreb - 9.15 Poletavček, otroška oddaja TV Beograd -9.45 L. Norgaard: Vzpon Madsa Andersena, TV nadaljevanka - 10.40 Delaj z glavo Beseda - 11.05 Pozdrav iz Tolmina, dokumentarna oddaja - 11.50 Poročila (do 11.55) - 16.00 Poročila - 16.05 Prelepa Vasiljica, svojetski mladinski film - 17.15 Držav no košarkarsko prvenstvo, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.45 Nas kraj - 19.00 Zlata ptica - 19.05 Risanka 19.24 TV nocoj 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV .dnevnik - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta. TV nadaljevanka - 21.00 Sobotna TV križanka - 22.30 Poro čila - 22.35 Juggemaut, ameriški film Juggernaut je pustolovska zgodba, v kateri izsiljevalci zagrozijo posadki luksuzne ladje, da jo bodo pognali v zrak, če jim ne bodo plačali milijon dolarjev. Napetost narašča, ko se izkaže, da grožnja prihaja od članov posadke. Igrajo Omar Sharif, Richard Harris, David Hemmings in drugi. Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Znanost - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV . . . - 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer z Zivojinom Zdravkovićem - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Športna sobota - 21.30 Vidiki, dokumentarna serija (do 22.00) TV Zagreb I. program: 9.50 TV v soli. Umetnost, Risanka, TV izbor. Zadnje minute - 11.15 TV v Soli: TV koledar. Znanost in mi - 12.25 Delo in zdravje (do 12.55) -16.00 Poročila - 16.05 TV koledar - 16.15 Potovanje v balonu . 17.15 Košarka 18.45 Zabava za vso družino -19.30 TV dnevnik 20.00 Operacija ob zori. ameriški film - 21.45 TV dnevnik -22.00 Nočni žep kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM NEDELJA, 14.12. 8.50 Poročila - 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Primorska poje. 3. del - 9.25 Čebelica Maja - 9.50 Beli kamen, švedska otroška serija - 10.20 VVashington za zaprtimi vrati, serijski film - 12.00 TV kažipot - 12.25 Val Gardena Smuk za moške - prenos -13.20 Kmetijska oddaja TV Beograd (do 14.20) - 15.15 Poročila - 15.20 Na straži, dokumentarna oddaja TV Skopje - 15.45 Opijska vojna, kitajski film - 17.30 Športna poročila - 17.35 Rokomet Kolin ska Slovan : Steaua, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zma - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Smo je: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb 21.15 Dokumentarna oddaja - 21.45 V znamenju - 22.05 Športni pregled Med kitajskimi zgodovinskimi filmi je Opijska vojna dokaj vidno delo, predvsem zato, ker je bilo posneto še pred revolucijo. Vprašanje pa je, kaj pomeni za kitajsko filmsko proizvodnjo zgodba — dogaja se 1839. leta — s tako staro vsebino. V filmu ljudstva skoraj ne opazimo. Zanimiv je le po akcijski, »politični« plati. Oddajniki II. TV mreže: 15.45 Test - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ligurija, dok. oddaja iz cikla Italija - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Risanka -21.15 Upočasnjeno gibanje, jugoslovanski film (do 23.00) T V Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Mizica, pogrni se - 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijski oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Gledalci in TV - 14.30 Vesela XX. leta. ameriški mlad. film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Veliko mesto - 21.15 Karavana -21.45 TV dnevnik - 22.05 Športni pregled kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE PONEDELJEK, 15. 12. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Glasbena vzgoja, Etnografski muzej. Avgust Šenoa -10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Iz arhiva Šolske TV, Zadnje minute (do 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) -17.15 Poročila - 17.20 Vrtec na obisku: Mali čarovnik in snežinke - 17.35 Človekovi prijatelji, ameriška poljudno-znan. serija - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v občini - 18.20 Jezik v javni rabi: Izbira med oblikami -18.30 Mozaik - 18.35 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja - 19.15 Risanka 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Dhouaillv: Fotografija ni potrebna, francoska drama - 21.40 Kulturne diagonale - 22.20 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik Zgodba današnje drame Fotografija ni potrebna se odvija na francoskem podeželju. Robert je kmet srednjih let. Z ostarelo materjo živi in dela na majhni kmetiji. Pred leti je mati nasprotovala Robertovi poroki, zdaj pa bi stara A lice pred smrtjo le rada videla, da bi bil sin preskrbljen in oženjen. Vendar Robert ne kaže nobenega navdušenja za materine- načrte, saj se je navadil živeti kot samec. Zato mati pošlje v podeželski list oglas s šifro »Fotografija ni potrebna«, ki povzroči nekaj sprememb v njenem in sinovem življenju. v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja 18.15 Neznana Jugoslavija: Orijen - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Špoortna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 N. Ibrišimovič: Preproga. TV drama 21.05 Glasbeni trenutek - 21.10 Panorama -21.55 Ty dnevnik - 22.10 L. van Beethoven: Egmont (do 23.10) T V Zagreb L program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 T V koledar - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Neznana Jugoslavija: Orijen - 18.45 Mladinska oddaja - od 19.30 naprej isto kot na oddajnikih II. TV mreže kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE TOREK, 16.12. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Prva slovanska naselja, Pravljica, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 11.20) -16.15 Šolska TV: Tehnika in upodabljanje II, Zaloge energije - 17.15 Poročila - 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.30 Pisani svet: Zelena bratovščina - 18.00 Glasba narodov: Kondorjev let - 18.30 Obzornik - 18.40 Stari pisker, oddaja iz cikla Čas, ki živi ~ 19.10 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 TV tribuna: Druge poti ni - 20.55 B. Clavel: Tuja hiša, francoska nadaljevanka -21.40 V znamenju - 21.55 Iz koncertnih dvoran: Havdn, Šivic Francoska nadalje- 1 vanka Tuja hiša je nastala po avtobiografskem romanu pisatelja Bernarda Clavela. Glavni junak je pekovski vajenec Julien. Ob njem je avtor prepričljivo orisal malo provincijsko mesto z njegovimi navadami in razvadami v času pred drugo svetovno vojno, v katerem se kažejo tudi precej nespretni poskusi delavskih bojev za boljši jutri. Oddajniki II. T V mreže: ! 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pustlovščina, otroška oddaja - 18.15 Knjage in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Parada hitov, zabavno glasbena oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Družbene teme - 21.55 Poezija (do 22.25) TV Zagreb I. program: 15.00 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Dnevnik 10 -19.00 Kulturni pregled - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti - 20.55 Izgubljeni v vesolju, ameriški film - 22.30 TV dnevnik kovinotehna OPREMA MENGEŠ SREDA, 17.12. 9.20 TV v šoli: TV koledar. Za učitelje, Razvoj življenja - 10.00 TV v šoli: Boj za obstanek, Risanka, Predšlska vzgoja, Zgodba (do 11.20) -17.05 Poročila - 17.10 Z besedo in sliko - S. Makarovič: Pekarna MIŠ MAŠ - 17.30 Ukročeno oko, švicarska dokumentarna serija - 18.00 Od vsakega jutra raste dan: Maribor - 18.35 Mozaik - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite -19.00 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna: Nacionalni razred, jugoslovanski film - Po filmu portret režiserja Gorana Marko vi ća - 22.10 V znamenju - 22.25 625 Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mali šlager -18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.35 Dokumentarna reportaža - 22.05 Glasbeni atelje (do 22.50) Domači film Nacionalni razred je komedija, katere glavni junak Floyd je strastni avtomobilski dirkač, ki se skuša dvigniti med svetovne ase. Vsi njegovi lepi načrti pa žalostno padejo v vodo. TV Zagreb I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.&5 TV koledar - 17.45 Mali šlager -18.15 Dokumentarni film -18.45 Prijateli glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna sreda - 21.30 Pop non-stop. zabavno glasbena oddaja -22.15 TV dnevnik - 22.30 Dokumentarni film kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ ČETRTEK, 18.12. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Načrt rojstnega kraja. Zgradba živčnega sistema, Klub mladih tehnikov - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija, Predšlska vzgoja. Zadnje minute (do 11.40) -16.15 Šolska TV: Tehnika in upodabljanje II, Zaloge energije - 17.15 Poročila - 17.20 Atalantine hčere, češki dokumentarni film - 17.40 Igra s frisbvjem, ameriški dokumentarni folm - 17.50 Bratje v majicah, češki dokumentarni film - 18.00 Zeleni oblaki, mladinska serija TV Novi Sad - 18.30 Obzornik - 18.40 Zanima me, izobraževalna serija - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 Cukrarna, dokumentarna oddaja - 21.05 Glasbeni magazin - 21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV Dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Ptičje strašilo, otroška nadaljevanka -18.15 Znanost - 18.45 Dnevi jazza - 19.30 TV dnevnik -20.00 3-2-1 . . . Gremo! - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) TV Zagreb I. program: 15.05 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) - 17.15 TV dnevnik - 17.35 T V koledar - 17.45 Ptičje strašilo - 18.15 Znanost - 18.45 Dnevi jazza -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zunanjepolitična oddaja - 20.50 »Kvizkoteka* - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Iz koncertnih dvoran kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE PETEK, 19. 12. H.45 TV v šoli: TV koledar. Obiščimo vojašnico. Ruščina Ob 20-letnici šolske TV -10.00 TV v šoli: Angleščina. Risanka, Zgodovina. Zgodba. Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 11.55) -14.55 TV v Soli - ponovitev (do 16.00) - 16.55 Poročila -17.00 Pravljice iz lutkarjeve-ga vozička: Kako je revež prodal zajca bogatinu - 17.25 Pan tau. češka otroška serija - 17.55 Čez tri gore: Srečanj« oktetov, 4. del - 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik - 18.40 Razvoj parne lokomotive. II. del - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zmo do zma - 19.30 TV dnevnik 20.00 Sprehod po kvintnem krogu, zabavnoglasbena oddaja - 21.00 V znamenju 21.15 T. Hardv: Zupan v Casterbridgeu, angl. nadaljevanka - 22.05 Nočni kino Iluzija in gangstersko dekle, nizozemski film Thomas Hardy (1840 do 1928) je bil eden od velikih romanopiscev viktorijanske dobe. Kot dober poznavalec delavskega sveta je napisal štirinajst »romanov iz Wes-sexa*, katerih dejanje poteka v pokrajini Dor set. Nepozabno je prikazal njena resnobna in otožna prostranstva, njene prebivalce s temač nimi strastmi in drame njihovega življenja. V ta sklop sodi tudi roman Župan v Casterbridgeu, po katerem je nastala nadaljevanka s sedmimi deli. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Namesto top liste, mladinska oddaja -18.45 Zapojmo skupaj - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zapisi o kulturi neuvrščenih in dežel v razvoju - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti Dr. Ristič - 22.05 Isabelle kanadski film (do 23.45) T V Zagreb I. program: 17.15 TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Namesto top liste -1 18.45 Zapojmo skupaj - 19 30 TV dnevnik - 20.00 Sprehod po kvintnem krogu - 21.00 Edvvard in gospa Simpsoa serijski film - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Športna reportaža I NOVO V KINU 1 r Ben H ur je izjemen zgodovinski spektakel, ki oživlja nasprotja med Zidi in Rimljani. Film, ki so ga pripravljali deset let, snemali pa leto dni, je zahteval ogromno denarja. V njem nastopa blizu 500 igralcev in okrog 100.000 statistov, da o bogatih scenah niti ne govorimo. Vlaganje se je vsekakor splačalo. Film je dobil enajst Oskarjev, sokarjev, prinesel pa je tudi popoln finančni uspeh. Pri nas smo ga že videli, zdaj pa so ga distributerji spet odkupili. V naslovni vlogi je zaigral Charlton Heston. O domačem delu režiserja Gorana Paskaljevića Posebna obravnava je bilo izrečenih že veliko pohvalnih besed. Pripoveduje o dok torju lliću, ki na svojstven način zdravi alkoholike, pri tem pa se vedno bolj odkriva kot psihično razpadla osebnost in skrit pijanec, kot despot, ki bolnikom jemlje osebno svobodo in jim vsiljuje svojo voljo. Ogled filma toplo priporočamo. ~A~meriški film Charliejevo maščevanje je napeta kriminalka r kateri junaški detektiv iz Phoe»ixa v Arizoni odkriva mreži, organiziranega kriminala in podi barabe po vsej ameriški celini m Evroni KINO KRANJ CENTfcR 12. in 13. decembra amer. barv. ljub. drama AMERIŠKI G1GOLO ob 16.. 18. m 20. uri. 1,7. decembra ob 22. uri premiera franc. ban-, krim. filma ROP V NIČI 14. decembra angl. barv. dokum. film ŽIV LJENJE NEKE VIDRE ob 10. uri. amer. ban. ljub. drama AMERIŠKI GIGOLO ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. ban-. CS krim. filma CHARLIEJEVO MASCEVA NJE ob 21 un 15. in 16. decembra amer. ban-, glasb, film LJUBEZEN NA KOTALKAH ob 16.. is. in 20. uri 17. in is. decembra amer. bari-. ;god. spek takel BEN HVR ob 16. in 19. un KRANJ STOR2IC 12. decembra angl. bari- erot film D07.IV LJAJI V A VTO CAMPU ob 16.. IS. m 20. un 13. decembra hongk. barv. kung fu film ZMAJEV BES ob 16. in ih. uri. amer. ban. film KRAMER PROTI KRAMERJl' ob 20. un 14. decembra hongk. barv. kung. fu film ZMAJEV BES ob 14. m I h. un. angl. nan: erot. film DOŽIVLJAJI V AVTO CAMPV ob 16. uri. premiera domačega ban-, filma POSEBNA OBRA VNA VA ob 20. uri. 15. decembra amer ban- film LOČENKA O.M /.7 decembra amer ban-. CS Zgod spckti, kel BEN HUR ob 16. in 19 uri. amer ban glasb film UUBEZEN NA KOTALKAH oh 22. un 14 decembra ital barv pust film NE, AN-CELI VA NISMO ob 15 un. amer barv glasb, film UUBEZEN NA KOTALKAH ob 17. in 19. uri. premiera franc. ban: knm. filma ROP V NIČI ob 21. uri 15. in 16. decembra angl barv. erot. film DOŽIVLJAJI V AVTO CAMPU ob 18. in 20. ur, 17. in 18. decembra hongk. ban: kung fu film ZMAJEV BES ob 18. in 20. uri DUPLICA /.7. decembra premiera domačega ban: filma POSEBNA OBRA VNA VA ob 20. un 14. decembra amer. han: film KRAMER PROTI KRAMERJU ob 15.. 17. in 19. uri 17. decembra ital. ban: pust. film NE. ANGELI PA NISMO oh 20. uri 18. decembra amer. ban: film LOČENKA ob 20. uri KOMENDA 12. decembra amer. ban: akcij, film CHARLIEJEVO MAŠČEVANJE oh 19. un ČEŠNJICA 12. decembra amer. barv film KRAMER PROTI KRAMERJU oh 20. un 14. decembra amer ban: pust. film MOŽ Z ZLATO PIŠTOLO ob 18. uri. amer. ban: film LOČENKA ob 20. un KINO RADOVLJICA 12, decembra nem ban erot film MELO DUA ZA UUBEZEN ob 20 un VI. decembra franc ban ;abavni film HOTEL NA PLAŽI ob 18. uri. amer ban film VELIKI DŽEK - JAVNA HlSA V SINGAPURU oh 20 un 14. decembra nem barv erot film MELO DUA ZA UUBEZEN ob 18. un. amer ban: film DA N VELIKIH V A LOV ob 20. uri - 15. decembra amer barv film VELIKI D7.EK - JAVNA HlSA V SINGAPURU ob 20 uri 16. decembra amer ban film DAN VELI KIH VALOV ob 20. uri 17. decembra nem. barv erot /tlm MELO DUA ZA UUBEZEN ob 20. uri 18 decembra amer ban krim film ZMAJ V SAN FRANČIŠKU oh 20. uri KINO BLED 12 decembra amer ban film POTEPUH SEM ob 20. un It decembni amer barv (tlm POTEPUH SEM ob 18. un. ital ban film GUSARJE VO MASCEVA NJE ob 20 ur, 14. decembra angl ban ,<>//,, film MOC DESETIH IZ NA VA RONE ob 18 un. ital barv krim film POLICAJ Kl JE U U BIL 7. ENE ob 20. uri 15. decembra franc barv :abavni film HOTEL NA PLAZI oh 20 un 16. decembra amer. ban film VELIKI DZEK - JAVNA RISA VSISC\PURU ob 20 uri 17 decembni amer bar, /M V VELIKIH VALOV ob 20 uri KINO BOHINJ-BOH. BISTRICA IS. decembra ital. ban: krim. film POLI CAJ KIJE U U BIL ŽENE ob 18. un 14. decembra ital. barv. film GUSRJEW MAŠČEVANJE ob 18. uri. amer bar I -POTEPUH SEM ob 20. un 18. decembra franc. ban ;nhav film HO TEL NA PLAŽI ob 20. uri ŠKOFJA LOKASORA 12. decembra angl. han: film L-IUBI VIUEM oh 18. in 20. un 1.1. an 14. decembra amer. komedija l 'BI JANJE A LA CA RT ob 18. in 20. un 16.. 17. in 18. decembra amer. krim. fibm OCl LAURE MARS ob 20. un. 17. decembru ob 18. uri amer risanka JUNAKI DISXFY LAN DA ŽELEZNIKI OBZORJE 12. decembra amer. film UBIJANJE A L.4 CA RTE ob 20. uri 7.J. decembra angl. komedija LIUBI \ I U EM ob 20. uri 14. decembra amer. drama ZVEZDA JE Raj ENA ob 17.30 in 20. uri 17. decembra amer. u|fPAS - JESEN - ZIMA - POMLAD - OB MORJU Hoteli v Portorožu - Poreču - Vrsarju - Rovinju - Medulinu -bcu — Malem T - Onatiii - Dubrovniku - Crikvenici «ah - Rabu -%ori - Velik Li orzine. 22 " Rabu - Primofttenu - Splitu - Baski vodi - Makarski KL" vtlX Luki - Korčuli - Igalu lOlIPASOV SKI CENTER I Titovi (pri hotelu Slon) v Ljubljani, nepogrešljiv vir informacij pred >m na smučanje. S KOMPASOM NA SILVESTROVANJE Poleg velikega izbora silvestrslcih aranžmajev z lastnim prevozom v krajih na jadranski obali, v hotelih A in B kategorije, nudi Kompas tudi silvestrovanja z organiziranim prevozom in pestrim programom v Radencih. Dobrni, Medulinu in v Sv. Štefanu v Crni gori. V Radencih bodo izletniki silvestrovali v hotelu Radin, (ena je 2.450 dinarjev, vanjo pa je vračunan avtobusni prevoz, gostinske storitve (tudi svečana večerja z novoletnim programom in prekmursko kosilo v prijetni domači gostilni v Bakovcih) in organizacija ter vodstvo potovanja. Odhod je 30. decembra, povratek pa 1. januarja. Silvestrski aranžma v Dobrni, v hotelu »Dobrna« (visoka B kat.) vsebuje tudi smučarske izlete na Roglo in Velike Kope, traja pa 5 dni. Cena je 3.350 din. vanjo pa vračunan avtobusni prevoz, polni penzion. silvestrska večerja, izleta na Roglo in V. Kope in turistična taksa. Za silvestrovanje v Dobrni se bodo rade odločile tudi cele družine, saj je cena za otroke na tretjem ležišču, ki ne bodo silvestrovali. samo 1.750 din. Odhod je 31. decembra. Tudi silvestrovanje v Medulinu traja 5dni.Izletniki si bodo po želji lahko ogledali tudi Pulo in njene znamenitosti. Povratek bo čez Opatijo. V ceno 2.900 din je vračunan avtobusni prevoz, gostinske storitve (polni penzion in silvestrska večerja z zabavo) ogled Pule t vodstvom, organizacija in vodstvo potovanja. Odhod je: 31. decembra Kompas je organiziral tudi silvestrovanje v Crni gori. Izletniki bodo z rednim letalom poleteli proti Dubrovniku. Po pristanku na Cilipih si bodo ogledali Dubrovnik in z avtobusom nadaljevali pot v črnogorsko primorje. Nastanili se bodo v hotelu Maestral v Sv. Štefanu (A kat.). V ceno 6.350 din po osebi je vračunan letalski prevoz iz Ljubljane do Dubrovnika in nazaj, avtobusni prevozi. 7 polnih penzionov, ogled Dubrovnika, svečana silvestrska večerja s programom, folklorni nastop, pa še nekaj presenečenj pripravljajo. Otroci do 10. leta imajo 1.500din popusta. Programi za omenjena silvestrovanja so vam na voljo v Kompasovih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah Omenimo naj še, da imajo vsi hoteli pokrite bazene z ogrevano vodo in druge objekte za rekreacijo. Ne odlašajte preveč s prijavo, saj je število udeležencev omejeno. IZTEKAJO SE LETOŠNJI KULINARIČNI TEDNI V PETROLOVIH GOSTIŠČIH Pohvale vreden poskus popestritve gostinske ponudbe v Petrolovih. gostinskih obratih je vzbudil precej pozornosti. Ob kulinaričnih tednih je Petrol TOZD Gostinstvo v sodelovanju s Sap-Viatorjem organiziralo tudi izlete z obiskom treh Petrolovih gostišč: restavracije Tepanje, motela Podlehnik in motela Čatež. Enodnevni izleti, na katerih si izletniki ogledajo tudi zanimivosti ob poti, stanejo 520 din po osebi. V ceno je vključen avtobusni prevoz, trije obroki (koline in druge domače jedi), vodstvo izleta in ples v Čatežu. Zaradi nizke cene se je za omenjene izlete odločilo tudi že več sindikalnih organizacij. Prijave za izlet sprejemajo vse poslovalnice Sap-Viator.ja. Vrstni red kulinaričnih tednov 10 - 14. XII TOZD Motel Čatež TOZD Motel Podlehnik TOZD Restavracije Tepanje na »Sloveniki« pri Slov. Konj. Teden polžev Teden narodnih noš Teden kolin POD LOVČEN NA VESELO PRIČAKOVANJE NOVEGA LETA Kljub temu, da smo na sosednjem mestu med kompasovimi silvestrskimi aranžmaji že omenili silvestrovanje v Črni gori, vam o njem posredujemo še nekaj informacij. Vsak večer bivanja v Črni gori bo zabava s plesom, izletnikom bo na voljo izlet v Ulcinj, obeta se jim ribja pojedina, za otroke so pripravili posebno silvestrovanje (z varstvom), v Kompasu pa so nam tudi zaupali, da pripravljajo še vrsto presenečenj. KJE PREZIMITI POČITNIŠKO PRIKOLICO Vrsta kampov v Sloveniji nudi možnost p.rezimovanja počitniških prikolic. Kamping Adria Ankaran, tel. 066/51-899. Študentski tabor Ankaran, tel. 066/51-826. Kamping Kamnik, Kamnik, tel. 061/831-233 Kamp Dragocajna - Mose, Smlednik, tel.061/611 -.189 Avto kam p S trun jan, Strunjan, tel. 066/73-607 V naštetih kampih je prezimovanje možno do konca aprila. Cene za 1 mesec se gibljejo od 100 do 400 din (brez bivanja), z bivanjem ob koncu tedna pa so višje. Gostilna Lovec GORICE tel. 57-033 Prirejamo SILVESTROVANJE in že sprejemamo rezervacije Bodo ob novih cenah kart za žičnice letošnjo zimo tudi takšne vrste? TiHP PORTOROŽ POBEGNITE PRED MRAZOM, MEGLO IN DRUGIMI ZIMSKIMI NEVŠČENOSTMI VABI VAS SONČNI PORTOROŽ Kot vedno smo tudi letos pripravili širok asortiman proizvodov ženske konfekcije po zelo ugodnih cenah. Gorenjska oblačila Kranj Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 12. do 21. 12. 1980. Za ugoden nakup se priporočamo in vam želimo srečno 1981. G L, A S 20.STRAN PETEK, 12. DECEMBRA19M Na 21. novoletnem sejmu v Kranju od 1 2. do 21. decembra razstavljamo: razstavljamo in prodajamo: / Koluta, 1. spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, s posebnim sejemskim popustom 2. zimsko- športna oblačila iz asortimana salona pohištva TOZD veleblagovnica GLOBUS, Kranj, Koroška cesta 4 iz asortimana športnega oddelka TOZD veleblagovnica Globus, Kranj, Koroška cesta 4 aloDu ■ W *S M «9 Posebne ugodnosti: — brezplačna dostava do 25 km — brezplačna montaža pohištva, razen kuhinj — potrošniško posojilo Na eno potrošniško posojilo lahko dobite poleg razstavljenega blaga na sejmu, še drugo blago iz celotnega asortimana v KOKRI Kranj, TOZD Veleblagovnica Globus, Kranj, Koroška cesta 4 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ e TOZD »AGROMEHANIKA« W\i KRANJ, Cesta JLA 11 tel (064) 23 485. 24-778 Prodaja slrojev in Trgovina rezervnih delov Kranj. Koroška cesta 25 tel.: 24-786 Servis TOMO VINKOVIC te.: 22-737 KMETOVALCI Obiščite naš razstavni prostor na 21 novoletnem sejmu v Kranju od 12 do 21. decembra 1980 Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo! adidaš Hotel ECREirm Kranj VIDEO DISKOTEKA CREINA '80 prireja silvestrovanje z omejenim številom sedežev po ceni 300 din. od 20. do 4. ure. Rezervacije v recepciji hotela ali po telefonu 23-4M. ŽIVILA Kranj OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 12. do 21. decembra Veletrgovina Živila Kranj TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ nT*" « « t * A.4 12. DECEMBRA 1980 .21.STRAN G LAS ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame. stare mame in tete FRANČIŠKE KONJAR roj. Vidmar Blažetove mame iz Drulovke št. 6 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom. prijateljem in znancem za izkazano čast na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem iz tekstilne tovarne Zvezda in stanovskim kolegicam koperske porodnišnice. Lepo se zahvaljujemo dr. Bavdku in dr. Beleharju za pomoč v njeni bolezni. Lepa hvala duhovščini iz Šmartnega za lepo opravljen obred, župniku iz Brega za obisk na domu in pevcem za lepo odpete žalostinke. Vsem še enkrat najlepša hvala! VSI NJENI! Drulovka, Bled, Koper, 2. decembra 1980 r V 7H letu nas je tiho zapustil dragi mož, oče in stari oče JOŽE ZORKO iz Sela pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Se enkrat hvala sosedom in duhovščini za opravljeni ohred Žalujoči vsi njegovi! Zg. Bitnje, 28. novembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje ljube žene, sestre in tete ŠTEFKE RAKOVEC roj. Per bi se rad iz srca zahvalil dr. Stirnu in zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik za vso skrb in požrtvovalnost, ki so jo nudili v času njene bolezni, ter vsem, ki ste mi stali ob strani, mi pomagali na kakršenkoli način in jo pospremili na njeni zadnji poti: kakor tudi gasilcem iz Dupelj. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Tomaž, brata Cvetko in Leopold ter Marijanca Per ZAHVALA Ob boleči izgubi nase mame JERICE RESEK iz Selc , .. • _ v_m ki ste ji lajSali bolečine zadnjih dni, posebno dr. Možganu. dr. Hab-► iskreno zahvaljujemo ™ ' . t r Ivanki in Cirilu Debeljaku za požrtvovalno pomoč v času . j_ Đa&Itii za zdravilen je v._____ ,______i„;i,^»^ ,—i„i—___ i.- _____. i ... at Rešku za zdravljenji na hv1™^«^'"S"a domu in io spremili na zadnii po,i r • 0 žunniku za lep obred, organizaciji ZB Selca za venec, spremstvo in Posebno se zahvaljujemo g. .f_„ tpr vsem sodelavcem tovarne Amles za venca. I lpn 1P £ I ^f—---------J--* — "T— f-"~ — - ^ w w » pUUIVA mu m ----. , vgem sosedom, vaščanom, sorodnikom in_ sodelavcem, ki ste se v tako velikem olezni. fskrena va J v.. m e župniKu m --------oj--------*- — .r. ------ 1 go'vorniku za poslovilne besede ter vsem sodelavcem tovarne Alples za venca. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Selca, 8. decembra 1880 ZAHVALA Ob boleči mnogo prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica IVANA ZEMLJICA traktorista v pokoju se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Se posebna zahvala sosedoma Jermolovim in Jordanovim ter sodelavcem KZ Naklo. DD Kranj. KTP. IMP. TOZD Elektro Kranj, gasilcem in pevcem: tov. Sa tiari u za poslovilne besede ob odprtem grobu in g. župniku za opravljen obred Žalujoči: žena Marija, sinovi Janko. Ferdo, Zdravko in drugo sorodstvo! Podbrezje, 3. decembra 1980 ZAHVALA Ob smrti žene. mame. stare mame. sestre in tete DRAGE RUGALE roj. Rejc — upokojenke u ihiiemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter sodelavcem DO ETP m iskreno za 3 _ ohrat H. Kranj, ki so se poslovili od nje, jo spremili na njeni zadnji poti. r Tekstilindusa .. ^arova'|j (Vetje in nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: m ož Jože, sin Janez, bratje, vnukinja Ljubica z družino ter drugo sorodstvo! Kranj, 4. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene žene. mame. stare mame. prababice, sestre in tete KATARINE DOLENC iz Vincarjev pri Skorji Loki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dobrim sosedom in sovaščanom, delovnim kolektivom Alpe-tour - TOZD Potniški promet. DE Skofja Loka. LTH Skofja Loka. Gorenjske predilnice Škofja Loka. LB-Poslovne enote Škofja Loka, Planike Kranj in Obrtnemu združenju Skofja Loka. ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje. se poklonili njenemu spominu, ji darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mencingerju in dr. Pažurju ter osebju internega oddelka in kirurgije bolnice Jesenice, pevcem za žalostinke in duhovnikoma za opravljen obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Skorja Loka, 5. decembra 1980 Zapust Vsem ZAHVALA ila nas je nasa draga in skrbna mama, stara mama. sestra, teta in tašča MARIJANA KRC Španova mama iz Gorenj t ki so jo spremili na njeni zadnji poti in g. župniku za pogrebni obed. se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni! Kranj, 4. decembra 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena. mama. teta. stara mama in sestra MARIJA SVETELJ Roj. Vrhovnik Od nje se bomo poslovili danes. I '1. decembra 1980, ob 15.30 na pokopališču v Šenčurju. Do pogreba leži v domači hiši — v Šenčurju. Kuraltova 12 Žalujoči vsi njeni! Šenčur, 10. decembra 1980 O L« A S22.STRAN PETEK, 12 DECEMBRA HM MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM Prodam DOMAČE ŽGANJE iz hrušk. Podbrezje 111, tel. 70-086 10149 Prodam KRAVO križanko/v tretje breio. Jereka 17. Bohinjska Bistrica 10279 Prodam novo »CENTRIFUGO« (sušilec perila), znamke candv. Jamnik Danilo. Struževo 34. Kranj, tel. 28-638 10314 Prodam novo plinsko PEC iskra. Otoki 6, Železniki 10315 Dotrpela je naša najdražja sestra, teta in sestrična MIRA MAJDIC Pokopali jo bomo v družinskem krogu v petek, 12. decembra 1980, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči vsi njeni! Bled, Kranj, 10. decembra 1980 Ugodno prodam OBLEK P: za no sečnice, velikost 42. italijanske. Prodam tudi hlače s tuniko. Cadež. Sp. Pirniče 20/a. Medvode 10316 Prodam diatonično HARMONIKO. Zdravko Debeljak. Trnje 4. Železniki 10317 Poceni prodam domače rdeče VINO. Čander, Kokrica. Dež mano-va 16 (proti žagi) 1031H Prodam 7 mesecev brejo KRAVO in brejo jahalno KOBILO. Pivka 15. Naklo 10319 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, cena po dogovoru. Ogled vsak dan dopoldan. Telefon 21-102 Prodam PRAŠIČA za zakol. Ve-lesovo 12. Cerklje 10321 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Duplje 34 10322 Prodam PRAŠIČA za zakol. La-hovče 61. Cerklje 10323 Prodam 150kg težkega PRAŠIČA. Repinc Miha, Zg. Veterno 3. Križe 10324 Prodam neškropljena obrana ZIMSKA JABOLKA: kosmače in voščenke. Voklo 44, Šenčur 10325 Prodam BUTARE. Kokra 64, Zg. Jezersko 10326 Zamenjam mlado brejo KRAVO za mlado jalovo. Sp. Bitnje 24, 2ab-nica 10327 Prodam SPALNICO, možno na kredit. Tlefon 27-121 10328 Prodam KRAVE, po izbiri. Ko-kalj, Brezje pri Tržiču 41/a 10329 Prodam nov nerabljen ŠIVALNI STROJ bagat. Hamzaj Jetiš, Pre-doslje 58, Kranj 10330 Prodam GRAMOFON HI-FI gerrard in ZVOČNE OMARICE, z garancijo. Majcen, Tončka Dež-mana8,Kranj 40331 Prodam 7 tednov starega BIKCA. Špenko. Hraše 52, Smlednik 10332 Prodam obrana JABOLKA: jona tan in voščenka, po 8 din. Podbrezje :JI. Duplje 10333 Prodam sto BUTAR. Zg. Brnik 136, Cerklje 10334 Prodam 30 kv. m pocinkane PLOČEVINE. 0,55 mm. v traku. Telefon 75-829 10335 Prodam ročni SKOBELNI STROJCEK in krožno ZAGO. Telefon 70-095 10336 Prodam barvno TELEVIZIJO gorenje in stilno MIZICO za TV Naslov v oglasnem oddelku 10337 Prodam rabljen KAVČ in DNEVNO SOBO florida. Telefon 28-944 Prodam 7 kVV ELEKTROMOTOR. Grad 16, Cerklie 10339 Prodam OSTREŠJE. Rebernik. Beleharjeva 45, Šenčur 10340 Prodam 32 gramov ZLATA za zobe. Informacije po tel. 77-780 od 8. do 15. ure 10341 Prodam novoletne JELKE. Rupa 11, Kranj 10342 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 60. Cerklje 10343 Ugodno prodam malo rabljen spodnji KUHINJSKI ELEMENT in POMIVALNO MIZO z dvema koritoma. Švegelj, Strahinj 102, tel. 47-181 10344 Prodam BETONSKO OKNO. dvojna zasteklitev, 130x 200 cm, primerno za garažo ali delavnico. Hafner Stanislav, Kranj, Rupa 38 Prodam dve balkonski OKNI. 180 X 140 in 2 balkonska vrata, 220 X 80. Pangere Silvester, Sp. Otok 1, Radovljica 10346 Prodam ROLBO standard Osijek, kot priključek za hondo. Telefon 60-819 10347 Prodam OVCO in jalovo KRAVO. Puštal 19, Škofja Loka 10306 Prodam PRAŠIČA za zakol. Polica 1, Naklo _ 10307 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tete in prababice CILKE 2GAVEC upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sostanovalcem. Zvezi borcev Planina, pevcem, praporščakom, kakor tudi gospodu župniku in vsem ostalim, ki so darovali cvetje in vence, ter jo spremili na zadnji poti. Vsi njeni! Kranj, 8. decembra 1980 SKROMNO, KOT JE ŽIVELA, SMO 5. DECEMBRA 1980 NA POKOPALIŠČU V CERKLJAH POKOPALI KRISTINO ROGELJ iz Dvorij Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom in drugim vaščanom za ljubeznivo pomoč ob njeni nenadni smrti. NEČAKINJA DEŽMANOVA! ZAHVALA Ob boleči in prerani smrti našega dragega moža, očeta, dedka, sina in brata JOŽETA ŠTIRNA se najlepše zahvaljujemo za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in vence ter poslovilne besede izrečene ob odprtem grobu, sindikatu in delavcem KŽK Kranj — TOZD Mlekarn,! hirče Vzorčnemu oddelku in upravi Tekstilindusa, sindikatu in delavcem Ljubljanske banke, TBG, PE Škofja Loka. Zahvala g. župniku s spremstvom iz Hrastja za pogrebni obred, prav tako pevcem Gorenjci za žalostinke. Posebej pa se zahvaljujemo vsem sosedom za vso izkazano pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI! Hrastje, 8. decembra 1980 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Prodam novo PEC stadler z bojler jem. 35.000 kcal. Tel. 064-62-581 10348 Prodam GLASBENI STUDIO grundig RPC 350 super HI-FI. Informacije po tel. 50-082 po 15. uri 10349 Prodam 300-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Stara Loka 74. Škofja Loka 10350 Prodam PRAŠIČA, težkega od 160 do 170 kg. Žirovnica 38 10401 Prodam ZIMSKA JABOLKA -kosmače. Luže 16, Šenčur 10402 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 130 do 180 kg in polovico mlade KRAVE. Zalog 17, Cerklje 10403 Prodam tri TELETA za rejo. La-hovče 17. Cerklje 10404 Prodam tri PRAŠIČE, težke po 100 kg. za rejo. Češnjevek 8. Cerklje 10405 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 73. Cerklje 10406 Prodam devet mesecev brejo KRAVO. Vrhovnik. Apno 11. Cerklje 10407 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklie 10408 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg. Visoko 89, Šenčur 10409 Prodam PRAŠIČA za zakol in mlado jalovo KRAVO, ali zame-' niam za brejo. Strahinj 20. Naklo 10410 Prodam 3 OKNA (vezana, zastekljena in opleskana) dimenzije 100 X X 120 cm, z omarico za zaveso. Informacije: Britof 134, Kranj 10411 GLASBENI CENTER GC 201 A HI-FI z ZVOČNIKI, 2 x 60 VV, v garanciji, ugodno prodam. Informacije po tel. 064-21-188 10412 Ugodno prodam krzneno JAKNO (toskansko jagnje), št. 38-40. Ogled vsak popoldan. Pišljar Štefka, Smled-niška 37,Čirče - Kranj 10413 Poceni prodam termoakumulacij-sko PEČ AEG, 4 kVV. Žitnik Ivanka. Gorenjesavska c. 62, Kranj 10414 Prodam italijansko KOLO na 10 prestav s tabolarji. Dolhar Jože. Predoslje 107. tel. 23-341 dopoldan t 10415 Prodam PRAŠIČE za zakol, težke od 150 do 200 kg. Bohinc Jože, Zg. Brnik 60. Cerklje 10416, Prodam barvni TELEVIZOR (veliki ekran). Informacije v nedeljo od 19. ure dalje po tel. 23-201 10417 Prodam KRAVO za zakol in en teden starega TELETA simentalca. C. na Klanec 9, Kranj 10418 Ugodno prodam črn krznen PLAŠČ, za manjšo postavo. Prodam tudi 120-litrski HLADILNIK in PEČ na olje. Naslov v oglasnem oddelku 10419 Prodam termoakumulacijsko PEČ. 3 kVV. kombiniran HLADILNIK 90 stop. Celzija zamrzovalnik. 200 stop. Celzija normalni OBO-DIN. kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin) Frelih. Blaževa 3/a. ŠkofiaLoka 1 - 10420 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA in TELETA Kranj. Struževo 7 10421 Ugodno prodam kombinirano OMARO. Ogled po 16. uri. Milic. Šorliieva 10, Kranj 10422 Prodam STRUŽNI AVTOMAT, na 5 operacij. Repovž Janez. Strahinj 34, Naklo (J*23 Ugodno prodam GRUNDIG C-4500 radiokasetofon. Tel. (064) 22-168 10424 Prodam PRAŠIČA /h »sakoi. Luže 19. Šenčur IMJo Prodam PRALNI STROJ in električni RADIATOR Nova vas 8. Radovljica 1042H Prodam na v ITISON. 2.2x4 m. Telefon 23-564 popoldan 1042/. Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK rjav žamet Pečnik. Gorenjskega odreda 18. Kranj. tel. 27-137 * 10428 Prodam osem tednov stare PSIČKE Česnik. Krnica II. Zg Gorje 10429 Prodam mladega BIKCA za v skrinjo LaiS« 19. Selca nad Skoljo Loko (•*» KRAVO s teletom ali p<> wbiri, prodam. Podreča 24. Mavčiče 10491 Prodam plemenskega OVNA in OVCO. Olešcvek 49. Preddvor 10492 Prodam jalovo KRAVO Zg. Bes niC« 14. tel. 40-503 10454 Prodam 37 k v m prvovrstnega hrastovega, lamelnega PARKETA, po ugodni ceni. Zula. Radovljica, Langusova 24/a 104.).) Prodam mlad. PRAŠIČKE, stare sedem- lednov Nasovče 3. £ ; Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami Izdelujemo na recept m brez njega SE PRIPOROČAMO! Prodam iesenove PLOHE. Sp. Brnik 36. Cerklje 10457 Prodam težkega PRAŠIČA za rako!. Lahovče 26, Cerklje 1045?» Prodam PRAŠIČA za zakol. Sen-turška gora 12, Cerklje 10459 Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA. Grad 25, Cerklje 10460 Prodam original Vilerov GOBELIN »Tajna večerja«, dimearije 130x 50cm, cena ugodna. Informacije vsak dan od 15. do 19. ure p» telefonu 26-911 10461 AKAI SVV-137. visokokvalitetne ZVOČNIKE. 2X40W. prodam t« 1 SM. Dežman, C. Kokrškega odreda 15/b (Vodovodni stolp) Kranj 10462 Prodam CIRKULAR za obžago-vanje hlodovine in trofazno dvota-rifno URO. Kalan. Poljšica 6. Podnart 10463 Prodam KRAVO. Gorenja vas 39. Reteče, Škofja Loka 10464 Prodam dobro ohranjen italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Pose*. Mestni trg 10, Škofja Loka Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo. težkih od 20 do 40 k/ Stanonik Jurij. Log 9. Škofja Loka " 10466 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Tupaliče 7. Preddvor 1046*: Prodam NAPUŠČ (pobjon) in « prm. trdih suhih DRV. Tupaliče 5 » Preddvor Ugodno prodam »BOVO« in KUČMO iz lisičje kože. Kristan Saša. Trojarieva 52. Kranj 104© KUPIM Kupim globok VOZIČEK V dvojčka. Telefon 064-28-135 JflM Kupim VRATA za krušno peč ter. litoželezno kopalno KAD 1 Suha 23, Kranj "fo Kupim visoko brejo KRAVO. je že nekajkrat telila, ali menjanj mlado KRAVO, težko 500 kg. Marija, Ribno 27, Bled Kupim kovinski gnojnični Bačnik Janez, Zakrajškova 10. Šentvid — Ljubljana Kupim zložjivo otroško POi LJICO (najraje italijansko). Tt 064-27-315 10355 036 Kupim električne ORGLE. Pc govoru tudi za deske. Naslov oglasnem oddelku Kupim prvi desni BLATNIK katreo. Grilc V.. Tenetiše 2*2. Gol iT Kupim 2 kub. m suhih razžaj DRV. pripeljanih na dom. R Jožica, Moša Pijade 3. Kranj, fon 25-730 Kupim PERKINS stroj, od 52 KM. Logar. Podvrh 3. Polj nad Škof jo Loko _JL Kupim ročni GUMI VOZIČEK derco. nosilnost 400 do 500 kg- Zr man. Praprotna polica 9. Cerklje I 4 Kupim traktorski OBRAČAL? heoblitz 220. Telefon 061-722-4« Kupim ali vzamem v soupor INHALATOR ZA GRLO. T fon 28-061 po 17. uri VOZILA Prodam ZASTAVO 750. 1972, po ugodni ceni. Partisaa pot 12/a. Kokrica Prodam nove zimske d 10 dimenzija 165 x 13, visoki stara cena. Britof 181 - Fr salon Prodam VVARTBURG. po Poizve se vsak dan popoldan janc, Sušnikova 9. Šenčur Ugodno prodam ZASTAVO letnik 1977. Oprešnikova M 21-548 od 15. ure dalje Prodam ZASTAVO 750. 1971, registrirano, cena 1.5 Berčič Franc. Zg. Bitnje 14 ca Prodam VW 1200. letnik Pogačnik Srečko. Zaloše 13, PoaM Prodam štiri leta star R-4. 85 000 din. registriran do noveol 1981. Telefon 40-536 l/daja CP Clas, Kranj. Stavek TK I renjski tisk Kranj, tisk: ZP ljudska, pravica. Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. MoSe Pijadeia t _ Tekoči račun pri SDK v Kranju *te-Jilka 91500-603-319»» - Telefoni: n. e.j 23-341. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-635, redakcija 2t-*#». komerciala - propaganda, naročnin* mali oglasi in računovodstvo 2S-3«l- Oprosčeno prometnega davka ■ pristojnem mnenju 42 1-1 72. »■•■.-' t f * - r- t? PfCEMBBA 1980 23.STRAN G LAS ič Katarina ! DELOVANJE COPAT I jrfroova 1 m (O0TR2IC k: (064) 50366 |*aovoletiiem sejmu Lraajv ženske ■otroške copate bogata izbira llttVBALIA m E-4 TLS. letnik december sjm 14 SM. Stefanič, Draž Kmi tel.25-591 10361 aaKOMBI —tava 760 K. .875, ali menjam za osebni BeMdiriČ Ziganja vas 27 MOictc,*ie»* j 10362 ■ CITROEN GS 1,3, letnik Zavrl Peračica 4. Brezje ■ DIANO, letnik 1978. »»•789 dopoldan do 14 ure; IVeljka Vlahov*. 10. Kranj m RENAULT-4 special. ^oktober. Naslov^ i Predoslje 118. Kranj Htm ZASTAVO 101, dobro Dao in garažirano. Fajdiga ^Tm^nica 16/a, Komenda Gmajnica 1036? — ZASTAVO 101. letnik LB^ACVOlj?50. J°S WTr»W 41, Kranj 10369 ^TŽ&t avto FORD ES- rt^Ti 1971, registriran do " Prebačevo 26, Kranj 1981. rrev io370 ■ ZASTAVO 750, v dobrem SđibS5 Medvode 10371 ^orodaro LADO 1200 ccm, ^^brezhibnem stanju^ oo tel. 75-954 10372 u TRG »t*r eno leto in t delih prodam, vse razen dr Martinčiču in osebju bolnice Golnik za večletno zdravljenje. Dolžni Zahvaljujemo «fz°rhvaliti dobrim sosedom za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. . ^valo smo dolžni gospodu župniku za lepo opravljen obred in govormku za Posebno zanvaio » poslovilne besede pri odprtem grobu. fc -a* žena Frančiška, hčerki Francka in Marica ter sin Žalujoči: žena r Stane ter drugo sorodstvo! Metod z družinami in sin Ziganja vas, Kovor, Križe, 6. decembra 1980 V redno delovno razmerje sprejmem KV ELEKTROINSTALA-TERJA z odsluženim vojaškim rokom in nekajletno prakso na stavbenih instalacijah. Korošec Franc. Mlaka 62/a. Kranj 10255 Sprejmem KV KLJUČAVNIČARJA. KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj Pavel. Puštal 46/a, Skofja Loka 10297 Zaposlim AVTOKLEPARJA ali delavca za priučitev. Hafner Stanislav. K ran j. R upa 38 10395 V redno delovno razmerje sprejmem ELEKTROVARILCA. Gros Ožbolt. Ljubljanska 4. Kranj 10487 STANOVANJA Mamica z otrokom, išče ogrevano SOBO. po možnosti v Podlubniku. Lahko enoletno predplačilo. Ponudbe pod šifro: Nujno-S 10477 Dvosobno komfortno STANOVANJE v mirnem delu Kranja (letni bazen) v III. nadstropju, društvena last, zamenjam za trosobno ali večje. Ponudbe po tel. 064-22-620 10478 Oddam opremljeno SOBO (zaposlenim). Ponudbe s podatki pod šifro: Stražišče 10479 Oddam samsko SOBO. Radovljica, Gorenjska 39 10480 Dvosobno STANOVANJE v Škof-ji Loki (48 kv. m) z balkonom, sončna lega, zamenjam za dvoinpol ali večje v Kranju, Medvodah ali Šentvidu. Informacije po tel. 064-61-944 10491 DRUŽBENA GARSONJERA (27 kv. m) z balkonom, v Sorlijevem naselju, je postala premajhna za družino, zato iščem zamenjavo za dvosobno ali večje STANOVANJE. Šifra: Nagrada ali tel. 28-325 10482 STANOVANJE nudim dekletu, ki bi bilo pripravljeno pomagati v gospodinjstvu. Planina, tel. 27-189 10483 Cenjene goste obveščam, da sprejemamo rezervacije za večje in manjše zaključne družbe. Se priporoča Zupan Darko, Gostišče »Na Jami« Šenčur, tel. 41-125. GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, kupim. Ponudbe pod: Gorenjska 10383 Kupim GARSONJERO v naselju Vodovodni stolp (Šorlijevo naselje). Naslov v oglasnem oddelku. 10384 GARSONJERO aH manjše STANOVANJE, vzamem v najem za 1 leto. Možnost predplačila. Telefon 27-461 - int. 76 !0385 Oddam SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice, proti predplačilu. Telefon 77-472 l0386 Mlado dekle išče ogrevano SOBO. Plača v naprej. Vulin Stana. Koroška 17, Kranj J0387 Iščem SOBO ali STANOVANJE v Radovljici, Bledu ali okolici, opremljeno ali neopremljeno. Šifra: inže- nir „ .10388 Študent išče SOBO v Kranju. Šifra: Nujno 10389 Eno ali dvosobno STANOVANJE, vzamem v najem. Plačam v naprej. Telefon 28-187 popoldan 10390 I posesti ^^^^m V najem oddam opremljen BIFE in prostor primeren za obrtnika. Telefon 77-472 10391 Zamenjam GARAŽO pri pekarni za GARAŽO na Planini. Tel. 27-224 popoldan 10392 V Kranju ali okolici vzamem v najem PROSTOR za obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 10393 Iščem zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO na Gorenjskem, najraje v bližini Bleda. Plačam v gotovini. Telefon 061-342-068 10394 Kupim zazidljivo PARCELO na Gorenjskem. Šifra: Sončna lega 10484 V Škofji Loki oddam več PROSTOROV za pisarne. Tel. 064-60-005 10485 Prodam starejšo HIŠO y sadovnjakom v Javorjah. Delno na posojilo. Naslov v oglasnem oddelku. 10486 NAJDENO Našli smo DENARNICO z nekaj denarja. Lastnik jo dobi na Partizanski c. 21, Kranj 10488 OBVESTILA! ROLETE: lesene in plastične, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9. Radovljica, tel. 75-610. Lahko pišete, pridem na dom 10256 MONTIRAM vse vrste smučarskih vezi. Delavska 19, Šenčur 10396 KMETOVALCI IN OSTALI UPORABNIKI TRAKTORJEV! Izdelujemo planirne deske za pluženje snega in ravnanje nasutih ali razntih terenov. Priključitev deske je možna na vse vrste traktorjev zadaj na tritočkovni sistem. Dolžina pluga je prilagojena moči traktorja Vabimo vas na veselo Silvestrovanje v dom Kokrške čete Šenčur 31. XII. od 19. do 6. ure, z narodno zabavno glasbo. Rezervacije in informacije dobite v Gostišču »Na Jami«, tel. 41-125. Vstopnina s konzumacijo je 300 din. Pluženje je možno ravno ter levo in desno. Za traktorje SAME izdelujemo prednjo hidravlično planirno desko. Deska je primerna za ravnanje terenov, pluženje snega na daljših poteh, parkirnih prostorih, pločnikih, dvoriščih itd ... Uporaba planirne deske je možna ravno ter levo in desno, montaža pa zelo enostavna. Ludvik Stare, Sp. Brnik 81 - IZDELAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 10397 OBVESTILO! V okviru krajevnega praznika krajevne skupnosti POLJANE združenje borcev Poljane organizira dne 20.12. 1980 ob 11. uri odkritje spominske plošče padlemu borcu Ložar Kazimiru pri Platišu na Bukovem vrhu. Po odkritju tovariško srečanje. Vabljeni vsi občani, borci in aktivisti! PRIREDITVE MLADINA S KOKRICE prireja vsako nedeljo ob 16.30 PLESE, na katerih nastopa ansambel SIBILA. Kot posebnost: vsakič možnost nastopa pevcu, kantavtorju ali instrumentalistu, Se neuveljavljenim amaterjem. Prijavite se lahko na plesu. VLJUDNO VABLJENI! 10398 Zadnji prednovoletni PLESNI TEČAJI za starejše in mladino, ki so vsak petek v VIDEODISKO-TEKI hotela Creina Kranj, se prično 12. decembra in sicer: ob 19. uri. nadaljevalni za zakonce in stare nad 25 tet, ob 1730 nadaljevalni za mladino ter ob 16.30. poseben začetni Rock'rolla in disco plesov: prijave ob pričetku tečajev. Poučuje profesionalni plesni učitelj HOMAN. Novi začetni tečaji bodo februarja 1981. Ob sobotah - nedeljah je možnost organiziranja tečajev za delovne organizacije! Novost, namenjene starejšim, so plesni večeri ob sredah na plesno glasbo: vabljeni tudi bivSi tečajniki, s 50^ popustom. OSTALO IZDELOVANJE ODPRTIH KAMINOV in oblikovni nasveti. Šifra: Toplina doma 10302 V VARSTVO vzamem otroka. Zupane, Poljče 34, Begunje 10399 Opravičujemo se tov. Janezu KRI2NARJU. Škofjeloška 33, Kranj, za vse nevšečnosti, ki so nastale zaradi izpada naročenega avtobusa, dne 26. novembra 1980 za pogrebno svečanost. Prosimo za razumevanje ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj 10400 Ponovno pozivam osebo, kateri sem prodal svoj novi prtljažni voziček, in katera mi je obljubila, da mi bo prinesla še ostali znesek takoj po 15. v tistem mesecu, ko je voziček Že odpeljala. Pričakujem, da se v najkrajšem času zopet oglasi pri meni na domu (tel. 25-010) ki ji je znan pod hišno št. 19. Drugače sem primoran potom sodnije izterjati dolžni znesek 10489 V VARSTVO vzamem dva ali tri otroke. Planina, tel. 27-189 10490 Pričetek ROCKNROLL TEČAJA za učence osnovnih šol, vsak torek, ob 10. uri za popoldansko in ob 17. uri za dopoldansko šolsko izmeno v prostorih Delavskega doma v Kranju s pričetkom v torek. 16. decembra 1980 Referendum bo odločal o združitvi Trije v novi delovni organizaciji Nad 1300 delavcev trgovskega podjetja Živila iz Kranja, trgovskega in gostinskega podjetja Central iz Kranja in kranjske samopostrežne restavracije se bo v sredo, 17. decembra na referendumu odločalo o združitvi v novo delovno organizacijo z začasnim imenom Živila - Central KRANJ - Več let je v kranjskih Živilih in Centralu tlela želja po združitvi v novo, gospodarsko močnejšo in prodornejšo delovno organizacijo, enake usmeritve pa so bile prav tako že nekaj let napisane tudi v najrazličnejših dokumentih in stališčih kranjske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Letos se je ideja začela uresničevati. Zamisel o združitvi v novo delovno organizacijo Živil in Centrala se je razširila tudi na kranjsko samopostrežno restavracijo. V vseh treh delovnih organizacijah so imenovali komisije, ki so na osnovi gradiv izoblikovale stališča do združevanja, katerega so obravnavale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi delovne organizacije ter temeljnih organizacij. Delavski sveti delovnih organizacij so pobudo za združitev sprejeli in predlagali delavskim svetom temeljih organizacij, da za 17. decembra razpišejo referendum o združitvi, obenem pa so v vseh treh kolektivih potekali zbori delavcev, ki so pobudo sprejeli. Pobuda delovnih kolektivov je tudi na občinski in medobčinski ravni naletela na pozitiven odmev, saj je to ena od oblik krepitve našega družbenoekonomskega in samoupravnega sistema. V vseh treh delovnih organizacijah so v pripravah na referendum posvečali izredno skrb obveščanju o ciljih združevanja. Podatki v prid združevanju v novo delovno organizacijo so Priznanje za toplice Bled — V anketi, ki so jo pripravili za britanske turiste, ki so v letih 1979 in 1980 obiskali našo državo s posredovanjem londonskega Yugotoursa, so gostje zelo visoko ocenili storitve tudi v nekaterih slovenskih hotelih. Tako je Grand hotel Toplice z Bleda ponovno in za obe leti zasedel-prvo mesto v svoji skupini, za kar je na svečani proglasitvi v Beogradu prejel pokala in diplomi. Drugo mesto v svoji skupini je obe leti osvojil tudi hotel Jelovica z Bleda, medtem ko je Golf hotel zasedel v skupini tretje mesto za letos. Grand hotel Toplice je bil za kvaliteto storitev ocenjen s pov- prečno oceno 4,5 od 5 možnih, kar je najvišja ocena med 120 hoteli v državi, ki sprejemajo britanske turiste s posredovanjem londonskega Yugotoursa. Ta agencija je v preteklem letu pripeljala v Jugoslavijo 120.000 turistov, medtem ko predvidevajo, da bo v naslednjem letu to Število Se poraslo. Britanski turisti so ocenjevali tudi uspešnost jugoslovanskih potovalnih agencij, ki skrbijo z organizacijo njihovega bivanja pri nas in ugotovili, da je bil pri tem najuspešnejši ljubljanski Globtour, ki je za svoje delovanje prejel posebno priznanje s pokalom za leto 1980. L/. o. prepričljivi. Združujejo se tri delovne organizacije s področja trgovine in gostinstva. Panogi sta tako v kranjski občini kot na Gorenjskem, kjer delujeta oba kolektiva, še vedno preveč razdrobljeni. Prav tako se za združitev odločajo delovni kolektivi na povsem enakopravni osnovi, vsak od njih pa bo skupaj s temeljnimi organizacijami zaključil letošnje poslovno leto pozitivno. Ob tej priložnosti velja ugotovitev, da so tudi sedanje delovne organizacije nastajale z združevanjem manjših. Združevanje je bilo uspešno, kar je eno od zagotovil, da bo tudi sedanja predlagana združitev korak naprej Nova delovna organizacija, začasno imenovana Zivila-Cen-tral, bo združevala 1319 delavcev, ki bodo organizirani v osmih temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb. Temeljne organizacije naj bi bile Veleprodaja Naklo, Vino Kranj, Maloprodaja Kranj, Trgovina Bled, Gostinstvo Kranj, Zelenica Tržič, Planika Kamnik in Samopostrežna restavracija Kranj. Nova delovna organizacija bi bila v primeru uspelega referenduma eden najpomembnejših nosilcev razvoja trgovine in gostinstva na Gorenjskem. Letos bo njen celotni prihodek dosegel 220 starih milijard dinarjev, dohodek 32 milijard, čisti dohodek 25 milijard, poslovni sklad 4 milijarde, akumulacija pa 5 milijard. Samo te številke so solidna osnova za razvoj nove delovne organizacije, ki bo večja in močnejša nudila še številne druge prednosti in omogočala hkrati uveljavitev našel sodobnega in prodornega gospodarjenja. Novi delovni organizaciji se bo lažje uveljavljati na trgu, povezovati v organizirane sisteme, oblikovati racionalno poslovanje in boljše izkoristiti kadrovske in druge možnosti, zagotoviti socialno varnost zaposlenih, skrbeti za rast družbenea standarda, veliko lažje, in to ni najmanj pomembno, pa bo skrbeti za preskrbo. Zato je razlogov za pozitiven izid referenduma veliko, njihova utemeljenost pa je prepričljiva! J. Košnjek \nak najmanja hribček pride prav ta zimsko .. venetje. Stratiiki otroci no za drsanje in *mwen &jnje\upvrwbiti itutj nasip okoli »tadiona: 7V7 *iver-tako vino* kot Torkltt, toda rekreacija je rneenn dobra: ie ni ravno pri roki »muci in gre prav tako dobro po čevljih, po torbi, najbo(/e pa *#t»*da po bundi...- F«tq: & Dolenc ' • „• Duplje - Kot gost Zveze za mednarodno tehnično sodelovanje Sh>-venije se je te dni mudil v Sloveniji predstavnik FAO Edmund Mrnhs: v sredo se je v Dupljah sestal s predstavnicami aktiva kmečkih žena vključenih v Kmetijsko zadrugo Naklo, ki so ga seznanile z načinom dela kmečke proizvajalke pri nas, z možnostmi izobraževanja, izrabe prostega časa in drugimi aktivnostmi. Predstavnik FAO si je nato ogledal tudi kmetijo na Selu pri Bledu, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom, v prisotnosti predstavnikov Zadružne zveze Slovenije in Živinorejsko veterinarskega zavoda iz Kranja pa je v Zabreznici poslušal tudi predavanje za kmečke žene. (L. M.) — Foto: M. Ajdovec J Za nove vrtce ni denarja V radovljiški občini imajo najmanj otrok vključenih v organizirano otroško varstvo, obenem pa najnižjo oskrbnino v vrtcih — V prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bo novih naložb Radovljica - V občini je v organizirano otroško varstvo vključenih 1040 otrok ali 31 odstotkov vseh predšolskih otrok. Radovljiško povprečje je precej pod povprečjem republike, ki znaša 33 odstotkov kot tudi pod gorenjskim povprečjem, ki je 37 odstotkov. Občina tako zaostaja za Kranjem, kjer je v varstvu 41 odstotkov otrok, za Škofjo Loko z enakim odstotkom, za Tržičem z 32 odstotki in Jesenicami s 33 odstotki. V občini imajo danes 45 oddelkov, največ v Radovljici, Lescah, Gorjah, na Bledu, v vseh oddelkih pa je zmogljivost prekoračena, razen v Kamni gorici in v Kropi, kjer imajo še prostor. Ekonomska cena oskrbnine v vrtcih je danes 1.950 dinarjev, od tega pokrivajo 46 odstotkov starši, 54 odstotkov pa skupnost otroškega varstva. Razen tega skupnost otroškega varstva namenja znatna sredstva za subvencioniranje. Letos je po lestvici najvišja oskrbnina na otroka 1.300 dinarjev, glede na rast življenjskih stroškov pa že pripravljajo novo lestvico povišanja, ki naj bi veljala s 1. januarjem prihodnjega leta. S takimi današnjimi cenami pa je oskrbnina v radovljiških vrtcih najnižja na Gorenjskem. V Radovljici bodo v prihodnjem obdobju prav gotovo morali poskrbeti za več varstvenega prostora in v organizirano predšolsko varstvo vključiti več otrok, še posebej, ker je tudi odstotek zaposlenih žena v občini precej visok. Na Bledu so že odprli tudi oddelek za otroke z motnjami v razvoju, ki ga obiskuje šest otrok, razmisliti pa bo potrebno twb o jaslih, ki jih še nimajo. Prav ob letošnjem dnevu republike » odprli otroški vrtec v Bolunjan4 Bistrici, kjer so štirje oddelki $ tem, da je prostora še za. dva oddelka, radi pa bi ga imeli tudi * Mošnjah, na Brezjah, Ovsišah. » Ribnem, v Zasipu in na Posavcu ter v Stari Fužini. Vendar pa bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju n-redno težko, da bi uresničili vse nirane novogradnje, saj še v dovljici, kjer gradijo Cankarjevo selje, predvidevajo obratovanje ca šele v letu 1986! Najbrž pa načrti ne morejo vzdržati, saj p vrtec prav posebej v Radovljici kja» je že zdaj prostorska stiska precejšnja, najbolj in čimprej potreb** V naslednjih letih bo torej otroško varstvo dobilo le nekaj prostor«, vsekakor pa izdatno manj, kot *» potrebuje. V srednjeročnem obdobja se načrtuje 2,5 odstotna rast » otroško varstvo, kar je premalo H vse želje in načrte in bodo zato hudo okrnili investicijske, načrte. No«* vrtcev bo tako zelo malo in veliko otrok bo moralo ostati doma. šf posebej najmlajših. Odstotek otrok, ki bodo morali biti pri starih stari* ali v varstvenih družinah bo tako!» večji kot je danes, ko je od 3.30P otrok Ie 886 otrok v vrtcih, od teg* tistih, ki so stari do treh let, komaj 186. D. Sedej r Spominska slovesnost na Pokljuki Radovljica - Pri spomeniku in grobišču padlih borcev III. bataljona Prešernove brigade na Goreljku bo v soboto, 13. decembra, ob 11.30 vsakoletna spominska slovesnost Zmage mrtvega bataljona. S priložnostnimi govori in kulturnim programom se bodo borci in drugi udeleženci poklonili spominu 79 Prešernov-cem, ki BO 16. decembra 1943. leta v neenakem boju z nadmočnimi nemškimi oddelki v gorečem Lbv-čevem hotelu do zadnjega žrtvovali svoja življenja. Zvečer ob 18. uri bo temu pomembnemu dogodku iz NOB na Pokljuki posvečena tudi spominska kulturna prireditev v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistri- ci. V soboto, 13. in v nedeljo, 14. decembra pa bo za pokal Zmage mrtvega bataljona tradicionalno tekmovanje v smučarskih tekih, ki ga organizirajo smučarski delavci TVD Partizana Gorje. Ob tej priložnosti bo v Bohinjski Bistrici še posebej slovesno, saj vse krajevne skupnosti Bohinja proslavljajo svoj krajevni praznik v spomin na bohinjsko vstajo. Po kulturnem programu v domu Joža Ažmana bo krajevna organizacija Zvese rezervnih vojaških starešin razvila svoj prapor. Na to proslavo v domu Joža Ažmana vabijo vse delovne ljudi in občane krajevnih skupnosti v Bohinju. VELIKO CENA VSTOPNICE 350 DIN Ansambel VILMA PETRIČA s pevko Majdo Ren ko Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju Prodaja vstopnic v komerciali Gorenjskega sejma na razstavišču Vsak gost dobi: — aperitiv — vstopnico za sejme v letu 1981 — priložnostno spominsko značko