Leto XX. TRGOVSKI LIST Številka 92. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za V« leta 90 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din; za ino- ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino• industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Ivhaia vsak ponedeljek, »noia gredo in petek Llubllana, ponedeljek Cena JESrS„ Gospodarstvo in iavno mnenie Po pravici se čujejo iz gospodarskih vrst pritožbe, da odločujoči krogi mnogo premalo in mnogo preslabo informirajo našo javnost. To se zlasti vidi pri raznih trgovinskih pogajanjih. Le še izjemoma se dogodi, da bi bili naši gospodarski ljudje vprašani za njih želje in nasvete, a dogodi se celo to, da je pogodba že sklenjena, a naši gospodarski ljudje še ne vedo natančno, kako se glasi pogodba. Navadno izvedo za njih natančno 'vsebino šele iz tujih listov. Da se s tem napravlja našim ljudem velika škoda, ker se ne morejo novi pogodbi tako hitro prilagoditi ko njih tuji konkurenti, je jasno. A tudi v naši notranji gospodarski politiki je polno primerov, ko je bila naša gospodarska javnost prepozno ali preslabo informirana. Koliko zla in nezadovoljstva so povzročili razni čez noč izdani predpisi in s kako majhnim trudom bi se moglo vse to nezadovoljstvo preprečiti, če bi se dala našim gospodarskim ljudem vsaj kratka, a pravočasna informacija! Zato z vso pravico zahtevajo naši gospodarski ljudje, da jih odločujoči krogi bolje, točneje in hitreje informirajo. Podobno dolžnost pa imajo tudi gospodarski ljudje sami. Kakor njih premalo informirajo odločujoči, tako oni premalo informirajo drugo javnost. Nekatera podjetja celo smatrajo, da bi bilo pod njihovo častjo, če bi javnosti govorila o svojem delu, svojih potrebah in zahtevah. Celo takrat, kadar se v javnosti odkrito nastopa proti njihovim interesom, smatrajo za zadostno, da prav na tihem pojasnijo na odločujočih mestih, kako je s to stvarjo. A takšno postopanje ni pravilno, ker živimo na vse zadnje vendarle v demokratični dobi, ko odločajo volitve množic, pa čeprav vsa naša demokracija ne bi bila dosti vredna. Tako n. pr. je v naši javnosti priljubljena zahteva, da je treba vse zaščitne carine odpraviti. Nikakor ne tajimo, da uživajo nekatera podjetja v resnice previsoke zaščitne carine, toda še več je takšnih podjetij, ki morejo dokazati, da uživajo po pravici to zaščito in le na korist celote. Mnoga podjetja pa so tudi brez zaščite, a vendar se tudi proti njim obrača gonja, ki je zvezana z zahtevo po odpravi zaščitne carine. Zakaj ta podjetja v javnosti ne razlože, kako je vsa stvar, zakaj s pravilnim informiranjem javnosti ne onemogočajo hujskarij proti sebi? Silno mnogo se tudi operira v naši javnosti z velikanskimi zaslužki, ki da jih delajo po vrsti vse naše tovarne in vsi naši grosisti. Tudi na te napačne vesti naša podjetja navadno ne odgovarjajo, pa čeprav bi se morala zavedati težkih posledic, M morajo nastati zanje, če bo to mnenje v javnosti prodrlo. Več ko Polovica vse animoznosti proti gospodarskim ljudem v naši javnosti bi takoj odpadla, če bi gospodarski ljudje bolj informirali' javnost. Neinformiranje javnosti pa ima se druge slabe posledice. Vsi gospodarski ljudje čutijo živo potrebo, da bi se vodila v naši drža-vi pravilna gospodarska politika. Ali kako se naj ta vodi, če pa gospodarski ljudje na praktičnih primerih ne pokažejo, kako bi se pravilno morali zastopati naši gospodarski interesi! Z živimi primeri je treba delati propagando za dobro gospodarsko politiko in potem bo tudi vsa javnost zahtevala takšno politiko. A ne samo velika industrijska podjetja, temveč tudi mali in srednji trgovci delajo to napako, da premalo informirajo javnost. Ne zadostuje, če se s splošnimi stavki govori o škodljvosti raznih davčnih in drugih privilegijev, temveč čisto konkretno je treba pokazati, kako se kaže ta škodljivost. Ne samo prizadeti trgovec mora poznati to škodljivost, temveč vsa javnost in potem bo boj proti tem privilegijem znatno lažji in znatno učinkovitejši. Pomoč, ki jo more nuditi javno mnenje, nikakor ni majhna, ker le sila malo ljudi je, ki se morejo docela otresti javnega mnenja. Gospodarski ljudje premalo informirajo javnost, a tudi' premalo store, da bi imeli večji vpliv na javnost. Tako je mnogo, sicer zelo uvidevnih gospodarskih ljudi, ki mislijo, da je čisto vseeno, če imajo svoje glasilo ali ne. In svoje zmote ne spoznajo niti takrat, ko vidijo, da list, ki ga podpirajo z inserati in naročnino, nastopa proti njihovim interesom. Premalo se zavedajo gospodarski ljudje pomena javnega mnenja in v tem je eden glavnih vzrokov vse animoznosti, ki vlada proti gospodarskim ljudem in tu je vzrok, da se izda toliko odredb na škodo gospodarstva. Nikdar pa tudi ne bodo gospodarski ljudje doživeli, da bi se njihove zahteve in potrebe v zadostni meri upoštevale, če ne bodo delali na to, da si priskrbe potrebni vpliv na javnost. Ne le vsako gospodarsko podjetje samo mora imeti dober glas, temveč tudi vsa podjetja skupaj. In to se more doseči le na ta način, da se potrudijo gospodarski ljudje, da bodo imeli resničen vpliv na javno mnenje. «« Ta-Ta p podružnico v Novem Sadu Ali ie domače trgovstvo (u/emu kapitalu res V Novi Sad so prišli zastopniki veleblagovnice »Ta-Ta«, da pripravijo otvoritev podružnice. Sicer je še vedno v veljavi uredba, ki prepoveduje ustanavljanje veleblagovnic, toda ta uredba lastnikov tuje veleblagovnice »Ta-Ta« dosti ne moti. Pravijo namreč, da uredba o prepovedi veleblagovnic itak ne bo več podaljšana in bo torej »Ta-Ta« v oktobru brez vseh neprilik mogla v Novem Sadu, kasneje pa še v drugih mestih odpreti svoje podružnice. Zmagovitega pohoda tujega velekapitala po Jugoslaviji pač nihče ne more ustaviti! Tako si pač mislijo gospodje! In žalibog moramo dostaviti, da se niti tako zelo ne motijo. Uredba o prepovedi veleblagovnic je v veljavi, v Beogradu pa veleblagovnica »Ta-Ta« nemoteno posluje. In ne samo nemoteno, temveč tudi zelo dobro, pa čeprav ne prodaja niti ceneje ko drugi trgovci, še manj pa da bi nudila boljše blago. Zelo bi priporočali vsem gospodom, ki govore o veliki socialni zaslugi veleblagovnice »Ta-Ta«, ker da omogoča tudi, najbolj revnim slojem nakup blaga, da si ogledajo izložbe »Ta-Te« in tam razstavljene predmete! Morda bodo le spoznali, da ta socialna zasluga ni baš tako velika! Pravna plat pri >Ta-Ti« pa je še bolj zamotana. Po uredbi so veleblagovnice, kakor že povedano, prepovedane, v Beogradu pa kljub temu deluje veleblagovnica »Ta-Ta« nemoteno, v Zagrebu je podružnica »Ta-Te« po isti uredbi zaprta. V Novem Sadu pa pripravlja '»Ta-Ta« novo podružnico, ker sedanja uredba ne bo več podaljšana. V vsej državi vlada en zakon, kakor se vedno znova zatrjuje, kljub temu pa v enem kraju more po uredbi prepovedana veleblagovnica poslovati, v drugem pa ne. V katerem kraju se krši zakon? Kajti v enem se gotovo, če res velja za vso državo en zakon. Vse trgovstvo Jugoslavije se je brez izjeme in kar najodločneje izreklo proti veleblagovnicam. Ne samo srbski trgovci, temveč tudi slovenski in hrvatski so enako solidarno nastopili proti tem veleblagovnicam. Vsi ti trgovci so sami naši domači ljudje, ki ne plačujejo samo državi mnogo davka, temveč ki plačujejo tudi v prav izdatni meri narodni davek. Veleblagovnica »Ta-Ta« pa je last tu- jega kapitala, ki ne plačuje niti primeroma toliko državnega dav^ ka ko naši domači trgovci in ki narodnega davka sploh ne plačuje. Interesi domačega trgovstva pa se pri veleblagovnicah križajo z interesi tujega kapitala. Zato je potrebno, da se državna oblast odloči za eno ali drugo stran. Samo naravno je, da bi se državna oblast smela odločiti samo za domače ljudi in proti tuiemu velekapitalu. Dosedaj se je oblast tako tudi odločila in zato je uredba o prepovedi veleblagovnic v veljavi — toda veleblagovnica tudi. »Ta-Ta« pa že računa s tem, da ho z oktobrom oblast čisto na njeni strani, ker da uredba o prepovedi veleblagovnic ne bo več v veljavi. Vprašamo: Kako more priti »Ta-Ta« do tega mnenja? Kaj ji daje pogum, da se ne boji investirati stotisoče za novo podružnico, čeprav je uredba o prepovedi veleblagovnic še v veljavi? Tem bolj nas mora ta pogum za riziko presenetiti, ko ima vendar »Ta-Ta« svoje lokale v Zagrebu zaprte! Če se je kljub teinu odločila »Ta-Ta« za ustanovitev nove podružnice, potem mora res že imeti neka jamstva, da bo njena podružnica v Novem Sadu mogoča. Kdo pa ji je mogel dati ta jamstva? Kje je tista sila, ki daje »Ta-Ti« pogum za njen optimizem? To vprašanje bi se na vsak način moralo razčistiti, da bi spoznali tiste, ki zavoljo interesov tujega velekapitala uničujejo domačo nacionalno trgovino! Z vsem poudarkom znova po- navljamo: Vprašanje veleblagovnic je boj domačih nacionalnih ljudi s tujim velekapitalom in tistimi našimi podrepniki, ki so zaradi osebnih koristi uglajevali temu tujemu kapitalu pot v našo deželo. V tem boju sme biti oblast samo na strani domačih ljudi, ker ti branijo, da se ne poveča brezposelnost in da ne odhaja zaslužek naših ljudi v tujino. Ne gre tu za nobeno animoznost proti tujemu velekapitalu, temveč le za to, da se tuji kapital ne udejstvuje v naši državi na ta način, da odjeda našim ljudem kruh. Brez tujega kapitala smo si ustvarili svojo domačo trgovino, ki je bila vedno tudi trdna opora vsega našega nacionalnega življenja. To svojo zaslužno domačo trgovino si tudi hočemo ohraniti, tuji velekar pital pa si naj poišče druga polja za svoje udejstvovanje — ali pa je njegova služba v naši državi čisto odveč. Ne gre v boju proti veleblagovnicam le za interese našega domačega trgovstva, temveč za nacionalne interese, na katere oblast nikdar ne sme pozabiti! Zato tudi upamo, da bo oblast storila svojo dolžnost in da bo uredba o prepovedi veleblagovnic ne samo podaljšana, temveč tudi tako izpopolnjena, da ne bo nihče mogel uredbe napačno tolmačiti. Treba je poskrbeti, da bo tudi za veleblagovnice — in naj jih ščitijo še tako močni od tujega kapitala plačani posredniki — veljal zakon, in sicer' v vsej državi le en zakon. Zbolišanie finančnega položaia Franciie Prvi uspehi Chautempsove vlade Vlada Chautempsa je že šest tednov na krmilu in listi so že začeli sestavljati prvo bilanco njenega dela. Predvsem morajo kon-statirati, da je nastalo znatno po-mirjenje in da kaže barometer na stalno zboljšanje. Ni pa to pomir-jenje le slučajen uspeh počitnic, ko pada zanimanje za javna vprašanja, temveč posledica ukrepov, ki jih je izdala Chautempsova vlada. Predvsem je omeniti prizadevanje vlade, da napravi red v državnem gospodarstvu in da doseže proračunsko ravnovesje. V ta namen je zvišala davke in razne pristojbine za 10 milijard, istočasno pa je znižala izredni proračun za 23 milijard na 24 milijard. Seveda je treba še počakati, če bo praksa tudi dosegljivost teh številk dokazala. Toda brez ozira na to, je vlada s svojimi ukrepi dokazala, da ima resno voljo, da neha z zapravljanjem in da spravi državne finance v red, pa čeprav bi bile v ta namen potrebne tudi velike žrtve. Dobre posledice tega postopanja so se pokazale v trojnem oziru. Na rentnem trgu so dosegli tečaji višino, ki znatno presega nivo, kakor je bil ustvarjen z devalvacijo. Triodstotna večna renta, ki je padla pred drugo devalvacijo na 60, s"e je zopet dvignila na 75. Rentni indeks, ki je znašal 28. junija 72,3% ter je sredi julija padel na 70,7, se je sedaj dvignil na 79,1%. Tudi na obligacijskem trgu se kaže zboljšanje. Dvig tečajev je tu tem bolj pomemben, ker ni bil dosežen z intervencijo rentnega izravnalnega fonda. Istočasno pa je popustila napetost tudi na deviznem trgu. Tudi ta uspeh je bil dosežen brez intervencije izravnalnega fonda. Deloma je bil ta uspeh dosežen zaradi povečanega tujskega prometa (pariška razstava), deloma pa zaradi ugodne presoje vladnih proračunskih ukrepov. Tako je mogla Francoska banka tvegati, da je znižala diskontno mero od 5 na 4 odstotke, ne da bi se morala bati, da bi prišla v navskrižje s tržnimi tendencami, kakor se je to zgodilo lansko leto, ko je znižala obrestno mero. Ni izključeno, da bo obrestna mera še znižana, ker se je izjavil finančni minister Bonnet za politiko cenenega denarja. Zaradi te zboljšane situacije je mogla vlada tudi razpisati konso-lidacijsko posojilo za bone, ki zapadejo oktobra meseca. Vlada je razpisala to posojilo že sedaj, da ne bi morala ob razpisu posojila v zadnjem trenutku sprejeti pretežkih pogojev. Ker bo obrestna mera novega posojila znižana, pomeni novo posojilo tudi olajšanje za državno blagajno. Na podlagi vsega tega se more reči, da je bilanca, ki jo more predložiti Chautempsova vlada po le šesttedenski dobi, vsekakor ugodna. Ima pa vlada Chautempsa tudi srečo, ker se je zboljšal splošni svetovni gospodarski položaj in ker donaša pariška razstava Franciji mnogo tujih deviz. Še nobeno pravo zboljšanje pa se ne kaže v zunanji trgovini ter v zvišanju produktivne aktivnosti francoskega gospodarstva. Vendar pa se zaradi tega še ne smejo delati nikaki negativni zaključki. Kajti gospodarstvo se mora najprej novim razmeram prilagoditi in mora nekaj časa preteči, da bo novi položaj tudi povečal produktivno aktivnost. Upati je, da se bo to tudi doseglo, ker ima vlada za seboj izkušnje prejšnje dobe in zato tudi ostro nadzira gibanje cen. Stranke, ki tvorijo vladno večino, so sprejele od prebivalstva zahtevane žrtve ter podpirajo vlado zanesljivo. Vse pa kaže, da se je tudi kapital sprijaznil z novim položajem, ker je uvidel, da je tudi zanj bolje, če se izvaja Bonnetov sanacijski program, ki sloni na liberalni podlagi, kakor pa da bi se izvajal s prisilnimi ukrepi socialistične vlade. Po vsem tem se more sklepati, da se bo francoski vladi posrečilo, da doseže tudi drugo etapo ozdravljenja francoskega gospodarskega življenja in ta druga etapa je dvig produkcije in povečanje izvoza. Trgovski kongres je odložen V četrtek je bila v Beogradu seja Centralnega predstavništva, katere se je za slovenska združenja trgovcev udeležil predsednik Zveze Stane Vidmar. Na seji se je obravnavalo tudi vprašanje vsedržavnega kongresa, ki bi moral biti le- tošrfjo- jesen v Zagrčbu. Soglasno I bolj se vidi dvig cen-pri kovinah. se je sklenilo, da je zaradi izred- Svinca je n. pr. uvozila Anglija nih razmer, ki vladajo v Zagrebu, manj, plačala pa je zanj 70% več letos trgovski kongres v Zagrebu ko pred enim letom za večjo ko- nemogoč. Zato se je sklenilo, da se ličino. Surove volne je uvozila An- kongres odloži na spomlad. glija po količini za 15% več, po Obširnejše poročilo o seji Cen- vrednosti pa za 20%. Povečale pa tratnega predstavništva priobčimol so se cene predvsem za surovine, v prihodnji tedenski številki. Jesenski veleselem v Liublia bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m* prostora. Največja izmed teh razstav bo kakor se vidi iz naslednjih številk. Težka industrija je izvozila po količini blaga za 17% več, po vrednosti pa samo za 27%. Angleška trgovinska bilanca je bila zato pasivna za 191,6 milijona funtov, to je za 23,33 milijona funtov več kakor leta 1936. razstava slovenskega novinarstva, ki bo zavzemala 4 razstavne zgradbe. Tu bo podan prikaz in razvoj naših pisanih iu tiskanih novin, novin v podobi, govorjenih in petih novin ter novin v živi sliki. Vse to bo poživljeno z raznimi strokovnimi razstavnimi objekti. Tako bo razstavljena moderna tiskarna v obratu, model tovarne papirja v obratu itd. Tekom razstave bo izhajal sejmski dncv nik, ki ga bodo urejevali kar tam na velesejmu. Slovenski misijonarji prirede etnografsko in misijonsko razstavo »Indija*. Ta razstava nam bo pri kazala tajne in čare nam tako tuje Indije, njeno kulturo, v glavnem pa delovanje slovenskih misijonarjev. Razstavo »Materi za otroka* pri redi Zveza gospodinj v Ljubljani. Razstava bo obsegala higieno, zdravstvo in vzgojo otroka v pred šolski in šolski dobi, prehrano, I voti* obleko, igrače itd. Javnost bo tudi tokrat zanimala umetnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov. Cvetlično raz Tragedija nezaposlenega čevljarja V zagrebških listih čitamo naslednjo vest: »Potem ko je razbil več Batinih izložb, je bil brezposelni čevljar Franjo Nihil iz Dalja obsojen ter je odsedel nekaj dpi v zaporu. Vir deč, da je ostal v boju proti Bati čisto osamljen, se je zastrupil.« -Tragedija brezposelnih čevljarjev se nadaljuje brezobzirno. Tuji kapital je res blagoslov za našo deželo. Izvoz naše živine na Reko Na Reko je prišel dr. Petrovič, šef odseka za izvoz živine pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Obenem z njim sta prišla na Reko tudi nar. poslanec Josip Benko in Janko Badžak. Na Reko so prišli zaradi ureditve izvoza jugoslovanske živine skozi Reko, kjer naj bi bil glavni trg za našo izvozno živino v čezmorske kraje. Naš izvoz živine naj bi se podobno uredil, kakor se je uredil izvoz madžarske živine. V svobodni luki bi dobila naša država svoje posebno mesto. Naša živina bi prihajala na Reko iz Sušaka. Kakor se po-1 roča, potekajo pogajanja ugodno. Politične vesti »Službeni list« kralj, banske uprave dravske ba-1 novine z dne 14. avgusta objavlja: Notranje ministrstvo jte izdalo razglas, v katerem svari javnost, naj ne naseda alarmantnim ve- li k az o preimenovanju občine Zi_ Istem, vsem oblastem pa naroča, da dani most v občino Loka pri Zidanem mostu — Uredbo z zakonsko močjo, s katero se uveljavljata zakonik o sodnem postopku v ci- brezobzimo nastopijo proti vsem, ki bi širili vznemirljive vesti. Bolgarska bo ba|je v kratkem vstopila v Balkansko zvezo, kakor j se poroča iz Bukarešte. Omeniti vilnih pravdah in uvodni zakon za I pa je treba, da se Je to že večkrat zakonik o sodnem postopku v ci- poročalo, a so se doslej te vesti vilnih pravdah v območju velikega sodišča v Podgorici — Uredbo o državni intervenciji na pšeničnem še vedno izkazale kot neresnične. Pariški »Jour« poroča, da bo angleški zunanji minister Eden odstopil, ker bi se s tem olajšal spo- trgu v gospodarskem letu 1937/38 I med Vellko Britanijo in — Poslovnik o poslovanju posvetovalnega odbora za svilarstvo Italijo. Ker so kitajske čete zasedle severno šangajsko postajo, ki spada Ustanovitev katastrske uprave za že v demilitarizirano cono, so Ja-okraj Škofja Loka s sedežem v | pand ultimativno zahtevali, da se 8ku,ji Loki - Razne ,atlase ao-1 ^ W dišč in uradov ter objave. razne Tehnični in poslovni napredek Zanimive ugotovitve Italii G. Luigi de Simone, član ko-|sebej, ker' niso srednja mera. Si misije za racionalizacijo v Ženevi, cer pa v avetu naglih sprememb, ip i7.nal nrohnn t otimiim I . r ........................ r je izdal drobno knjižico z gornjim |, x.. . X:„i • i •’ naslovom, v kateri navaja glavne s® V^B hčinki sploh ne morejo probleme blagovnega gospodar-1 uveljaviti, moramo prav tako ra- stval Iz te knjižice smo z avtor- čunati z vzvratnimi sunki, zlasti Posne*' na' I če upoštevamo valoviti razvoj in dustrije. Gibalne prvine sprememb, raz- slednji članek. I Vsaka tehnična prenovitev uva- Mik in napredka so in bodo po-ja v proizvodni sestav gospodar- vzročale valovanje industrije. Važ druge | nasprotno zahtevali, da Japcnci zapuste kitajska tla. Japonci so nato začeli obstreljevati kitajske položaje. V bitki, ki se je naito razvila, se je izkazalo, da so kitajske čete sicer mnogo bodj številne, toda Japonci mnogo boljše opremljeni. Poleg tega podpira japonsko pehoto 33 japonskih vojnih ladij, ki so zasidrane pred šangajem. Krvava bitka za Šangaj se je začela med Kitajci in Japonci. Kitajci so še v premoči in so na dveh krajih potisnili Japonce nazaj. V mestu samem se vodi tudi poulič- nimo količino potrebnih zalog za na borba ter so fronte kitajskih in tekočo prodajo blaga v vseh indu- japonskih čet zelo blizu. Kitajski strijskih in trgovinskih strokah, odpor je mnogo močneje kakor pa v , . , „ . ’ so računali Japonci, ki zato zahte- ceprav ne kot končno in za vse vaj0 nujno novih čet. Tudi letala stopnje gospodarskega cikla. posegajo na obeh straneh v borbo. Važno je, da splošna zvišba pro- Bo^ silno krvavi in je bilo na | obeh straneh zelo mnogo izgub. izvodnje ne povzroči nujno gospor Zelo v,ejlko pa je pno darskega zastoja, tudi če ostane Sangaju tudi civilistov ubitih v Japonci denarni obtok majhen. Lahko zni- napovedujejo, da ne bodo preje ske in družbene preobrazbe in no ie vprašanje, ali ga večja raba motnje. To je očitno. Gre pa za stroja še povečuje. vprašanje, katere učinke smemo Gotovo omogoča sedanja meha- šteti kot »normalne« ob vsaki no-1 uizacija človeškega dela izdelovati v kratkem času velikanske mno- Industrijski vek označujeta točno žine blaga. Toda splošna uporaba dva pojava, ki ga razlikujeta od kemije in elektrike zagotavlja vseh oblik dosedanje civilizacije, zlitost proizvodnje, ki tudi sicer To je predvsem tok proizvpdnje ne bi bilo dobro, če bi se pretr- žn hlnrm ^knnno cpno np na n n i_ odnehali, dokler ne zrušijo Can-za blagu skupno ceno, ne pa nuj-1 ^ežiTn> kl da je krhr no tudi celotni dohodek proizva- protiJaponske propagande na Ki-jalcev, kar bi seveda zastavilo tajskem. Japonska vlada je imela proizvodnjo. Nagli upadek gospo- sejo, na kateri je sklenila nove darstva z uničenjem cen torej ni kredite za vojsko. Najbrže bo v - .x , . .septembru sklican laponski parla- posledica zvišano proizvodnje, m£nt kl naj dovoji nove kredite marveč je posledica zmanjšane za vojno. Del japonskega časopisja potrošnje. Dokler je denarni ob- zahteva, da se uvede vojaška dtk- f__________ ™>- r, r _,,r „ r razmeren količini proizvodnje, do- stavo priredi »Klub ljubiteljev ajj produkcijski proces, ki se v gala. Če ne spremene trga nevid-1 H®] tudi popolnoma zadošča tok iz potrošniških dohodkov 60-1 cvetlic« v Ljubljani, ki bo gotovo l vsaki stroki neprenehoma spremi-Ihe sile, si lahko iz skušnje preče-1 zelo pestra. Izpopolnjena pa bo ta razstava še z razstavo eksotičnih ribic in pa z razstavo metuljev. Ljubitelji sadjarstva si bodo mogli ogledati vzoren sadni vrt, zasajen s plemenitim špalirnim sadnim drevjem. Med nami je zelo mnogo rejcev malih živali. Zato na velesejmu ne bo manjkala razstava nja, spopolnjuje, razvija, tako da v razdobjih, in sicer vedno tesnejših, potrebujemo novo orodje in j notranjo organizacijo (delitev dela in panog). Drugič pa je odločilno porajanje vedno novih industrij, ki pridobivajo dotlej nezna- (Dalje prihodnjič) ftdZSfdVd slovenskega novinarstva Na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 1. do 12. septembra ne izdelke, in dostikrat povzroče sejmu ne do manjkaia razsiava I posredno ali neposredno smrt | hr^T Jr»Hni»čili naši novinarii s malih živali, ki jo prirodi druStvo |Sare< ,„dustriie. | »Živalca«. V posebnem živalskem | »stare« industrije. Mimo tega moramo upoštevati I gta^p "!“.?? JL2 228 Sr/Vri _s.'roiev, Racava bo aameSžen. zanimivo raz-slovenskega novinarstva. v petih staja s študijem in ojačevalno napravo v obratu. ____ Zanimanje bo vsekakor vzbujalo Ita«“g£l:Sf^pre^eS opremljeno uredništvo in moderna neniškim katolikom vsako romanje tiskarna. Tu bo urejevan in tiskan v Rim. Do prepovedi je prišlo, ker pernata divjad naših gozdov^ Pri ^ ki lmata 'vojo in kjerpred udom tam nn Alpa« za izkoriščanje albanskih petrolejskih vrelcev letno pridobivala do 240.000 ton petroleja. Družba ima koncesijo za 50 let ter bi v času popolnoma izpraznila ta ležišča. Yse instalacije je družba tudi zgradila na tem ra* čunu. Tako so vse naprave postavljene za dnevno pridobivanje 1000 ton petroleja. Od petrolejskih ležišč vodi 20 cm široka cev do Va-lone. Vsa cev je dolga 74 km ter je položena v zemljo en meter globoko, da je cev zaščitena pred iz-premembami temperature. Italijani računajo, da so s tem preskrbljeni tudi za primer vojne, ker se bodo mogle italijanske ladje zalagati direktno iz te cevi. Sladkor v gospo Jugoslavije Nova delniška družba Ban dravske banovine je dovolil ravnatelju Jug. banke v Ljubljani Josipu Ljubiču, inž. Slavoju Jenku, posestniku Tihomilu Jenku, industrialcu Kazimiru Bidni ter kon-strukterju Stanku Bloudku, vsi v Ljubljani, ustanovitev delniške družbe »Triglav« za proizvodnjo in prodajo prevoznih sredstev. Kamen družbe je montiranje in izdelovanje prevoznih sredstev na tovarniški način, njih nakup in prodaja na veliko in malo, izvrševanje rednega in izrednega prevoza oseb in blaga ter vršitev eksperimentov na polju konstruiranja vseh vrst sodobnih prevoznih sredstev. Osnovna delniška glavnica družbe znaša 1,000.000 din, razdeljena na 1000 delnic po 1000 din. Bolgarska je začela znova izkoriščati bakrene rudnike Bolgarska ima 8 bakrenih rudnikov, od katerih pa nekateri že od 1. 1933. niso več v obratu. Proizvodnja bakra na Bolgarskem je znašala 1. 1902. samo 42 ton, a je že 1. 1926. dosegla 85.000 ton. Zar radi svetovne krize je nato začela proizvodnja padati. Sedaj pa so se začele domače in tuje tvrdke znova zanimati za bolgarske bakrene rudnike. Zlasti prihajajo v poštev rudniki v Ikonomovu, Trudu, Istoč niku in Roseni. Računa se, da bi mogli bolgarski bakreni rudniki dati na leto do 50.000 ton bakra, Ruska proizvodnja žarnic Ruska elektroindustrija se je v zadnjih letih zelo razvila. Medtem ko je krila proizvodnja ruskih tovarn v letu 1922. komaj 34% domače porabe, je bilo 1923/24, 7’3 -milijona žarnic krite že 64% porabe, 1. 1925/26 pa s 14'5 milijona že 88%. Od 1. 1927/28. pa uvoz žarnic sploh ni bil več potreben. Takrat je bila zgrajena nova tovarna Elektrozavod, ki je združevala vse moskovske tovarne žarnic. Elektrozavod je že v letu ustanovitve, t. ij. 1. 1928. proizvajal mesečno 9‘2 milijona žarnic, s či- Zadnji zvezek »Arhi.va ministrstva poljoprivrede« prinaša razpravo inž. Zvonimira Višnj-iča o mednarodnih sporazumih glede sladkorja in o gospodarstvu s sladkorjem v naši državi. Kapaciteta osmih naših sladkornih tovarn znaša 125—130.000 ton sladkorja na leto. Naše tovarne pa še niso nikoli izrabile vse svoje kapacitete in je znašala v zadnjih letih povprečna letna proizvodnja 75 tisoč ton, t. j. 57-8% no izkoriščanje kapacitete. V letih 1927/28. do 1931/32. je bila proizvodnja sladkorja znatno večja in je dosegla 95.600 ton, t. j. 79‘9% kapacitete. Zaradi splošne gospodarske krize je proizvodnja sladkorja občutno padla, vendar se kaže v zadnjih dveh letih izboljšanje. Zaradi zmanjšane proizvodnje sladkorja se je vzporedno zmanjševala tudi s sladkorno peso obdelana površina. V letih r "-višje proizvodnje sladkorja 1921/^,8. in 1931/32. je znašala obdelana površina povprečno 52.100 ha, v zadnjih petih letih pa se je skrčila povprečno na 26.000 ha. Kljub temu, da je obdelana površina padla za več kot polovico, proizvodnja' sladkorja ni v taki meri nazadovala. To pa zaradi tega* ker se je v zadnjih 10 letih znatno zvišal donos sladkorne pese na ha. Jugoslavija spada med države minimalno porabo sladkorja. Povprečna letna poraba znaša na osebo 4.6 kg, dooim je povprečna evropska poraba sladkorja 19 kg, na Danskem pa pride na osebo celo 50 kg. Glavni vzrok majhne porabe je visoka cena sladkorja v naši državi. Povečanje porabe bi bilo mogoče doseči v znatnejši meri le z delnim znižanjem cen sladkorja Tovarne bi mogle bolj izrabiti svo- vozniška družba išče zvezo z našimi industrijskimi in trgovskimi krogi, ki bi hoteli imeti poslovne stike z Belgijo. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem -navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4. količino razpoložljivega blaga. 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Doma in po svet jo kapaciteto in tako znižati sorazmerno produkcijske stroške. Trgovina bi tudi, pri nižjih cenah prišla na svoj račun, ker bi zaslužila pri večjem prometu. Povečala bi se ne samo neposredna' poraba sladkorja ampak tudi po-raba v industrijske svrhe, produkcija bonbonov, čokolade, likerjev, sadnih izdelkov. Znižanje cene sladkorja bi imelo posebno važnost za industrijo sadnih izdelkov, ker za to obstoji možnost izvoza, ki je danes minimalen. Treba pa bi bilo sladkor za industrijo Oprostiti plačevanja trošarine. Povečanje porabe sladkorja bi seveda tudi omogočilo povečanje produkcije sladkorne repe. V zvezi s tem je povečanje porabe raznih odpadkov sladkorne industrije, melase in dr., ki se uporabljajo za prehrano živine. Preteklo leto je producent sladkorne repe prejel 144,1 milij. din, dohodki sladkorne industrije so znašali 70 milij., trošarina na sladkor je vrgla 538 milij., davek na 'poslovni promet 29 milij., transport sladkorja z železnico 27 milijonov in transport sladkorne repe 27 milij. Če bi se naš konsum sladkorja povečal bi vsi ti dohodki mogli še prav znatno narasti. Na izvoz sladkorja zaenkrat ne moremo misliti. Naš kontingent po prejšnjem petletnem sporazumu je znašal 1500 vagonov, kar bi po povprečnih cenah sladkorja v Trstu v letih 1933—1936. znašalo okrog 17 milij. din. Vsled visokih produkcijskih in transportnih stroškov v primeri s ceno, ki bi jo bilo mogoče v izvozu doseči* pa so naši kontingenti ostali neizkoriščeni. Zato je za naše sladkorno gospodarstvo edini izhod povečanje domače porabe. Povpraševanje po našem blagu v tuiinl Les in lesni izdelki: 839 — Hamburg: les za furnirje, 840 — Rotterdam: orehov in bukov les in ševroni. Deželni pridelki: 841 — Basel: rženi rožiček letošnje trgatve v večjih količinah, 842 — Poznanj: ržene in pšenične mekine, franko vagon če-škoslovaško-poljska meja Petrovi-ce-Zebrzydovice, a la rinfusa, dobaviti v terminu avgust—september. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 843 — Neftenbach (Švica): sir in surovo maslo, 844 — Lumezzane S. Sebastiano (Brescia): predelana struna v snopičih po 10 do 22 cm za vojaške potrebe (šest stotov), uvoznik že ima uvozno dovoljenje. 845 — Milan: kostna moka, suh kozji gnoj ter suha kri v prahu. Proizvodi rudarstva: 846 — Winterthur (Švica) infu zorična azbestna vlakna za izolira nje, 847 — Hamburg: zastopniška tvrdka išče antimon regulus. Kemični proizvodi: 848 — London: butilni alkohol, butilni acetat in metilni diklorid, 849 — Hamburg: ponuja se zastopnik za kemične, farmacevtske in tehnične proizvode. Industrijski proizvodi: 850 — Amsterdam: ponuja se zastopnik za kavčuk, ki se uporablja za medicinske namene, 851 — Milan: jeklene vrvi za avtomatične stroje velike hitrosti, 852 — London: dve firmi iščeta klej, 853 — Stockholm: vrvice, 854 — Hamburg: kavčukasti plašči, 855 — Beyrouth: vrvi in vrvar-ski izdelki. Razno: 856 — Hamburg: surov vinski kamen, 857 — Berlin:, krpe za proizvajanje kartona in sicer krpe katu-na, jute, bombažne hlačevine, 858 — Bruselj: uvozniška in iz V notranjem ministrstvu je bila pod predsedstvom notranjega ministra velika konferenca, katere so se udeležili vsi bani, komandant orožnikov in višji policijski1 uradniki. Vojvoda Kentski se je v soboto odpeljal iz Brda skozi Ljubljano v Zagreb, odkoder odpotuje v Split. Grški princ Peter je prišel v Zagreb. Pomočnik zunanjega ministra Združenih držav Sev. Amerike potuje po Jugoslaviji ter je iz Bleda odpotoval v Bosno. V Sofiji se je pričel kongres slovanskih železničarjev. Na kongresu so zastopani češkoslovaški, jugoslovanski, poljski in bolgarski železničarji. Pogajanja za likvidacijo dvolast-niških posestev ob bolgarsko-jugo-slovanski meji se bodo začelai dne 16. avgusta v Beogradu. Na občnem zboru CMD v Kočevju sta podala predsednik družbe inž. Mačkovšek in tajnik ravnatelj Gruden obširni poročili o stanju naših manjšin v Italiji in Avstriji ter naših narodnostnih razmerah v Kočevju, Prekmurju in na severni meji. Kljub izjavi grofa Ciana ob podpisu sporazuma z Italijo je še vedno mnogo Slovencev konfinira-nih. Po sporazumu so se razmere le malenkostno zboljšale. Na Koroškem pa je pritisk na naše ljudi vedno hujši. Kar se pa tiče razmer V Sloveniji, pa se še vedno ponavlja stara pesem, da še nismo dozoreli za sistematično manjšinsko politiko. CMD ima -danes 118 podružnic ,ter šteje vsa družba 10.000 članov. V resoluciji se med drugim zahteva, da se v narodno mešanih predelih podrede strankarski interesi splošnim nacionalnim. Ni razveseljivo, da je treba to še posebej priporočati. V nedeljo se je začel v Zagrebu kongres hrvatskega gasilstva v proslavo 60-letnice. Kongresa se je udeležilo tudi več tisoč gasilcev iz Slovenije. Pred odkritjem, spomenika hrv.-slavonskemu gasilstvu je Izjavil starešina varaždinske župe Dolanski, da izstopajo hrvaški gasilci iz Jug. gasilske zveze in da snamejo zato z uniform tudi vse njene znake, ker so zvesti pris,tasi dr Mačka. Razkol je torej popoln. Na šahovski olimpiadi je v Stockholmu dosegla Jugoslavija s 40 točkami 9. mesto. Za njo je še 10 držav. Prva je USA s 54'5 točkami, 2. Madžarska, 3. in 4. pa Argentina in Poljska. Trgovinsko ministrstvo je izdalo koncesijo, da more delovati v Jugoslaviji angleška banka »AlMed Banking Corporation of Great Britain«. Banka pa ne bo smela sprejemati hranilnih vlog niti eskontdrati menic. Urad italijanskih državnih železnic se bo v najkrajšem času odprl v Beogradu. » Ameriško-jugoslovanska družba centrala Newyork, podružnica Beograd je imela lani 1,7, skupno- s prenosom z 1. 1935 pa 2,1 milijona din čistega dobička. Bilančna vsota je znašala 69 milijonov din. Znano lesno velepodjetje »Slavo-nia« bo prešlo, kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, v angleške roke. Dosedaj je bilo podjetje last Pra-štedione. V Beogradu je bila ustanovljena delniška družba »Rudopromet« z glavnico 1 milijona din. Družba bo izkoriščala naše rudnike svinca, cinka in bakra. Glavni delničar nove- družbe je družba »Metal«, ki je v nemških rokah. Na Sušaku se gradi nova ladjedelnica, ki bi gradila motorne ladje za tovorni promet do 500 ton nosilnosti. Jugoslovanski tovorni parnik »Plavnik« je bil te dni ustavljen od španske nacionalistične vojne la/a je* »Canarias« ter s silo odveden v Melilo zaradi lažnive denunciacije španske vohunske bande v Mar-seilleu, ki pa je bila med tem že aretirana. Z vso pravico zahteva Jugoslavija, da se škoda, ki jo ima družba »Oceania« zaradi tega nasilja, povrne. Industrialci v Karlovcu so odločno nastopili proti temu, da bi se odpravil okrožni urad za zavarovanje delavcev v Karlovcu. Urad se je nameraval odpraviti, ker je močno pasiven. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Sarajevu bo zgradil v Zenici bolnišnico s 30 do 35 posteljami. Stavka delavcev v tvomici kož Žige Deutscha v Osijeku se je tako zelo poostrila, da je bila najpro-šena banska uprava za intervencijo. Skoda od toče in povodnji zaradi zadnjih neviht se ceni v savski banovini na 20 milijonov din. Veliki rečni parnik »Pirincesa Jelizaveta« je trčil na Tisi z re-morke-rjem »Banat«, ki je dobil tako težke poškodbe, da se je takoj potopil. Turčija je v svoji ladjedelnici zgradila prvo podmornico, ki je bila v nedeljo slovesno spuščena v morje. Število brezposelnih oseb je v Nemčiji od 31. julija do 7. avgusta padlo od 1,170.000 na 563.000. Sovjetska letalca čez severni tečaj sta zaradi izredno težkih vremenskih razmer zašla in se morala najbrže spustiti v arktičnih krajih na tla. Italijanski hidroplan z letališča Curun je padel v morje. Od petih mož posadke so trije utonili. Tržna poročila Ljubljanski trg Sadja in povrtnine je na ljubljanskem trgu toliko, kakor da bi bili že sredi jeseni. Zato so tudi cene primeroma nizke. Samo perutnina in jajca so draga. Povprečno velja par piščancev od 24 do 28 din. Pri tem pa je lepe perutnine na trgu zelo malo, ki je seveda tudi dražja. Cene sočivja in zelenjave so se ustalile. Paradižniki so po 3 din kg, dočim so bili lani v tem času po 2 din. Zgodnje zelje se prodaja po dinarju glavica. Mnogo cenejši ko lani pa je stročji fižol, ki se prodaja po 1'50 din kg, dočim je bil lani po 2 do 2‘50 din. Kumar je na trgu zelo mnogo, njih cena je ostala neizpremenjena. Kumarice za vlaganje so 100 za 5 dinarjev. Grah se prodaja po 3 do 3’50 din, torej po isti ceni ko lani. Najlepši krompir se dobi že po 1 din kg. Sladka paprika se prodaja po isti. ceni ko lani, štiri paprike za en dinar. Sadje je v splošnem letos cenejše kp lani. Dražje so le breskve, ki se prodajajo po 14 do 16 din za kg. Mnogo je na trgu tudi brusnic, ki so precej cenejše ko lani. Lepe brusnice se dobe po 4 djn. Grozdje se dobi že po 6 do 8 din kg. Boljše vrste so seveda dražje. Lepa namizna jabolka so po 6 din, češplje boljše vrste pa po 4 do 5 din. Rdeče maline se prodajajo po 4 do 5 din liter. Hruške se dobe že od 3 din dalje. Torek, dne 17. avgusta. 12.00: Slavni tenoristi (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, spored, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — ,19.30: Nac. ura — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Plošče — 20.10: Socialna zaščita žene in otrok (Rudolf Smersu) — 20.30: Koncert pevskega zbora »Cankar«. Zbor vodi g. Kristo Perko — 21.15: Orgelske točke (plošče) — 21.30: Radijski orkester 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester. Sreda, dne 18. avgusta. 12.00: Baletna glasba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Mozaik (plošče) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: žene v naših narodnih plesih — 19.50: Šah — 20.00: Koroške pesmice (plošče) — 20.10: Mladinska ura: Ljudske igre na Koroškem (prof. Niko Kuret) — 20.30: Vokalni solistični koncert Marjana Ruda s spremljevanjem radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Sestre Stritar, narodne pesmi. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani-