V Ljubljani, v soboto, II. avgusta £923.	Xe	del°
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in upravništvo
»Zarje« v Ljubljani, Breg štev. 12.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
Socialistično glasilo.
Posamna številka stane V25 D.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom ,5 Din mesečno. Za Nemčijo 6 Din; za drugo inozemstvo in Ameriko 7 Din.
Reklamacije so poštnine proste.
= Oglasi po dogovoru. =
Proračun mestne
V svojih sejah dne 31. julija in 2. avgusta 1923 je občinski svet ljubljanski obravnaval in sprejel mestni proračun za drugo polletje 1923. S tem sklepom se zopet spravi proračunsko leto s koledarskim letom v soglasje. Prejšnji občinski svet je sklepal zaradi neugodnih gospodarskih razmer proračune tudi za krajše dobe in tako je bil predzadnji nroračun sprejet za drugo in prvo polletje dveh koledarskih let.
Proračun, ki je bil sprejet na teh dveh sejah, velja za polletno dobo ter je iz njega le deloma razvidna tendenca komunalne politike sedanjega občinskega sveta, dočirn utegne novi proračun, ki se bo sestavljal za leto 1924 dobiti že precej drugačno. današnjim razmeram bolj odgovarjajoče lice. Reforme v komunalnem gospodarstvu so veliki problemi. ki se ne dajo rešiti v dveh ali treh mesecih.
Kljub mnogoštevilnim polenčkom, ki jih mečejo demokratski in zajed-ničarski gospodje, posebno „narodni socijalisti“ novemu občinskemu svetu, ki je šele pred nekaj meseci prevzel občinsko upravo, ped noge, je pa pokazala razprava o proračunu, da ima sedanji občinski svet žilavo voljo, da spravi občinski voz v tire moderne komunalne politike in modernega komunalnega gospodarstva. Kritika, ki so jo vodili opozicionalci pod vodstvom „narodnih socialcev“, je bila vodena, a kolikor je bila konkretna, je šla proti ukrepom občinskega sveta, ki se tičejo socialnega vprašanja.
V proračun so prišle postavke, na katere, je delovno ljudstvo zaman čakalo v prejšnjem občinskem svetu, ko so mu še gospodje demokrati vladali v občini. Omenimo le nekaj takih postavk. Mestna občina je zidala štiri stanovanjske hiše. v katerih je prostora za nad 70 rodbin. Nastopili so gospodje proti mestni mesnici v interesu ljubljanskih mesarjev, čeprav ve vsak otrok, da bi bila danes mestna aprovizacija v velikem obsegu prav potrebna, če bi občina razpolagala s potrebnimi glavnicami.
Zlasti pa očitajo ti manjšinski gospodje, da se sedanji občinski svet
v
Se nekaj pripomb
H konferenci, ki se bo vršila v nedeljo dne 12. t. m. v Celiu, smo že povedali nekatere misli. O potrebi take konference nismo dvomili zadnjič, pa tudi tie dvomimo danes. Na-s—^tno pravimo celo, da je že skrajni čas, da se prične akcija, ki pripravi predpogoje za konsolidacijo socialističnega pokreta v Sloveniji. Od vseh strani čujemo samo psovanje proti voditeljem gibanja na eni strani in na drugi strani pa odločno zahtevo, da se preneha z orgijami razdiranja. Javno mnenje socialističnega delavstva v Sloveniji je po našem mnenju zrelo, da sprejme vsakršno pošteno zedinjevaino akcijo, ki ima idejno podlago, z zadovoljstvom na znanje.
Vsekakor se pa nam zdi, kakor smo že zadnjič omenili, da bodi ta konferenca idejno organizatorična, to je, posvetovanja naj se vrše v prvi vrsti le o tein. kako je pripravljena idejna nodlaga za konsolidirano stranko in kakšna naj bo nadaljna akcija za konsolidacijo.
občine ljubljanske.
zavzema za centralizacijo knjigovodstva vsega mestnega gospodarstva, češ, da se mora gospodarstvo elektrarne, plinarne in vodovoda ravnati po statutih teh podjetij. To so besede, ki jih govori manjšina skozi okno za ulico. Toda za vsakogar je jasno, da je centralizacija občinskega gospodarstva potrebna. Zaradi take centralizacije ne trpi poslovanje, pač pa pridobi s tem, in evidenca je boljša, kakor, če je gospodarstvo razmetano po raznih kotih občinske uprave. Občinska uprava tvori le v celoti celoto, v kateri so združeni interesi občanov v splošnem popolnoma enako.
V proračunu je zlasti pomembna postavka za socialno politiko in higi-jeno v znesku Din 1,437.239. Ta postavka sama znaša skoro eno šestino celotnega proračuna.
Celotni proračun za drugo polletje znaša Din 9,082.989. Primanjkljaj znaša 1,276.702, ki se pokrije z raznimi davki, zlasti z zvišanjem obdavčenja bank in velepodjetij. Za šolstvo votira proračun Din 883.472, za ceste in ulice, kar je z ozirom na ureditev zanemarjenih cest in zaposlenost delavstva nujno potrebno, je proraču-njen znesek Din 2,382.178. Mestna uprava (splošna) pa velja v nol letu Din 2,4-30.853 (plače uslužbenstva\
Danes je končno še težko izreči sodbo o socialnem efektu tega proračuna, vsekakor so pa to početki komunalne politike, ki stremi z vso doslednostjo za tem, da se uredi komunalno gospodarstvo čim pravičneje in v interesu onih slojev, ki jih zastopa v prvi vrsti sedanji občinski svet.
Kratka doba delavskega zastopstva v ljubljanskem občinskem svetu nam že jasno dokazuje, da se da tudi v občini pozitivno in smotreno delati za izboljšanje socialnega položaja občanov. Jasno je, da se reforme izvedejo le ob požrtvovalnosti zastopstva v občinskemu svetu, enako pa tudi ob požrtvovalnosti občinstva za dalekosežne probleme in ob zaupanju do uprave, ki uresničuje te reforme in ustanove, za katere prej ni bilo v občinskem svetu nikdar nikakršnega smisla.
: celjski konferenci.
Predložen bo konferenci tudi nov pokrajinski statut. Nam se zdi pred-fagnje takega statuta preuranjeno, ker ima SSJ itak statut, ki odgovarja tudi našim potrebam. Na dru^i strani pa se bojimo, da bo sklenjen nov statut s preozkega vidika, ki utegne ovirati namene akcije s tem, da napravi nove smernice ter otež-koči nadaljnje delo za konsolidacijo.
Po našem mnenju ima konferenca le dve nalogi. Prva je idejna baza, druga izvolitev pripravljalnega pokrajinskega odbora z najširšimi pooblastili v okvfrju programa in statuta stranke.
Ako stranka na konferenci opravi ti dve svoji nalogi iskreno, stori že svojo dolžnost ter smemo pričakovati, da bo nje bodoče delo za razvoj celotnega tozadevnega p-iba-nja uspešno in ne bo naletelo na prevelike ovire, ker bodo organizacije videle v akciji pošteno dobrohotnost in resno voljo.
Napredek razumemo v smislu, da je bilo tisto, kar smo imeli v prošlo-sti, napačno ali slabo, pa se trudimo, da uredimo stvari boljše, kakor so bile ali kakor so sedaj. Vsa zgodovina človeštva je polna napak, vsak vladar, vsaka vlada, vsaka religija je podvržena napakam. To je zato, ker je človek kot posameznik podvržen zmotam. Vsevednosti ni, v nezmotljivost papeža celo katoličani več ne verjamemo. Ker je človeški razum še slabo razvit, tudi družba ne more biti boljša kot je, dokler ne bomo ljudje boljši, to je bolj razumni in logično bolj človeški kakor smo danes.
Napake delajo vsi ljudje, vse stranke, vse vlade. Toda med napako in napako je vendar razlika. Lenin je v nekem govoru lani dejal, da prav rad priznava napake, ki jih je delal in jih še dela sovjetski režim. Toda vse te napake so malenkost v primeri z eno samo ogromno napako, ki jo je napravil mednarodni kapitalizem in imperializem samo z verzaillsko pogodbo. In medtem, ko se nova Rusija uči iz napak, dela mednarodni kapitalizem nove napake in ne skuša popraviti starih. Pogubno versaillsko pogodbo izvaja naprej, kar ne more voditi drugam, kakor v nove krize, v večanje gospodarskega kaosa, v novo svetovno vojno.
Socialisti so od vsega začetka obsodili takozvane mirovne pogodbe, sklenjene po zadnji vojni, in med temi ipogodbami je versaillska pogodba najbolj obsurdna. Socialistom se danes pridružujejo v zahtevi za razveljavljenje versaillske pogodbe tudi tisti liberalni elementi, ki znajo čitati zgodovino. Od kraja so imeli up, da bodo zavezniški državniki držali svojo besedo, ki so jo dali premaganim državam in človeštvu. Toda vse obljube so se razpršile v prazen nič, militarizem je pričel s svojo staro igro in kajzerizem je nadomestil francoski imperializem.
Francija igra danes lopovsko igro proti Nemčiji Zasedla je po naravnih zakladih ^in industriji najbogatejše nemške kraje, v katerih provocira domače prebivalstvo, mu deli ukaze in ga nonižuje. Vi, Nemci, ste premaganci, mi smo zmagovalci in imamo pravico diktirati, vi pa ubogati če nam boste pokorni, če se ne boste upirali, smete pričakovati milost. Ako ne, ostanemo tu. — kdo ve, ko-ilko časa ... morda za zmerom.11 Tako nekako izgleda situacija. Francija se izgovarja, da je izvedla svoj vpad v Nemčijo, ker slednja ne drži svoje besede, to je, ker ne odraču-nava točno blaga in zlata kot vojno odškodnino na določene obroke. To je pa le deloma vzrok. Glavni vzrok je, da hoče Francija — imperialistična, reakcionarna Francija — držati nemško ljudstvo in s tem nemško državo k tlom, da jo izkrvavi in s tem oslabi do skrajnosti, da ne bi mogla nikdar več s svojimi armadami, s svojo industrijo ogrožati slavne francoske domovine.
Kapitalistične vlade niso delale še nikdar poprej napak v tako velikem obsegu kakor sedaj. Roparski mir na vseh koncih in krajih je prinesel bedo vsemu evropskemu ljudstvu. Mesto kooperacije med deželami se je naselila mednje ljubosumnost, zavist, zapiranje mej, oboroževanje, in-trigiranje in pripravljanje na nove
a napak.
rope. Industrija je zastala, draginja narašča, denar je brez vrednosti. Posledice takega stanja pa ne trpe vlade, kapitalisti in vsa druga bogataška golazen, ampak ljudstvo, tisto ljudstvo, ki je odvisno za svoje preživljanje od dela na polju, v rudnikih in industriji. To ljudstvo, in ne ministri, je izročeno bedi in negotovosti. Nihče ne ve, kaj mu prinese, jutrišnji dan.
Ena izmed največjih naoaka današnjih kapitalističnih vlad je sabotaža, ki jo vodijo napram'Rusiji. Odrekajo oriznanje njenemu režimu, da-si ni nobenega drugega, niti ni najmanjšega izgleda, da bo sedanji padel in ga nadomestil drugi, tak, ki bi ugajal stari diplomaciji v Parizu in Londonu ter diletantski diplomaciji v Washingtonu. Bedastoča je diktirati kaki deželi, kako vlado mora imeti, ako je ljudstvo prizadete dežele ne mara. In rusko ljudstvo ne mara take vlade, kakršno ji vsiljuje Pariz, London, Washington in To-kijo. Toda nosledice te diplomatične blokade ne trpi samo rusko ljudstvo, ampak ves svet, posebno še Evropa.
Rusija danes še ni idealna dežela; to še dolsko ne bo. Carizem ji je predolgo gospodoval, da bi se mogla povzpeti kvišku tako hitro, kakor bi mi želeli. Tudi mnogi eksperimenti novega režima ji niso bili v prid. Ampak ti so pokazali, kako se ne sme delati, da se bodo dosegli hitrejši, pozitivnejši uspehi. Kapitalistične vlade niso niti najmanj upravičene dajati Rusiji očitke. Same so zakrivile toliko umazanosti v teku zadnjih par let in povzročile toliko gorja, da bi se morali razni ministri in ves vladajoči režim studiti samemu sebi.
Priznanje ruske vlade bi bil en pogoj k mirnejšemu razvoju Evrope in k gospodarski rekonstrukciji. Drugi pogoj, nič manj važen oziroma še važnejši, pa bi bil razveljavljenje imperialističnih „mirovnih“ pogodb in ustvariti kompromisne pogodbe!, v kolkor so take pogodbe v današnjem sistemu sploh mogoče.
Ampak imperialisti, ki se proglašajo za varuhe civilizacije, tirajo svojo pogubno igro naprej, čutijo, da je nekaj narobe, da je veliko napačnega, pa mislijo, da se bo z novimi konferencami ublažilo nasprotja. Sklicali so \vashingtonsko konferenco za omejitev oboroževanja, toda proračuni držav, ki so se udeležile te konference, dokazujejo, da se troši za militarizem veliko več kakor kedaj poprej. Amerika, ki ob vsaki priliki naglaša nasprotstvo militarizmu, postaja militaristična sila. in to tako 'prikrito, da ljudstvo, ki itak nič tre misli, tega niti ne opazi. Japonska izboljšuje z največjo naglico svoj militaristični aparat na morju, na suhem in v zraku. Isto dela Anglija, o Franciji pa ni vredno izgubljati besedi. Militarizem ima v slednji odločujočo besedo in o kaki pravični, razsodni politiki francoske vlade ni niti govora.
Sledila je genovska konferenca, ki je končala z istim fiaskom, pravzaprav še z večjim, kakor washing-tonska. Nato se je komedija nadaljevala v Haagu, ki se je tudi zaključila kot komedija. V Parizu in Londonu so konferfrali ministrski predsedniki zavezniških vlad. in ker so prihajali na posvetovanja vsak s svo-
jimi grabežkimi načrti, niso nikdar vada med roparji.
Medtem se je v Mali Aziji vršila ves čas vojna v malem obsegu, ki bi bila sicer pred letom 1914 smatrana za veliko vojno in ves svet bi govoril o njej, v kateri je Grčija podlegla. Na posredovanje zaveznikov je bilo sklenjeno med Turki in Grki premrije, in nekaj časa za tem so pričeli z „mirovno“ konferenco v Lausanne. Ampak, je že tako, da se grabežka diplomacija ničesar ne nauči in ničesar ne pozabi. Isto igro, kakor v Versaillesu, igrala je v Lausanne. Če ni šlo povsem gladko, je to pripisati trmoglavosti Turkov, kar ima svoj izvor v tem, da je tudi Rusija prisotna. Gre se za olje, rude in za morska pota. Navidezno pa se kregajo, kje naj bo sedež patriarha grške ortodoksne cerkve, za interese narodnostnih manjših, posebno Armencev, za reformiranje turških sodišč in take reči. V resnici so oljni vrelci glavni predmet nesoglasij, kajti nad njimi bi radi dobili kontrolo Angleži kakor Francozi, Amerika in drugi kapitalistični interesi raznih dežel.
Kapitalistični sistem pomeni napredek v primeri s fevdalizmom, toda je vendar napaka. Bila je potrebna, kakor je v razvoju potrebno vse, kar neizogibno pride. Iz te napake smo se naučili, da je treba zgraditi nov družabni sistem, socializem. Ker pa mora družba za tak sistem stop-njevaje dozorevati, oremo sedaj, ko je kapitalizem na vrhuncu svoje moči, pa tudi na vrhuncu svojih napakj v novi sistem, v katerega se kapitalizem polagoma pretaplja. Ta proces bo vzel dolgo dobo, tudi če postane-
„Po gladkih trančnicah pojde iz kapitalističnega družabnega reda v socialistični družabni red.“ Tako je mislila pred svetovno vojno nemška socialna demokracija in čakala, da zavozi v raj socializma.
Ob strani so pa stali nekateri da-lekovidni sodrugi, ki so često opozarjali, da se vendarle utegne pri tej vožnji pripetiti kakšna nezgoda. Ne meneč se za te opomine, so vozili nemški socialisti naprej do 4. avgusta 1914. Takrat pa so glasovali za vojne kredite. In tu je skočil vlak s tira tako katastrofalno, da je ob nesreči ostal le še kup razvalin, ki so jih previdni sodrugi zbrali in jim zaklicali:
,.Niste poznali zlobnosti kapitalističnih atentatorjev, sedaj jih poznate?**
In mnogo se jih je oglasilo, ki so rekli:
„Res je, kdor hoče socializem, ta mora biti za razredni boj!“
In teh, ki so tega mnenja, je danes v Nemčiji največ.
Sodrugi reformisti pa so pisali dalje v svojem časopisju fine, izpilje-
Vprašanje delavskih strokovnih organizacij v Jugoslaviji je aktualno že nad tri leta. Gre za to, ali se naj ustvarijo centralistične strokovne organizacije, ali pa naj te organizacije tvorijo pokrajinske organizacije, ki stopijo med seboj v zvezno razmerje.
To vprašanje je bilo jedro večletnega boja, posvetovanj in konferenc. Solidnejše organizacije niso zaupale centralizmu, ker so bile strokovne organizacije po nekaterih krajih preveč pod političnim vplivom jugoslovanskega komunizma in po svojem ustrojstvu nesolidne ter preveč na razpolago političnim eksperimentom. Vrhutega boj med strokovnimi organizacijami ni bil načelen, marveč le oseben, obrekovalen, torej razkrajalen ter naravnost umerjen proti prooadu z ozirom na^ socialne in politične razmere v državi.
Te razmere so se danes znatno izboljšale. Strokovne organizacije v celi državi so dobile solidneje oblike. Že nekaj organizacij je izvedlo centralizacijo, tiste pa, ki je še niso pripravljajo teren, da se tudi zbližajo in ustvarijo naši mentaliteti in
jo vse vlade že jutri socialistične, kar pa se ne zgodi.
Človeštvo živi v mizeriji vsled svojih napak. Pada na bojiščih in v industriji pod težo izkoriščevalnega sistema vsled svoiih napak. Ta napaka je neznanje. Vlade, ki so na krmilu, imajo svojo moč od večine ljudstva. Ene so jo dobile potom glasovnice, drn^e drugače. Režimi so vedno odsev večine ljudstva v po-edinih deželah.
Velikanska morija in uničevanje na debelo ni izučilo ljudskih množic, da bi znale iztrebiti vzroke za militarizem. Nasorotne so vrlini, boje se uničevanja in na glas in potihein protestirajo proti novim vojnim nevarnostim. Kje so vzroki za vojne, militarizem in potlačevanje, pa mase še ne vedo. Toda spoznanje vendar prihaja; enemu sledi drugo. Male skupine resnično zavednega, inteligentnega delavstva in izobražencev so pionirji družbe bodočnosti. Mase, tiste mase, ki služijo vladajočim kastam kakor igralcem žoga, te se znajo od časa do časa razburiti, toda so kljub temu vendar podlaga, na kateri stoji današnji kapitalizem, četudi je vsled svojih lastnih napak izrabljan. Čimbolj se iznopolnjuje človek v pravega človeka, tim slabši postaja temelj današnjega družabnega reda, ki je odsev brutalnosti, sebičnosti, zavisti in pohlepa, ki so svojstva človeka. Ti instinkti se morajo umakniti človečnosti. To umikanje se vrši počasi, zato tudi socializem ne pride čez noč. Potrudi se sam spremeniti v človeka in potem postani apostol za človeštvo med drucrimi ljudmi. S tem pripravljaš pot iz družbe samih napak v popolnejšo družbo.	..Proletarec*1.
ne bleščeče polirane članke, ki so jih pa čitali le malomeščani in urad-ništvo: ti pa vsi skupaj niso nikdar niti sanjali, da pride čas, ko bo ponosna in bogata Nemčija morala plačati za en dolar 7 milijonov mark ter da bo s tem krušna košara obešena tako visoko, da jo bodo dosegli samo še tisti, ki so tračnice izpodkopali.
Med njimi je tudi nekaj takih, ki delajo lestvo iz ruskega lesa, da splezajo do krušne košare, toda čim hočejo pograbiti košaro, se jim polomi le-stva in telebnejo na tla. Tudi ti so podobni onim. ki so hoteli voziti po gladkih tračnicah v socialistično družbo, kajti tudi ti ne opažajo, da stopajo po trhlih klinih lestve.
Previden in energičen mora biti tisti, ki hoče voziti onega, ki ustvarja socialistični družabni red, pa tudi delekoviden, da vidi vsaj do prve postaje, in ta je:
Socializacija premogokopov, železnic, železa, električne sile itd., to je ključ do prve postaje, tudi za nas v Jugoslaviji.	Ig.	M.
našim razmeram primerne strokovne centrale.
Iz razvoja političnih in strokovnih organizacij se da sklepati, da je bilo „radikalno“, ali pravzaprav kričaško delavsko gibanje v strokovnih in političnih organizacijah podpirano in negovano od meščanskih elementov in meščanskih strank, dasi je težko novedati, kje je pravi izvor te protidelavske politike.
Vsakdo mora to izprevideti sam, če pomisli, da je takozvano „radi-kalno1'* gibanje povzročilo med delavstvom velik kaos, ker ni bilo radikalno v dejanjih, da je oslabilo proletarski pokret, v ta namen, da je buržoazija napravila izjemne zakotie, podaljšala delavnik ter vzkratlla druge socialne uredbe, ki si jih je bilo delavstvo že priborilo.
Uspeh teh bojev je torej dokaz, da je bilo klanje v delavskih vrstah vprizorjpno namenoma in v interesu buržoazije.
Te napake delavstvo večinoma že uvideva. Le v posameznih slučajih se še posreči posameznim škodljivcem organizacij, da v stroHovjie
organizacije zaneso nezaupanje in prepire, ki pa danes ne morejo imeti več tistega škodljivega vpliva, kakor so ga imeli minula leta.
Vsem tem škodljivim pojavom se ognemo najlažje, če osnujemo za celo državo centralistične organizacije na solidni podlagi, programatično in taktično po merah, ki jih še danes priznava zlasti srednjeevropski pokret strokovnih organizacij.
Predvsem se pa morajo' stro-Vovne organizacije otresti onih elementov, ki hočejo v strokovnih organizacijah razkol in prepire. Strokovna organizacija mora postati za vsakega delavca nedotakljiva sveti-
Italija je razširila in izmenjala z zakonoma od 23. avgusta 1917 ter od 20. in 24. marca 1921 obvezno zavarovanje za slučaj nezgode na vse osebe, zaposlene pri poljedelstvu in gozdnem gospodarstvu ter pri ribolovu. Z ukaz-zakonom z dne 21. aprila 1919 je uvedla splošno obvezno zavarovanje za slučaj onemoglosti in starosti, ki je stopilo v veljavo dne 1. julija 1920. Ta zakon je sedaj precej izpremenjen z ukazom od 27. oktobra 1922, razglašenim v Gazetta Ufficiale del Regno d’Italia. V prihodnje se morejo dovoljevati nepopolne pokonjine po dovršenem 60. letu starosti — normalna meja starosti znaša 65 let — vsem zavarovancem, a ne samo, kot doslej, osebam, zaposlenim v obrtih, ki so zdravju škodljivi. — Meja dohodkov, do katere so nameščenci in ostali delojemalci zavezani zavarovanju, je zvišana za prve od 3600 Lir na 9000 Lir, a za druge od 360 na 800 lir. Mesečna podpora 50 lir, katero se je glasom dosedanjih predpisov izplačevalo šest mesecev samo vdovi ponesrečenca, ki je umrl pred prejemanjem pokojnine, ali otrokom, starim izpod 15 let, se sme sedaj izplačevati tudi otrokom izpod 15 let starim, katerih mati je obolela ali ponesrečila oziroma umrla pred prejemanjem pokojnine: enako za delo nesposobnemu vdovcu take žene. Žene, katere vsled možitve niso več obvezno zavarovane, a so vplačale najmanj 24 prispevkov, imajo po novem zakonu, ako so nesposobne za delo ter so dovršile 55. leto starosti, pravico do pokojnine, odgovarjajočo njihovim svoječasno vplačanim prispevkom. Dne 9. aprila t. 1. je sprejela poslanska zbornica predlog vlade, ki se nanaša na reformo zavarovanja za slučaj materinstva. Glasom tega sklepa se poviša podpora za porodnice od 40 na 100 lir, po zavarovanki plačana letna premija se poviša od ene na tri lire, premija delodajalca od 'A lire na 4 lire, državna podpora za vsak slučaj zavarovanja od 12 na 18 lir.
V Norveški je z zakoni z dne 15. junija 1917, 23. julija 1918 in 10. decembra 1920 razširjeno obvezno zavarovanje za slučaj bolezni na družinske člane zavarovanca; z zako-
I nom z dne 10. decembra 1920 razširjeno je zavarovanje za slučaj nezgode s priključitvijo ribičev. Poslanski zbornici (stortingu) je predložen zakonski osnutek o zavarovanju za slučaj starosti in onemoglosti.
V Poljski je predpisano obvezno zavarovanje za slučaj bolezni z zakonom od 19. maja 1920. Zavarovanju so zavezane vse osebe, zaposlene na podlagi delovnega ali službenega razmerja brez razlike spola; osebe, ki zastopajo delodajalce in katerih letna plača presega 30.000 mark, se lahko oproste obveznosti zavarovanja. Zakon nudi zavarovancem in njihovim družinam brezplačno zdravniško pomoč in zdravila, hranarino v višini 60 odstotkov povprečne dnevne mezde, babiško podporo ter pogrebnino.
V Rusiji se razširja socialno zavarovanje glasom najnovejših predpisov, katere vsebuje zakon o delu v čl. 175. in 192., XVIII. del, razglašenim z naredbo od 9. novembra 1922,
nja ne le zaradi njegovega socialističnega ali delavskorazrednega stališča, marveč tudi zaraditega, ker more braniti svoje interese le z močno organizacijo. Zavedati se mora vsak strokovno organizirani delavec. da je človek, ki razbija delavsko organizacijo ali podkupiien ali pa nespameten. To zavest mora imeti vsak strokovno organizirani delavec, pa se buržoazija in nje agenti ne bodo mogli več igrati z njo.
In tedaj, ko prodere v vse delavske vrste ta zavest, bo v naši državi izvedena močna in eventualno tudi centralistična strokovna organizacija.
na vse delavce, ki so zaposleni v državnih, javnih, društvenih, koncesio-nalnih, zakupniških, raznih gospodarskih ali privatnih podjetjih, zavodih ■ali privatnih osebah, brez ozira na vrsto in trajanje zaposlenja ter brez ozira na višino dohodkov. Prispevki za zavarovanje, katerih višina se določa na podlagi zaslužka ter škodljivosti za zdravje in nevarnosti podjetja, se plačujejo izključno samo po delodajalcih, ki zaposlujejo nameščence ter se delojemalcu nikakor ne smejo odtrgati od plače. Podpora znaša pri začasni nesposobnosti za delo brez ozira na vzrok nesposobnosti najmanjši faktični zaslužek, katerega je prejemal bolnik pred na-stooom delovne nezmožnosti, ter se izplačuje do usposobljenja za delo ali do ugotovitve invalidnosti. Podpora za porodnice in babico se izplačuje ženam, ki delajo telesno, za čas 8 tednov, a ženam, katere vrše kak drug posel, pa za čas 6 tednov pred in po porodu. (Jugoslovanska reakcija hoče s svojim zakonom o zavarovanju delavcev r'lede po.rqdnic biti še bolj socialna, nego šbVjdtška Rusija. Že ve, zakaj! Op. ured.) Poleg tega se izplačuje pri porodu dodatek na podporo v višini povprečnega mesečnega zaslužka za nabavo stvari, potrebnih za nego dojenčka in podpore za dojenčka v višini ene četrtine označenega zaslužka mesečno za dobo devetih mesecev po porodu. Pogrebnina se izplačuje v višini povprečnih stroškov za pogreb v dotič-nem kraju, vendar pa največ v znesku v dotičnem kraju običajnega povprečnega mesečnega zaslužka. Pravico zavarovanja za slučaj one-doglosti imajo vsi delavci, ki so postali vsled nezgode, bolezni ali starosti onemogli. Ta panoga zavarovanja se izvaja po pristojnih organih, po vrsti in stopnji invaliditete in po delazmožnosti invalida.
V Švedski je dne 1. januarja 1918 stopilo v veljavo obvezno zavarovanje za slučaj nezgode obrtnih in poljedelskih delavcev, obvezno zavarovanje za slučaj starosti in onemoglosti je izboljšano od koncem leta 1918 in od 1. januarja 1922. Narodni skupščini je predložen osnutek o splošnem obveznem zavarovanju za slučaj bolezni. Drugi osnutek razpravlja o izpremembi zakona o zavarovanju za slučaj nezgode.
V Švici je stopilo dne 1. aprila 1918 v veljavo obvezno zavarovanje za slučaj nezgode tudi za neobratne nezogde; z naredbo od 20. avgusta 1920 in zakonom od 9. oktobra 1920 je to zavarovanje izpopolnjeno in izboljšano. Že nekoliko let obstoja obvezno zavarovanje učencev v naslednjih kantonih:	Waadt, Ženeva, Freiburg, Wallis. V ostalih kantonih je mesto zavarovanja učencev uvedeno zavarovanje otrok za slučaj bolezni. To zavarovanje pa ni omejeno le na šoloobvezne otroke, nego velja za otroke od njihovega poroda ali pa prvega oziroma drugega leta starosti. Taki predpisi obstojajo za Solothurn, mesto Basel, St. Gallen, Appenzell, Graubiinden in Tessin.
Na Španskem je s kraljevo naredbo z dne 11. marca 1919 uvedeno obvezno zavarovanje za slučaj starosti za celokupno delavstvo med 16. in
En dolar — sedem milijonov mark.
Strokovne organizacije v Jugoslaviji.
SOCIALNA POLITIKA.
Pregled socialnega zavarovanja v inozemstvu po naj novejšem stanju.
(Konec.)
65. letom do določene meje dohodkov.
Cehošlovaška republika je izpre-menila zakonodajo o zavarovanju, prevzeto od bivše Avstrije, razširila jo in izboljšala tako zavarovanje delavcev za slučaj nezgode z zakonom od 10. inaja 1919 kakor zavarovanje za slučaj bolezni z zakonom od 5. februarja 1920. Z zakonom iz leta 1920 je podaljšano izplačevanje bolezenske podpore od 39 tednov na 52 tednov, a podpora za porodnice se je zvišala na znesek bolezenske podpore. Dosedanji samo fakulthtivno zavarovanje družinskih članov je proglašeno kot obligatno. Zavarovanje prispevkov plačujeta delodajalec in delojemalec paritetno, doslej je glasom avstrijskega zakona plačal delodajalec samo eno tretjino. (V upravi zavoda imajo delojemalci dve tretjini zastopnikov, delodajalci pa eno tretjino: v nadzorstvu zavoda delojemalci eno tretjino, delodajalci pa dve tretjini. Iz tega je razvidno, da je delavstvo Slovenije tudi v tem oziru ogromno izgubilo na že pridobljenih
POLITIČNI
Politično mrtvilo je nastopilo tudi v Belgradu. I no, čas počitnic je, vročina je huda in pa — gospodje, ki žele političnih in gospodarskih novic, pragmatik ali celo pozitivnega programatičnega in problematičnega dela v tej smeri naj lepo počakajo, da se obrabi njih nestrpnost in pa da vidijo, da politična in vosoodarska sila ni v njih rokah, vsaj pojde kakor pojde. V narodni skupščini sprejeti zakon o uradniški pragmatiki je kralj podpisal. Toda podpis kraljev sam ne zadostuje, zakaj zakon je treba tudi izvršiti. Toda sedaj so počitnice. Pašič je šel najbrž v toplice. Nekateri pravijo, da pojde v Karlove vare na Češko, drugi pa poročajo, da se je peljal skozi Milan. Vsekakor bo porabil svoje počitnice tudi za politične obiske v Franciji in za svoje gospodarske razmere v Švici in Franciji. V Belgradu pa so počitnice in nihče ne vprašuje kaj je z neodložljivimi vprašanji v politiki in gospodarstvu. Pojde kakor pojde.
Sami sebe hvalijo demokrati v
„Jutru“. Ko so morali demokrati iz vlade, so postali naravnost besni. Grozili so, da sestavijo listo „gre-hov“, ..lumparij" in podobnih stvari o svojih bivših zaveznikih radikalcih. Bruhali so ogenj in žveplo na radikalce, ker so menili, da bo ta grožnja zbudila zanimanje ter obrnila politično pozornost na demokrate. Grožnja pa je ostala grožnja in proti tej grožnji so le še radikalci obljubili, da razkrinkajo demokrate. Sedaj je konec groženj na obeh straneh in demokratsko časopisje je začelo po moderni metodi analizirati državljane, koliko državornosti ima „kemi-čno“ ta ali oni političar ali pa sploh državljan v sebi. Tisti, ki je bil v Avstriji državotvoren, je v Jugoslaviji skrajno destruktiven, tisti pa ki je bil v Avstriji destruktiven je pa tukaj konstruktiven. To je silno kratka difinicija ki obsoja vso starejšo vodilno generacijo po kopitu, ki je danes že precej obrabljeno. Mi se gotovo ne ogrevamo za vprašanja, ki jih demokrati obravnavajo, pač pa moramo konstatirati dejstvo, da so svojo taktiko napram radikalom bistveno izpremenili, ter da skušajo v njih očeh svoj ugled povečati in izpričati svojo superlativno lojalnost, svoje konkurente, ki iščejo tudi stika s sedanjo vlado, pa pošteno očrniti. Ako se pa vprašamo, kaj nam hoče nuditi ta deviška konstruktivnost, si ne vemo drugega odgovora: Gospoda je vladala v Belgradu, beležila grehe drugih, razmere so pa šle rakovo pot kakor gredo danes. Problemov demokrati ne poznajo! Latinski pregovor pravi „Ubi bene, ibi patria“, ta pregovor je veljaven še danes. Od konstruktivnosti in destruktivnosti ne bo nihče sit: dajte državljanom kruh, uredite upravne tn politične razmere pametno, potem pa vam vsaj za svoje ljudi ne bo treba več pisariti o konstruktivnosti in destruktivnosti državljanov. Omenili smo že, da se to vprašanje ne tiče naš.
pravicah. Op. ured.) Narodni skupščini je sedaj predložen zakonski osnutek o splošnem socialnem zavarovanju.
Na Japonskem je dne 1. aprila 1923 stopil v veljavo novi zakon o zavarovanju za slučaj bolezni, glasom katerega je proglašeno zavarovanje za slučaj bolezni obvezno za vse delavstvo — za sedaj okoli 2,000.000 — podvrženo zakonodaji o tovarnah in rudnikih; istočasno je predpisano fakultativno zavarovanje za slučaj bolezni za ostale delavce. Ugodnosti zakona obstoje iz plačevanja podpor v slučaju bolezni in nezgode, v izplačevanju pogrebnih stroškov ter podpore za porodnice. Zavarovalne prispevke plačujeta delodajalec in delojemalec paritetno, vendar ne sme zavarovalni prispevek zavarovanca v nobenem slučaju prekoračiti 3% dnevne mezde: eventualni povišek mora plačati delodajalec. Vlada daje za vsakega zavarovanca letno podporo v znesku največ 2 ye-nov za pokritje rednih stroškov blagajen za zavarovanje delavcev.
PREGLED.
r.e naše stranke, pač pa je treba poudariti, kako nelojalno in neproblematično hočejo slovenski kričaški politiki uveljaviti svoj vpliv. Ako bi gospodje imeli resno voljo za konstruktivno politiko, bi povedali, kaj treba storiti, tako pa samo zabavljajo na destruktivne elemente, ker sc sami brez pozitivizma.
Italijani so zasedli vrh Triglava.
Belgrajska vlada pravi, da se pritoži na mednarodno sodišče, oriunaši pa, da bodo Lahe s palicami prepodili. Obe tolažbi sta najbrže precej šepavi, ker Laha ni mogoče s palico prepoditi, za razsodišče in za vlado v Belgradu je pa tudi postranskega pomena, kdo čuva vrh Triglava s puškami.
Nemški državni zbor je pričel zopet zborovati dne 8. t. m. Na prvi seji je podal kancler dr. Cuno daljši ekspoze, v katerem naglasa, da se Nemčija ne vda Franciji v porurskem vprašanju. Napovedal je več reform v gospodarstvu, apeliral na družbo, da v mezdnih in trgovskih zadevah ustreza potrebi časa. Dr. Cuno ima v državnem zboru še močno večino, najhujše so ugovarjali med govorom komunisti, ki so ga imenovali Stinne-sovega hlapca. Iz tega njegovega nastopa je razvidno, da kancler dr. Cuno še ne misli na demisijo.
Glede poruhrskega vprašanja nameravalo sklicati med zavezniško konferenco, na kateri bi se konkretiziralo medsebojno vprašanje Nemčije in velike antante. Očividno to vprašanje še ne bo tako kmalu rešeno.
Priprava zveznih volitev v Avstriji. Predsednik avstrijske republike prelat dr. Seipel želi, da bi Ve-lenetnci in krščanskosocialna stranka nastopili pri bodočih volitvah s skupno listo kot meščanska stranka. V to zvezo bi spadali tudi habsburški monarhisti. Avstrijska socialna demokracija sluti v tem skupnem nastopu veleposestva, klerikalcev in monarhistov indirekten napad na republiko. Socialna demokracija opozarja, da se kazalec zgodovine ne da vrteti nazaj, da je avstrijski narod potom svoje konstituante soglasno sklenil republikansko ustavo ter da bo ta narod tudi z vso odločnostjo branil to obliko države. Iz tega dogodka v politični zgodovini Avstrije se lahko sklepa, da bo volilni boj v Avstriji vroč; obenem pa pričakuje ves svet, da bo tam tudi pri teh volitvah zmagala republikanska misel.
Oddajo imetja je sklenil poljski državni zbor. Oddaja bo znašala eno miliardo poljskih mark, od katerih bodo plačali veleposestniki polovico, 275 milijonov trgovina in industrija, 225 milijonov pa ostali posestniki.
Državni kancler Cuno še ostane? Politične stranke v Nemčiji se niso ujemale s opustljivostjo kanclerjevo napram Franciji. Zaraditega so se bavile z vprašanjem nove koalicije strank. Med političnimi strankami se pa ni dosegel sporazum, zaraditega
so voditelji strank na konferenci s kanclerjem sklenili, da najame Nem čija dobro fundirano posojilo ter iz-premeni davčne zakone v svrho sanacije gospodarstva. Med prebivalstvom je nastalo zaraditega vel'ko vznemirjenje ter se nemiri in demonstracije zopet obnavljajo. Nemčija skuša sanirati svoje gospodarske razmere na isti način kakor jih skuša sanirati Avstrija.
Grčiji grozi revolucija. Revolucionarni pokret v Solunu postaja večji. Napetost je med Venizelisti in republikanci. Revolucionarno gibanje ie pokrenilo najbolj med delavstvom, ki prireja velike demonstracije. Vzrok temu novemu revolucionarnemu gibanju je vsaj deloma padec grške valute, kar očividno izrabljajo proti sedanji vladi izvestni krogi. Položaj je tak, da utegne nastati meščanska vojna, v kateri bo zopet delavstvo prelivalo kri za bogato orško buržoazijo, ki se nahaja v monarhističnem in republikanskem taboru.
Angleška zbornica je šla na počitnice. Tudi v Angliji so odslovili zbornico, ne da bi bili rešili mnogo mnogo aktualnih vprašanj. Zunanja politika Anglije je nezadovoljiva. V ruhrskem vprašanju je dajala Anglija nasvete Franciji, ker pa se Francija ne vda, ne bo Anglija nadaljevala svoje akcije, ne bo odgovorila Nemčiji na noto glede ruhrskega vprašanja, marveč bo le objavila note v tej zadevi, kakor bi hotela mo-
Veleizdaja — ali nagajivost.
Glasom pravilnika o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest (ku-luk), priobčenega v „Uradnem listu" štev. 72 z dne 4. avgusta 1923. bi morala mestna občina ljubljanska v zinislu člena 2. pravilnika najkasneje do dne 1. avgusta t. 1. sestaviti seznam oseb in voz, zavezanih za delo pri popravi cest ter ga objaviti v vednost prebivalstvu. Informirali smo se na pristojnem mestu ter ugotovili, da tak seznam še ni sestavljen, in ker še ni sestavljen, seveda tudi ni mogel biti objavljen v vednost prebivalstvu stolnega mesta Ljubljane. Ne vemo, ali naj bi šteli to dejanje za nagajivost večine ljubljanskega občinskega sveta ali pa bi odgovorne faktorje raje pozvali pred sodišče zaradi — veleizdaje. ..Slovenskemu Narodu", kot zagovorniku kuluka priporočamo, da zadevo uredi na način, kot se mu zdi primerno, kajti ijubljansko prebivalstvo nestrpno pričakuje, kdaj prične občinska tlaka in kako bo izgledala. Dokler pa seveda ni sestavljen seznam kulukov-cev in priobčen, toliko časa se z delom ne more pričeti. — Pa še nekaj, kar gre na rovaš narodnih „social-cev" in večine ljubljanskega občinskega sveta. V zadnji občinski seji je biser komunalnih politikov, narodni „socialec“ Tavčar, očital sedanji večini, da je denar, namenjen za popravo cest, uporabila za plače uslužbencev. Ker je taka uporaba denarja nedopustna in diši po korupciji (večina je namreč hotela magi-stratne uslužbence podkupiti?), smo mnenja, da je župan najbrže nameraval že to jesen uvesti kuluk in na ta način zamašiti luknje, ki so nastale v mestnih „kasah“. Vsekakor je to snov za interpelacijo v bodoči seji občinskega sveta. — Strokovne tajnike delavskih organizacij naprošamo. naj pravilnik pazno prečitajo ter ugotove, ali ne bi bilo umestno, ustanoviti strokovno organizacijo ..Kuluk", ki bi ščitila interese kulu-kovcev. V slučaju stavke bi narodni ..socialitsi" prišli na svoj račun s kru-lpirjenjem. V tem slučaju bi bil njihov album popoln: glasovanje za zakon o zaščiti države, krumirjenje pri železniških stavkah in kot zadnja faza krumirjenje pri kuluku. — Da pa je bil Pravilnik priobčen šele 4. avgusta t. 1. v ..Uradnem listu", to naj bo stvar preiskovalne komisije, ki jo bo sestavila vlada, ker vendar ne vre, da bi uredništvo ..Uradnega lista" pri t^ko važnih pravilnikih delalo pasivno resistenco ter priobčilo ~ravilnik šble 4. avgusta, dočim mora biti Se-
lalno pritisniti na Francijo. SpriOa postopanja angleške vlade, se zbuja sumnja, da ima Anglija svojo posebno politiko, katere pa vlada Še noče popularizirati. Pomembno je tudi, da ima Anglija okolo 1,100.000 brezposelnih delavcev. Za brezposelnost je izdala lani 49 milijonov funtov šter-lingov, sklenila je javnih del komaj za 300.000 delavcev. Pričakovati je pa, da se brezposelnost še poveča. V gibanju za izboljšanje svojega položaja se pa nahajajo rudarji, železni-• carji in transport, delavci. Pristaniški delavci vodijo že 7 tednov divjo stavko. V minuli parlamentarni seziji so delavski zastopniki imeli priliko, se prepričati o nasprotju med buržaozi-jo in delavstvom. Šola za delavstvo bodo te počitnice, šola boja, v katerem morajo tudi delavske strokovne organizacije spoznati, kako škodljivo ju prav delavstvu, ker ne vlada več tista solidarnost med strokovnimi organizacijami, ki je še nedavno vladala. To dobo bo angleško delavstvo izrabilo v svojem lastnem interesu v prvi vrsti za to, da poživi zrahljano solidarnost delavskih organizacij.
Umrlega predsednika Zedinjenih držav Hardinga bo nadomestoval podpredsednik Coolidge, zelo energičen levi republikanec, ki pa se tudi ne ogreva za vstop Zedinjenih držav v zvezo narodov in za vmešavanje v i evropske razmere. Po prepričanju je I buržoa, ki ni prijatelj delavskega gi-! banja, zlasti pa ne komunistov.
znam kulukovcev gotov do že 1. avgusta.
Socialna zakonodaja in — kuluk.
Snov za precej obširno debato tako v dnevnem kot v strokovnem časopisju nam nudi — kuluk ali po domače ..občinska tlaka." Poleg člena 25. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923 ter pravilnika o uporabi ljudskega dela za popravo javnih cest imamo v Jugoslaviji razen drugih zakonov še dva, ki naj služita v zaščito delavcev in nameščencev. Ta zakona sta: zakon o zavarovanju delavcev in zakon o zaščiti delavcev. Ker nam je vsebina obeh zakonov precej znana, smo tega-le mnenja, ter ga spoštljivo pošiljamo v svet: Za „kulu-kovec" veljajo določbe obeh zakonov v enaki meri kot za ostalo delavstvo. Iz tega sledi, da morajo biti v zmislu § 3. zakona o zavarovanju delavcev zavarovani vsi kulukovci za slučaj bolezni in nezgode pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, odnosno pri njega poslovalnicah. Zavarovalne prispevke plača v zmislu § 21., zadnji odstavek delodajalec, v tem slučaju občina. (Proračun mestne občine ljubljanske za II. polletje 1923 je torej nepopoln, ker ne predvideva rubrike: Zavarovalnina za kuluk. Upamo, da se za te izdatke doseže naknaden kredit potom posojila pri mestni hranilnici (ako narodni „socialec“ Tavčar ne bo ugovarjal. Op. ured.) Glede uvrstitve kulukovcev v nevarnsotni razred in odstotek se bo že uredilo. Vsekakor najvišji razred, ker obstoja že danes sigurnost, da bo polomljenih precej lopat in krampov. — V isti meri so za kulovce veljavne določbe zakona o zaščiti delavcev: Delovni čas. O tem bo precej prerekanja, kajti za blagor občine bo treba delovni čas kulukovcev čimbolj podaljšati, •»a blagor kulukovcev pa določiti dnevno na osem ur. Stvar naj se prepusti Zvezi industrijcev in Delavski zbornici v odobrenje. Za prehrano kulukovcev naj bi'v zmislu § 71. točka 4. zakona o zaščit: delavcev skrbela pristojna borza dela. — Enako bo treba v zmislu § 108. in nad. že sedaj skrbeti, da se pravočasno izvolijo zaupniki. 2e vnaprej pa odločno povemo. da bomo zastopali z vso trdovratnostjo stališče, da smejo voliti zaupnike samo oni, ki osebno delajo kuluk. Bo-ataši, ki se bodo odkupili, naj stvorijo posebno organizacijo ku-lukovcev-zamenjačev. — Teh par vrstic v premišljevanje vsem moškim med 18. in 50. letom starosti, v posebno upoštevanje in študij pa izvo-
DNENVNE VESTI.
Ijenim „očetom“ na mestnem magistratu. — Za ženske kuluk še ni uveden
Banke in trgovine z železnino,
pozor! Clen 9. pravilnika o „kuluku“ pravi, da „mora vsak kulukovec prinesti s seboj, na delo preprosto orodje, ki ga ljudstvo uporablja vsak dan, kakor motiko, kramp, lopato itd.“ Trgovine z železnino pozivamo, naj potom inseratov v časopisju navedejo cene teh „artiklov“, banke pa naprošamo, da vsem zavezancem za kuluk ponudilo posojilo za nabavo motik, krampov, lopat, strgule, samokolnic, grabelj, sekir itd. Obrestna mera irelevantna. vendar ne sme presegati 30%. Sploh se čudimo, da občinski očetje niso izdali podobnega poziva sedaj, ko je orodje še cenejše, pozneje ga utegne primanjkovati in bodo vsled tega šle cene navzgor. Več agilnosti bi že pričakovali!
Učiteljski kongres v Ljubljani je bil letos v Ljubljani. Učiteljstvo, ta-kozvano napredno učiteljstvo si je ustvarilo razmeroma dobro organizacijo, ki je za razmere, ki danes vladajo v državi, izredno dobro disciplinirana. Ni naš namen, pisati kritiko o delovanju te organizacije, ker bo za to še prilika. Zadostuje naj danes, če navedemo, da šteje ta organizacija pet pokrajinskih poverjeništev, v katerih je včlanjenih 213 društev z 10.203 člani. V Sloveniji šteje^ poverjeništvo okolo 2470 članov. Številno je torej ta organizacija med najmočnejšimi stanovskimi organizacijami v državi. V načelnih vprašanjih se ta organizacija od lanskega leta ni iz-premenila, dasi bi bilo silno želeti, da se v polni meri zaveda, da je učiteljski poklic namenjen narodu in njegovemu napredku, ne pa tej ali oni meščanski stranki. Ta akcent sicer letos na kongresu ni prišel izrečno do izraza in — morda je to dobro znamenje.
Novinarski kongres, ki se je vršil v Ljubljani, je sprejel več resolucij, med katerimi je najpomembnejša ona, ki zahteva zbližanje slovanskih novinarjev. V ostalem je razpravljal kongres o stanovskih vprašanjih. Kongres je bil sijajna manifestacija novinarjev. Ne moremo se pa tako pohvalno izraziti o organizaciji novinarjev sami. Jugoslovanski novinarji so razmeroma še slabo organizirani, zakaj cela zveza šteje le nekaj sto članov, dasi bi morala šteti skoro par tisoč. Vzrok temu nedostatku je seveda v poklicu samem, ker vplivajo tudi na novinarje še vedno politične stranke. Pač nobena druga stroka ne rabi tako nujno razredno organizacijo kakor novinarji, ker so vedno v nevarnosti, da jim najraznovrst-neje političarstvo, pri katerem sodelujejo utegne največ škodovati pri delu za konsolidacijo v novinarski stroki. Vsaka strokovna organizacija mora biti programatično čista, konsolidirana in disciplinirana. Do tega prepričanja pa novinarji še niso prišli.
Rudarska stavka v trboveljskem revirju traja dalje ob solidarnosti delavstva. V Kočevju so skušali zavesti rudarje k stavkokaztvu, pa je nakana ponesrečila. Sedaj nastane vprašanje, kaj namerava storiti glede stavke centralna vlada. Ali hoče porabiti zakon v zaščito države ali pa ostati nevtralna ter uvesti pogajanja. Rudarji so v svojem boju opravičeni, če hoče vlada kaj storiti v svrho sporazuma, poceni ji ostane edino pot intervencije, posredovanje. Nasilstvo je krivično.
Obljube železničarjem. Deputa-ciji .,narodnih" železničarjev je obljubil minister, da bo narodna skupščina sprejela železničarsko pragma-tiko, ko se po počitnicah sestane. Naročil jim pa je, da naj preprečijo vsakršno štrajkarsko gibanje med železničarji. Takih tolažb so železničarji slišali mnogo. toda. da bi minister naročil železničarjem samim, da preprečijo med seboj gibanje za izpolnitev teh.obljub, kaj takega pa ne slišimo vsak dan. ..Narodni" železničarji pač dobro vedo, kaj je kuluk, ne vedo pa, kaj je kolegialna zvestoba in obupni boj za kruh.
Izvedbo oblasti namerava vlada pospešiti. V vseh pokrajinah se ustanove likvidacijske komisije, ki mora-
jo preuredbo izvesti do jeseni. Še to jesen bodo volitve v oblastne skupščine, če bo šlo po nameri vlade, oziroma radikalcev.
Železničarski štrajk na južni železnici v Jugoslaviji, ki se je uprizoril kot protest proti zavlačevanju regulacije prejemkov, je uspel kljub terorizmu režima. V Zagrebu so celo zaprli železničarskega tajnika sodr. Krekiča. Zakaj? Zdi se nam, da bo preiskava proti Krekiču delala oblastem precej preglavic, ker bodo težko dokazale z legalnimi dokazi njegovo krivdo.
Južna železnica se podržavi? O tem poročajo ..Jutranje Novosti11, da pripravlja minister Stojadinovič prevzem južne železnice s 1. oktobrom 1923, kar je baje sklenila rimska konferenca. Vsekakor pa gre tukaj ali za zakup ali pa za najetje posojila, ki je investirano v južni železnici. S stališča države, če se uredi uprava na železnicah, bi seveda pomenilo napredek. toda te razmere, ki vladajo pri ostalih železnicah, ne obetajo prida.
Železničarski štrajk na Madžarskem, ki so ga uprizorili pravzaprav nacionalisti, je končal brez uspeha.
Brnotov „Naprej“ se je oreselil iz Celja v Krško. Tam izhaja pod Brno-tovo komando tudi nemški tednik „Vorwarts“. Brnot obljublja, da začne „Naprej“ zopet izhajati kot dnevnik, kar pa jako neradi verujemo, ker je delavstvo že sito njegovih neslanosti ob teh resnih časih.
Celjani ne dobe Falske elektrike. Celjski občinski svet je sklenil s podjetjem Westen pogodbo, po kateri dobavi to podjetje elektriko za mesto mestni elektrarni.
Bivše avstroogrske častnike je vojni minister večinoma vpokojil. To pomeni konsolidacijo vojske.
Veleposestvo Belje v Vojvodini namerava belgrajska vlada dati holandski eventuelno tudi neki zagrebški družbi v zakup ali pa prodati, češ, da ga sama ne more racionelno upravljati.
Nov denar bodo izdali v naši državi. Od Avstrije dobe 5 milijonov kron v zlatu na račun avstrijskih dolgov. Na račun tega zneska izda vlada za 150 milijonov novih bankovcev. Znesek sicer ni velik, radovedni smo pa že danes, če ni to le „dekmantel“. Ako bo dinar napravil salto mortale navzdol, je za tem činom gotovo drugačna ali pa nesmotrena namera.
Železniške tarife se s 15. avgustom znatno podraže za osebni in blagovni promet. Pri osebnih vlakih bo veljal vsak kilometer III. razred 30, II. razred 60, 1. razred 90 par. Poleg tega še 15 odstotkov prometnega davka.
Nemška valuta še vedno pada. En
dolar je poskočil na 7 milijonov nemških mark.
Slavist Vatroslav Jagič umrl. Varaždinec Vatroslav Jagič je bi! rojen 6. julija 1838. Kot univerzitetni dijak se je seznanil z vseučiliščnim profesorjem Franom Miklošičem na Dunaju, ki ga je seznanil z drugimi slovanskimi učenjaki. Svojo prvo službo je nastopil kot profesor na zagrebški gimnaziji, pozneje pa ie služboval kot vseučiliščni profesor na Duna’-” v Berlinu in v Petrogradu kot profesor slavistike. Jagič si je pridobil svetovno ime kot nredava-telj zlasti pa kot pisatelj jezikovnih razprav. Umrl je na Dunaju v soboto dne 5. t. m. v 86. letu starosti.
Rudolf Beer umrl. Na Dunaju je umrl sodrug Rudolf Beer, ki je utonil v Nussdorfskem rečnem kopališču. Pokojnik je bil tudi mnogim slovenskim sodrugom dobro znana osebnost. Pokojnik je bil prvotno kovinar.
Aeroplan je pobegnil iz Novega Sada. Poveljnilk in mehanik sta bila Rusa. Popihala sta jo z aeroiplanom v Rusijo. Morda nastane spionska afera, zakaj poveljnik je bil častnik jugoslovanske vojslke.
Pogrešata se dva državnika. Iz Zagreba je neznano kani izginil gospod Štefan Radie. Iščejo ga na Ma-žarskem, v Italiij in v zagrebški okolici — doslej brez uspeha. Tz Belgrada pa se je neznano kam zatekel g. Nikola Pašič. Ni ga najti niti na Bledu, niti v Karlovih varih, tudi ne v Lozani in ne v Parizu.
V Sloveniji se je baje izvršil nanj »atentat«. Kje sta? Morda imata konferenco!
Delegati za društva narodov. V
delegacijo za zasedanje Društva narodov so imenovani:	dr.	N-inčič
(predsednik), dr. Laza Markovič, poslanik v Bernu Jovanovič, poslanec Vaša Jovanovič, pomočnik železniškega ministra Avramovič in zagrebški univerzitetni profesor dr. Stražnički.
Anarhija na Kitajskem. Vrhovna vlada ne posluje, ker so tako predsednik ikakor vsi ministri zbežali pod varstvo inozemskih kolonij. Vsa dežela je. v rokah razbojniških čet. Zato obstoja nevarnost, da Kitajska zopet pade pod kuratelo velesil. Velesile se v Pekingu posvetujejo, kako na podlagi pogodbe z leta 1901 (po potlačenju bokser-ske vstaje) ustanoviti mednarodno policijo pod vodstvom švedskega generala Munthe.
Republikanec dr. Novačan se je spokoril. V »Slov. Narodu« je priobčil članek, v katerem ipravi, da je Radič demagog, pove pa tudi, da sam ne smatra repuiblikanstva za resno stvar ter zagovarja indirektno radikalce. Dokler bo imel narod tako neiskrene voditelje, bo tudi z njegovo politiko — figa.
Iz stranke.
Krajevna organizacija ljubljanska je imela dne 9. t. m. sestanek, na katerem se je posvetovala o konferenci, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. Sestanek se je izvršil Ob živahni debati v stranki in o smotrih socialističnega pokreta. Soglasno je bilo sklenjeno, da se celjske konference na izrečno željo Sklicateljev udeležita dva člana organizacije kot lojalna gosta. Sprejete so bile končno na sestanku naslednje resolucije:
Ljubljanska socialistična krajevna organizacija
I.
stoji na stališču programa Socialistične Stranke Jugoslavije;
II.
je prepričana, da nje udejstvovanje v ljubljanski komunalni politiki ne nasprotuje programu SSJ in je trdno odločena, da varuje svojo akcijsko svobodo v ljubljanskem občinskem svetu v svrho realizacije samoupravnega programa SSJ;
III.
pozdravlja vsako iskreno delo za konsolidacijo socialističnega pokreta v Sloveniji.
Čitateljem in naročnikom. S prihodnjo številko pošljemo vsem odjemalcem „Zarje“ tudi poštne položnice. Vse prijatelje zaraditeda že danes opozarjamo, da po poštni položnici takoj pošljejo naročnino, ker bo UDra-va ,.Zarja“ pozneje pošiljala list samo naročnikom. Podprite našo akcijo z nesebično požrtvovalnostjo, da uspe ter da dobimo v najkrajšem Času močno in konsolidarno socialistično gibanje v Sloveniji, ker je že zadnji čas. Pojdimo preko čenč, preko osebnosti in preko nezaupanja na delo za socializem!
Zarjanska skupina ljubljanske organizacije se udeleži celjske konference dne 12. t. m. kot gost. Na konferenci, kateri prisostvuje kot gost, podajo zastopniki zaenkrat lojalno izjavo, hoteč s tem podpreti konsolidacijo proletarskega pokreta v Sloveniji.
V čem naj obstoji v doglednem času delo za stranko? Predvsem je potrebno za vsakega stankarja, da pozna program socialistične stranke ter da ta program razume ter ima voljo delati za socializem v njegovem zmislu. To imenujemo socialistično prepričanje. V socialistično stranko pa prihajajo tudi drugi ljudje, zlasti delavci, ki čutijo socialno breme v svojem ževljenju. Take sotrpine pa je v prvi vrsti treba seznaniti temeljito z bistvom socialističnega pokreta, kar se doseže s kulturnim delom, poukom, literaturo in s nolitičnim in strokovnim gibanjem ali bojevanjem za izvo-jevanje boljšega socialnega položaja
i ali političnih pravic, ki naj služijo kot orožje za intenzivnejši boj. Zadnja leta se naše gibanje ni mnogo bavilo s tem prepotrebnim delom. Kot objekt polemike so bile osebnosti, politične kupčije, ljubosumje strankinih voditeljev že nekaj let. To pa je ves pokret spravilo v nepravi tir, namesto o programu in načelnosti so razpravljale vse ogranizacije samo o takih stvareh ter se s tem oddaljile od pravega dela za socializem. To je velik pogrešek, ki ga morajo socialistične organizacije odpraviti ter pričeti z delom, ki edino more utrditi socialistično gibanje ter napraviti iz sedanjega kaosa zopet močan pokret. Ljudem pa, ki sejejo prepire po organizacijah, ki ne skušajo v tej smeri pričeti delati v našem pokretu, pokažite vrata, zakaj, čimpreje se jih iznebi proletarijat, bolje bo zanj, ker socialistični pokret ne sme biti godlja zmešanih filozofov ali hudobnih obrekljivcev, marveč zbor prepričanih, zanesljivih in voljnih revolucionarnih bojevnikov za socializem.
Književnost.
Br. Lončar, Politika in zgodovi-
1 na. Pod tem naslovom je zbral dr.
! Lončar nekaj svojih člankov, ki jih je v letih 1917. do 1922. priobčil v
j raznih časnikih in revijah. Glede na vsebino je uvrstil članke v pet sku-
! pin. K prvi skupini nam podaja kratke karakteristike Masaryka, Kreka, Mahniča. Svetca, Šušteršiča in Tavčarja. V drugem poglavju je zbral nekaj podatkov o stališču jugoslovanske socijalne demokracije napram jugoslovanskemu vprašanju izza dobe pred prevratom. V tretjem poglaviu z naslovom „o ustavi v Jugoslaviji" razvija svoje nazore o notranji ureditvi Jugoslavije. V nadaljnem poglavju „o socializmu in komunizmu'4 objavlja nekaj svojih člankov k socialističnemu in komunističnemu Inkretu v Sloveniji. V zadnjem poglavju pa priobčuje kritiko razprave o slovenski politiki, ki jo je priobčil srbski časops ..Novi život“, in je v tej krtiki zbral mnogo podatkov o vprašanjih, ki so v zvezi z mirovno konferenco, s koroškim plebiscitom in z rapallsko pogodbo. — Profesor Lončar je od nekdaj zvest prijatelj delavstva in je že v časih pred voino javno sodeloval pri tedanjem socialističnem časopisju. Po prevratu je bil tudi poslanec socialno-demokratične stranke v začasnem predstavništvu v Belgradu. Kot učenec Masarvkov pa je stal vedno na desnem krilu socialističnega pokreta in ti njegovi nazori se razodevajo tudi iz pričujoče knjižice. V ustavnem vprašanju zastopa mnenje, da bo treba najti sredino med skrajnim centralizmom in pa med skrajnim federalizmom ter poudarja važnost kulturnega momenta za organizacijo države. Iz vsakega priobčenih člankov se razvidi, da jih je pisal mož, ki je dejanske razmere bistro opazoval in o njih temeljito razmišljeval, zato bodo vzbujali v či-tatelju vobče pritrjevanje, vsekakor pa razmišljanje. Zato knjigo toplo priporočamo.
Franjo Žgeč. Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Pod tem naslovom je priobčil pisatelj svojo razširjeno in popolnjeno univerzitetno razpravo o temeljni!} vprašanjih in nalogah vzgoje, šole in pouka. Marljivi pisatelj nam daje v zelo pregledni obliki sliko o sedanjem stanju šolstva in vzgoje ter pojasnjuje svoje nasvete in načrte k reformi šolstva. Knjiga razodeva socialno razumevanje sedanje družbe in načenja mnogo zares važnih problemov, ki morajo zanimati vsakega socialista. Opozarjam samo na princip produktivne ali delovne šole. Ker je nedvomno, da se moremo le potom dvignjenja prosvetnega nivoja širokih ljudskih slojev približati ciljem socializma se bomo pač z vprašanji, obravnavami v tej knjižici obširneje pečati nego doslej. Knjiga stane 12 dinarjev in je želeti, da bi se razširila tudi med zavednim delavstvom.
Odgovorni urednik Ignac Mihevc. — Izdajatelj in lastnik: Konzorc. »Zarje«. — Tiska tiskarna J. Blasnika nafti.