\\263360 PREDLOG GOSPODARSKEGA NAČRTA SPREJET Na 29. redni seji delavskega sveta so člani razpravljali o predlogu gospodarskega načrta za letošnje leto. Uvodoma je Alfred Sorjan povedal, da je zaradi izrednega položaja na trgu surovin bilo nemogoče sestaviti realni plan proizvodnje. Planiran je povečan obseg proizvodnje v primeri z lanskim letom za 8%, v letu 1975 pa naj bi se povečal za 10% pri vseh izdelkih razen pri prodaji smol. Proizvodnja le teh se bo povečala za 3.950 ton ali 342% z montažo dveh novih reaktorjev v obratu sinteze. Pri sestavi oziroma planiranju poslovnega uspeha smo upoštevali cene materiala predvidene v oktobru 1973. Če ne uspemo z odobritvijo povečanja prodajnih cen, bo podjetje poslovalo z 19 milijoni izgube. Zato je predvideno vsklajevanje prodajnih cen proizvodov s cenami surovin in stroškov. Prodajne cene na domačem trgu so v našem gospodarskem načrtu predvidene s 15% povečanjem. Prav v zadnjem času je prišlo do občutnih podražitev surovin na domačem in tujem trgu. Pri investicijah so trenutno predvideni stroški rekonstrukcije sinteze v letu 1974 in 1975 ter nabava računalnika v letu 1974, kar je bilo potrjeno že z investicijskim načrtom v lanskem letu. Po daljši razpravi so člani delavskega sveta predlog gospodarskega načrta sprejeli. ZAKLJUČEN POPIS Na 29. seji delavskega sveta je bilo obravnavano poročilo inventurnih komisij o popisu osnovnih sredstev, sredstev skupne porabe, drobnega inventarja v uporabi, avtogum v uporabi in IRH izdelkov v Medvodah in na Reki. Člani delavskega sveta so potrdili inventurno stanje 30.9.1973. in odobrili odpis: 1. Manjki osnovnih sredstev a/ po nabavni vrednosti 278.578,81 din b/ po že amortizirani vrednosti 278.578,81 din 2. Viški osnovnih sredstev a/ po nabavni vrednosti 42.836,00 din b/ po že amortizirani vrednosti 38.552,40 din c/ po sedanji vrednosti 4. 283, 60 din 3. Manjki materialnih sredstev skupne porabe a/ po nabavni vrednosti 5.638,00 din b/ po že amortizirani vrednosti 5. 638, 00 din 4. Viški materialnih sredstev skupne porabe a/ po nabavni vrednosti 648,00 din b/ po že amortizirani vrednosti 583, 20 din c/ po sedanji vrednosti 64,80 din 5. Manjki in viški drobnega inventarja v uporabi se upoštevajo samo po količini. Vrednostno se drobni inventar odpiše, ko je dan v uporabo. 6. Man j ko avtogum v uporabi se odpiše po vrednostj. v znesku 9.896,70 dinarjev v breme izrednih razhod-kov podjetja in višek v vrednosti 29, 25 dinarjev v dobro izrednih dohodkov podjetja. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Kot je znano, smo v mesecu decembru na zahtevo občine Ljubljana-Šiška razpisali anketo o potrebah delavcev za reševanje stanovanjskega vprašanja v letih od 1974 do vključno 1978. Sedaj so podatki znani, in jih objavljamo. Iz njih je razvidno, da bi v letu 1974 delavci želeli 17 stanovanj, v letu 1975 2 stanovanji in v letu 1978 1 najemno stanovanje. Dalje je razvidno, da bi za adaptacijo obstoječih stanovanj v letu 1974 potrebovali 140.000,- din ter v letu 1975 70.000.-din. Za nakup stanovanj v letu 1974 110.000,- din in v letu 1975 100.000,- din. Za gradnjo lastnih hiš pa bi delavci potrebovali v posameznih letih skupno sledeče zneske kreditov: v letu 1974 1,092.000.- din, v letu 1975 590.000,- din, v letu 1976 220.000,- din in v letu 1977 100.000. - din. Že doslej obravnavani podatki pa kažejo, da tovrstne ankete nimajo pravega pomena in učinka. V glavnem izpolnjujejo anketo le za naslednje koledarsko leto, malokdo pa predvideva reševanje stanovanjskih problemov za 3 ali 4 leta v naprej. To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da smo že v letu 1972 razpisali anketo s podobnimi vprašanji in zahtevki in da v primerjavi s tisto anketo v letih 1974 in 1975 ne bi potrebovali več kot 440. 000. - din za vse delavce, ki bi želeli reševati stanovanjske probleme. Ne glede na to pa smatramo, da nam anketa vseeno odgovori na določena vprašanja predvsem zato, ker dobimo podatke za naslednje leto že pred uradnim razpisom stanovanjskih posojil. K. M. NAJEMNA STANOVANJA Priimek in ime Del. doba v Colorju 1974 1975 1978 garsonjera 1 sobno 2 sobno 3 sobno 2 sobno 2 sobno Keber Dušanka 2, 5 1 Šulc Viktor 7 1 Kerpan Dunja 3 1 Lahajnar Jožica 1 1 Širok Cvetka 3 1 Babnik Bojan 5 1 Kristan Marko 6 1 Valenčak Angela 0,4 1 Sedej Sonja 2 1 Šarc Janez 6 1 Kamin Franc 2 1 Matijevec Vanja 7 1 Rozman Matija 8 1 Kušar Franc 8 1 Marjanovič Ljubica 3 1 Kršinar Marija 15 1 Sever Ivan 10 1 Tomše Branko 2 1 Bezek Angela 0,4 1 Vidovič Savka 0, 3 1 4 2 8 3 2 1 NAKUP STANOVANJA Priimek in ime Rok Velikost Del. doba v Colorju Število čl. v družini Zaposlitev zakonca Lastna ud. Kredit Stran jak Josip 1975 2 sobno 2 samski 100.000 Telarevič Osman 1974 3 sobno 4 60.000 Mali Bojan 1974 3 sobno 6 4 da 50.000 Priimek in ime Del. doba v Colorju 1974 1975 Kredit 1976 1977 1978 Stran jak Josip 2 100.000 Telarevič Osman 4 60.000 Mali Bojan 6 50. 000 110.000 100.000 ADAPTACIJA Priimek in ime Rok Velikost Del. doba v Colorju Število čl. v družini Zaposlitev zakonca Lastna ud. Kredit Založnik Dane 1974 1 sobno 4 samski 30. 000 40. 000 Pintar Alojz 1974 1 sobno 3 4 da 30.000 Hadžič Sedajlija 1974 3 sobno 3 4 20. 000 Nar doni Julij 1975 3 sobno 6 4 da 60.000 40. 000 Dubokovič Vojko 1974 2 sobno 7 3 da 30. 000 30.000 Bitenc Bogomir 1974 2 sobno 3, 5 4 30.000 Jurčec Ana 1974 eno dr. hišo 11 da 20. 000 Priimek in ime Del. doba v Colorju 1974 1975 Kredit 1976 1977 1978 Založnik Dane 4 40. 000 Pintar Alojz 3 30.000 Hadžič Sedajlija 3 20.000 N ar doni Julij 6 40.000 Dubokovič Vojko 7 30.000 Bitenc Bogomir 3,5 . 20. 000 Jurčec Ana 11 20. 000 140.000 70.000 GRADNJA HIŠE 7 i $ Priimek in ime Del. doba v Colorju 1974 K 1975 redit 1976 1977 1978 Jamnik Stane 4 100.000 Modic Gabrijela 15 100.000 Kukovec Marija 16 30.000 Sedej Slavko 6 6. 000 Hudež Slavko 4 60.000 Hribernik Marjan 2,5 70.000 "Lavrinc Franc 12 50.000 Velikovrh Anica 1 50.000 Luštrek Štefan 15 60.000 Muren Alojz 6 60.000 Luštrek Tomaž 6 60.000 Kic Miha 0,7 40.000 Križaj Štefan 12 20;000 Juvan Ida 0,6 100. 000 Gostič Jože 4 100.000 Petač Peter 7 50.000 Barle Janez 1,5 60.000 Kotnik Emil 14 50.000 Kušar Ivan 21 120.000 Zor Zvone 3 6.000 Krmelj Stanislav 16 30.000 Strajnar Stane 13 60.000 Frahm Rozka 19 60.000 Frahm Karel 11 • .( p* , 40.000 Gleščič Zdenka 19 ‘;. 20.000 Časni Ana 1 50.000 Bertoncelj Rezka 0, 6 !, 60.000 Burja Marija 1 100.000 Burja Franc 0,5 80.000 Plešec Andrej 3 50.000 Sedej Ivan 21 40.000 Jakič Alojz 4 100.000 Štajer Marjana 1 60.000 Dražumerič Marija 10 60.000 1,092.000 590.000 220.000 100.000 OBJAVLJENA JE SINDIKALNA LISTA V prilogi Delavske enotnosti je bila 9. marca 1974 objavljena sindikalna lista, ki vam je vmes več ali manj že znana. Zato se v obravnavanje njenih določil ne bomo spuščali, saj smo v Colorju z določbami sindikalne liste že poučeni in to od sprejetja novega Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov leta 1972. V sindikalni listi pravzaprav ni ničesar, kar bi nam povzročalo težave pri izplačevanju, lahko trdimo celo nasprotno, da smo doslej nekatere zneske izplačevali višje kot je določeno z novo sindikalno listo. Tako npr. smo v letošnjem letu predvideli višino regresa za vsakega zaposlenega v znesku 1.200,00 din, sindikalna lista pa dovoljuje maksimalno izplačani znesek na delavca do 900,00 din. Prav tako smoi imeli nagrade za jubilante tj. tiste, ki so 10 ali 20 let v podjetju določene v višini povprečnega osebnega dohodka naše tovarne, po določbah sindikalne liste pa bomo verjetno že v letošnjem letu izplačali le republiški povpreček osebnega dohodka v preteklem letu, kar je glede na naše osebne dohodke precej manj. Sindikalno listo kot tako pozdravljamo, ker skuša na poenoten način urejevati nekatera vprašanja minimalnega življenjskega standarda osebnih dohodkov in delitve sklada skupne porabe. Vendar pa lahko ugotavljamo, da sindikalna lista pravzaprav le ni zadetek v črno. Če povzamemo malce zlobno ali pa morda de-magoško izjavo nekoga na občinski skupščini, ki je dejal, da je sindikalna lista sicer krasna stvar, vendar pa da pogreša predvsem to, koliko naj bi delavec največ plačal za stanovanje in za hrano in predvsem to, kje naj bi mlad delavec sploh dobil stanovanje, potem je jasno, da sindikalna lista ni zadela v bistvo problemov. O ? V razmišljanju pa ne želimo kritizirati, vendar samo opozoriti na določene konkretne pomanjkljivosti, ki jih opažamo v sindikalni listi. Sindikalna lista ureja npr. nadurno in nočno delo in določa, koliko naj bi delavec dobil povečan osebni dohodek v kolikor dela izven delovnega časa ali ponoči. Vemo, da je nadurno delo po pravilu prepovedano, vemo pa tudi o konvencijah o prepovedi nočnega dela, ki jih ratificira tudi naša država. Zato menim, da bi poleg določitev zneskov, ki naj bi jih delavec prejel, kadar pač mora delati v tem času, morali sindikati predvsem sprožiti ustrezen postopek, da bi se z davčnim mehanizmom delovne organizacije prisililo v to, da bi nadurno delo in nočno delo omejevale na res nujno potrebni minimum. Kot drugo pomembno pripombo pa imam na izplačilo boleznine. Vsem je jasno, da prvi mesec, ko je človek bolan, še ne potrebuje toliko denarja kot če bolezen traja 4, 5 ali 6 mesecev. V večini podjetij je bilo že doslej urejeno tako, da je delavec po prvih 7 dneh bolniškega izostanka prejemal 90%-ni osebni dohodek, izračunan na podlagi povprečja preteklega leta. Predvsem zaradi tega, ker so osebni dohodki v zadnjih letih rasli dosti počasneje kot pa so se zviševali življenjski stroški in se je marsikdaj zgodilo, da je delavec prejel v bolniškem staležu več bolniškega nadomestila osebnega dohodka kot če bi delal. Problem pa nastopa, ko delavec ostane zaradi bolezni doma več kot en mesec. Tedaj pa se mu obračunava nadomestilo osebnega dohodka po predpisih socialnega zavarovanja. To nadomestilo pa je precej nižje od nadomestila, ki ga delavec prejema v prvem mesecu bolniške. Zato smatram, da bi pred izdajo sindikalne liste sindikati morali urediti vprašanje nadomestila s skupnostjo socialnega in zdravstvenega varstva. Dvomimo namreč, da bi skupnosti predvsem v letošnjem letu, ko so že izračunane prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje, lahko kakorkoli spreminjale pravila izplačevanja nadomestila, ker za. to enostavno nimajo denarja. K. M. NOVA USTAVA IN NAŠ STATUT 28. februarja je bila sprejeta nova republiška ustava, teden dni pred tem pa tudi zvezna ustava. Teksta obeh ustav se v marsičem razlikujeta od tekstov vseh osnutkov, ki smo jih imeli na razpolago in ki so bili v javni razpravi. Nedvomno je bila javna razprava vzrok za tolikšno razliko med vsemi teksti. Javna razprava o osnutkih je trajala 7 mesecev in se je torej zavlekla v novo leto 1974. Zaradi tega pa je prišlo do določenih odstopanj med posameznimi predpisi. Kot se spomnimo, je bilo na zboru delovnih ljudi 27. 12. 1973 pojasnjeno, da moramo statut našega podjetja sprejeti po zakonu ob konstituiranju temeljnih organizacij združenega dela. Ta zakon namreč določa, da so se morale vse delovne organizacije konstituirati do 31.12.1973 in tudi priglasiti svoje konstituiranje v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču. Naš statut smo torej pripravljali na podlagi tega zakonskega predpisa, obenem pa smo upoštevali določbe v osnutkih obeh ustav. S sprejetjem nove ustave pa bodo marsikatere določbe našega statuta postale neveljavne. Kot se verjetno še spomnimo, je osnutek obeh ustav določal glede samoupravljanja predvsem neposredno samoupravljanje. To je tako samoupravljanje, na katerem o vseh pomembnih stvareh odločajo delavci neposredno bodisi z referendumom, zborom delavcev. Tudi naš statut, ki ta hip še velja, določa, da je najvažnejši organ v naši delovni organizaciji zbor delavcev. Nova ustava pa te pravice, ki naj bi jih po osnutkih ustav izvrševal zbor delavcev, prenaša ponovno na voljene organe, tj. predvsem na delavski svet podjetja. Ustava uvaja od prej začrtanih načel le delegatsko načelo, saj je delavski svet na ta način voljen iz vseh oddelkov in sektorjev podjetja. Vzrokov, da je bil zadnji hip spremenjen tekst ustave, ki sta ga tako zvezna kot republiška skupščina potrdila, je najbrž veliko. Verjetno pa je predvsem očitno, da delavci še nimajo tiste strokovne in družbeno politične zavesti, da bi lahko na zborih delavcev zagovarjali stališča, ki so nujna za razvoj in rast določene delovne organizacije. Pri vseh nas še vedno prihaja do borbe osebnosti, kjer se na eni strani srečujeta v isti osebi potrošnik, na drugi strani pa uprav-ljalec. Kadarkoli moramo pač upravljati, vedno pomislimo kakšne posledice bo tako upravljanje imelo na našo drugo osebnost, to je na potrošniško. Če po splošnih statističnih podatkih ugotavljamo družbene odklone pri posameznikih, lahko z gotovostjo ugotavljamo, da je celo v naši delovni organizaciji 2% delavcev, ki so razbijači, ki jim ni do kolektivnega dela in katerih edini cilj je kritika vsega in vsakogar. Prav tako imamo tudi pri nas nekaj demagogov, ki skušajo obrniti javno mnenje sebi v prid in jim rezultat njihovega demagoškega nastopa ni pomemben. Vse to so verjetno vzroki, da je nova ustava taka, kot je. Delavci torej neposredno ne bodo odločali o najpomembnejših vprašanjih, ampak bodo upravljali delovno organizacijo po delegatih v delavskem svetu. Vse to torej narekuje priprave novega statuta, kjer bodo večje pristojnosti dobili delavski svet, poslovni odbor in odbor za kadrovska vprašanja pa tudi individualni poslovodni organ to je generalni direktor. Zmanjšale pa se bodo pristojnosti zbora delavcev. Ta naj bi v bodoče sprejemal na predlog delavskega sveta statut podjetja ter njegove spremembe in dopolnitve, poleg tega pa še samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, potrjeval naj bi osnutke in predloge kandidatnih list za volitve v delavski svet, odbor za medsebojna razmerja, prav tako pa tudi za delegacije, ki bi- v družbeno političnih skupnostih sodelovale izven podjetja. Po novi ustavi pa morajo biti delavci tudi seznanjeni s poslovanjem podjetja in z njegovimi uspehi ali neuspehi. Za to pa ni več potrebno, da se sestaja zbor v taki obliki kot se je doslej, ampak lahko sklicujemo manjše skupine, kjer je mogoče lepše in enostav- neje obrazložiti probleme, ki so na dnevnem redu. V ODBOR DELAVSKE KONTROLE večji meri kot doslej pa se bomo morali posluževati tudi našega internega časopisa, obenem pa uvajati KONSTITUIRAN nove metode pismenega obveščanja za vse delavce. K. M. PRVA SEJA ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Istega dne, kot se je na svoj prvi sestanek zbral odbor delavske kontrole, je bila tudi seja 7-članskega odbora za medsebojna razmerja. Za predsednico odbora je bila izvoljena Barle Nataša, dipl. ing. , za njenega namestnika pa Hribernik Marjan. Člani odbora so imeli pomisleke ob tem, da je ta odbor, ki je sedaj neposredno izvoljen od delavcev podjetja, pravzaprav prevzel funkcijo prejšnjih treh odborov. Zato so izrazili bojazen, da bo prepogosto zasedal in da se bodo morali člani preveč angažirati, s tem pa zanemarjati svoje delovne dolžnosti na svojih delovnih mestih. V razpravi je prišlo do zaključka, naj bi odbor poskusil z delom tako kot je predvideno v statutu s poudarkom, da bi bili materiali za seje odbora strokovno obdelani, in zanje tako ne bi izgubljali veliko časa. V kolikor pa celotnega dela odbor ne bo uspel izvrševati, bo predlagana sprememba statuta in namesto enega odbora bomo ponovno volili več, če bo potrebno. K. M. Dne 11.2.1974 so se na 1. sejo zbrali novoizvoljeni člani odbora za delavsko kontrolo in sicer: Sorjan Alfred, Velkavrh Viktor, Eržen Barbara, Hribernik Milena, Kuret Jurij, Šušteršič Stane, Hafner Matjaž, dipl. ing. Ti delavci so bili izvoljeni na neposrednih tajnih volitvah dne 29. 1. 1974. Dnevni red za sejo je bil tak, kakršen je običajen za prvo sejo vsakega novoizvoljenega organa upravljanja in sicer verifikacija mandatov, nato pa še volitve predsednika in njegovega namestnika. Pod 3. točko pa je odbor ob prisotnosti generalnega direktorja in direktorja splošnega sektorja razpravljal o pristojnostih in o načinu dela. Za predsednika odbora je bil soglasno izvoljen Kuret Jurij, za njegovega namestnika pa Hribernik Milena. Člane odbora je zanimala problematika oz. pristojnosti, ki naj bi jih imeli po ustavnih določilih. V tem pa je pravzaprav vsa težava. Danes še nihče ne ve, kako in na kakšen način naj svoje pristojnosti odbor ureja, ker zvezna in republiška ustava še nista sprejeti. V našem statutu sicer precej piše o pristojnostih od-tjora, vendar pa so bile te pristojnosti opisane po prvih osnutkih ustav, ki so bile dane v javno razpravo. Ker je prišlo na osnutke ustav ogromno pripomb, ob konstituiranju statuta še nismo mogli vedeti, kakšen bo končni tekst ustave. Člani odbora so izrazili tudi željo, naj bi čimprej izdelali nov poslovnik organov upravljanja. K. M. šna odgovornost čaka vse, ki bodo sestavljali osnutek tega samoupravnega sporazuma, kot tudi delavski svet, ki bo pripravil za zbor delavcev končni predlog tega akta. Gre namreč za splošni akt, ki bo v veliki meri vplival na življenje in delo vsakega posameznika v kolektivu. Če vzamemo npr. določbe o letnem dopustu, smo si lahko vsi na jasnem, da si vsakdo izmed nas želi najvišji možni dopust, tj. 30 delovnih dni. Po drugi strani pa nikakor ne bi prenesel, da bi vsi imeli takšen dopust, ker smo mnenja, da nekdo potrebuje več dopusta, nekdo manj. Ko bo na zboru delavcev torej tekla razprava o posameznih členih tega določila, bo prav verjetno prišlo do ostalih diskusij, lahko pa celo do tega, da še tako dober predlog samoupravnega sporazuma zaradi interesa nekaterih posameznikov ne bo sprejet. Zato je potrebno, da se sproti seznanjamo o pravicah in dolžnostih, ki izvirajo iz dela, predvsem pa po tem, da smo kot upravljale! in samoupravljale! dolžni zastopati taka stališča, ki bodo omogočila normalno delo in razvoj podjetja kot celote. O vseh teh problemih vas bomo sproti obveščali tako v našem internem glasilu kot tudi na sestankih sektorjev in oddelkov. K. M. PLODNA JAVNA RAZPRAVA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU Po zakonskih določilih bi morali delavci že do 30.4. 1.1. sprejeti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki bo v bodoče nadomestil vsem znani pravilnik o delovnih razmerjih. Ta samoupravni sporazum pa mora, kot je določeno v zakonu o delovnih razmerjih, sprejeti zbor delavcev in zanj glasovati več kot polovica vseh zaposlenih. Ker bo ta samoupravni sporazum obravnaval predvsem naša medsebojna razmerja in pravice, ki izvirajo iz dela, tj. dolžina odmorov in počitkov, dolžina letnega dopusta, pravica do ugodnosti za mlade in zaposlene ženske, za invalide in za bolne, pravice delavcev v odpovednem roku ipd., se lahko vsi zavedamo, kolik- Čeprav je preteklo že precej časa, od 27.12.1973, ko je bil sprejet nov statut, pa je prav, da se o načinu sprejemanja še enkrat pogovorimo. Prvič v zgodovini Colorja je bila namreč razprava o osnutku internega akta delovne organizacije zelo živahna in tudi plodna. Razprava je, kot se spomnimo, trajala skoraj 3 mesece. Prvič se je pravzaprav zgodilo, da so neposredni vodje in obratovodje v celoti izpolnili svojo nalogo in organizirali sestanke, na katerih so pojasnjevali posamezne rešitve v osnutku statuta, obenem pa priporočali, naj delavci sporočijo svoje pripombe. V 3-mesečni dobi, kolikor je trajala razprava o statutu, je prišlo 16 zapisnikov s pripombami, skupno pa je bilo vseh pripomb 277. V pripombah je značilno predvsem to, da niso bile formalne narave, ampak je bil njihov poudarek tudi na vsebini. Tako je sprejeti statut vsebinsko popolnoma drugačen od statuta, ki je bil dan v javno razpravo. Tako so se skoraj v celoti spremenile pristojnosti delavskega sveta in odborov, predvsem pa velja omeniti, da je iz osnutka statuta izpadel kolegijski poslovodski organ, za katerega delavci podjetja niso bili najbolj navdušeni. V tem organu naj bi bili člani izključno le direktorji sektorjev skupno z generalnim direktorjem. Namesto tega organa so delavci sprejeli poslovni odbor, sestavljen iz delavcev podjetja, ki jih izvoli delavski svet. K. M. PESMI OB VSAKI PRILIKI Ste že kdaj poskusili zložiti pesmico? Verjetno, toda ni se prav "rimala", kajne! Pravi mojster za take stvari je MARICA GABER, delavka, doma iz Svet j a. ODKOD NAVDIH ZA PESNIKOVANJE ? "Oče je zelo rad pesnikova!, pisal je življenjepis kar v stihih in željo po pesnikovanju sem podedovala po njem. Že v šoli sem pisala priljateljicam "zaljubljene" pesmi. Sicer pa so pesmi nastajale spontano, največkrat po kakšnem dogodku. Tako sem po opravljenem vozniškem izpitu napisala pesem, ki je bila objavljena v reviji "Avto". " KOLIKO PESMI STE ŽE NAPISALI IN KJE JIH OBJAVLJATE? "V dvanajstih letih pesniko vanj a sem napisala vsega nekaj nad sto pesmi, vendar jih razen v "Anteni" nisem objavljala. Vseskozi sem se bala kritike, saj bi mi verjetno vzela voljo za nadaljne delo. Zbirke pesmi še ne nameravam objaviti, rada bi jih prej oblikovno izpopolnila in uredila, da bodo izglodale čimbolj izvirno. " TODA VAŠE PESMI STE VERJETNO LE DALA V OCENO? "Seveda, saj sem se hotela prepričati, če kaj veljajo. Ocena je bila ugodna, le lektor mi je svetoval izpopolnjevanje. " Naša sogovornica je poročena in mati dveh otrok. Že dvajset let prepeva v pevskem zboru KUD "Oton Župančič" v Sori je dobitnica Gallusove srebrne značke. Občasno nastopa tudi v dramski skupini. VAŠE ŽELJE, NAČRTI? "Pogrešam pomoč kulturnopr o s vetne organizacije, ki bi nas lahko povezala, saj nas je kar precej, predvsem pa si vsi želimo strokovne pomoči - lektoriranja, oziroma pravilne rabe knjižnega jezika. Tudi strokovnega branja ni na razpolago in smo tako prepuščeni sami sebi. To pa se seveda odraža tudi na kakovosti pesmi. " P. S. : Marica Gaber je za naše bralce napisala priloženo pesem. Franci Rozman KAJ JE ŽENSKA Ženska je darilo, ženska te lepo pozdravi m vse najtežje ti odpravi. Ženska je lahko ljubeča, tukaj doživi se lepša sreča. Brez ženske svet pač ne bi stal in kam bi se brez ženske dal? ! Na drevju ptički ne bi peli, kako pač sami bi živeli! Kdo bi časopise bral, če pri štedilniku bi stal! Vsakdo žensko naj spoštuje poglejte vdovca, ki vzdihuje, kje si, oh, ljuba moja, zakaj si mene zapustila, tožba njega je res mila. Veliko ženska nam pomeni, na žalost se premalo ceni, vsakdo premalo jo spoštuje in nad njo se spotikuje. Vsi trije vogli se podro, če ženske vam ga ne podpro. Le noč'jo moški to priznat, le kam pač šli bi vasovat, če bi moški vi rodili, o svetu ne bi govorili. DRAGE ŽENE KOLEKTIVA Nikdar naj vam trnje kruto, ne kali oči. Duša naj vam prekipeva, srca breme osladi. proizvodnje je proizvod, rezultat trošenja pa so stroški. Ekonomičnost v proizvodnji je torej princip, da se določena proizvodnja ustvari s čim manjšimi stroški. ETATIZEM Vpliv, nadzor državnega aparata nad celotnim gospodarskim in družbenim življenjem. Omejuje iniciativo proizvajalcev in družbenih sil in vodi v birokratsko mešanje držav in njenega aparata v vse domene družbene aktivnosti. ZGLEDNI KRVODAJALCI V soboto, 9. februarja, je bila redna krvodajalska akcija občinskega odbora Rdečega križa Ljubljana-Šiška. Čeprav je bila prosta sobota in se je obetal lep dan, se je zbralo kar 75 članov našega kolektiva ter se odpeljalo z avtobusom na Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljano na odvzem krvi. Žal smo med udeleženci akcije pogrešali nekaj vodstvenih tovarišev, kar je rahlo skalilo razpoloženje. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorico Zavoda za transfuzijo krvi Ljubljana, dr. Sonjo Sovdat--Baničevo, ki je med drugim povedala: "Vesela sem takšnega obiska vaših delavcev. To je lep primer zavesti ljudi, saj vedo, čemu dajejo kri. Po številu krvodajalcev smo prvi v svetu, naš zavod pa mora imeti dnevno 200 odvzemov krvi, če hočemo zadostiti potrebam. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi kdo ostal brez prepotrebne krvi. Motorizacija in industrializacija sta povzročiteljici vse težjih nesreč ter je pri operacijah potreba krvi vse večja. Tudi medicinska znanost, predvsem kirurgija se je ogromno razvila in zahtevne operacije so možne le ob zadostnih količinah krvi. Prijeten je občutek, če veš, da si s krvjo nekomu rešil življenje, obenem pa, da boš kri tudi dobil, če jo boš sam potreboval. " Ob prihodu je "zatajila" administracija, saj smo kar predolgo čakali na kartone ... kri je pred odvzemom treba pregledati . . . Stisk pesti, vbodljaj in čez nekaj minut bo znano ali lahko odvzamejo kri . . . odvzem krvi je v posebnem prostoru . . . steklenice s krvjo je treba opremiti z etiketami pred-no se pošljejo v bolnišnico . .. MALI LEKSIKON SAMOUPRAVLJANJA DELITEV DOHODKA Delitev dohodka gospodarskih organizacij kot del skupnega dohodka, na del, ki pripada družbeni skupnosti in del, ki ostane organizacijam. Vrši se na podlagi zakonskih predpisov in pravilnika o delitvi čistega dohodka, ki ga izda delavski svet. Dohodek gospodarske organizacije je ostanek, ko se od skupnega dohodka odbijejo vsi stroški. Čisti dohodek gospodarske organizacije je ostanek, ko se od dohodka odbije prispevek iz dohodka gospodarske organizacije, ki se na podlagi zakonskih predpisov plača federaciji po enotni proporcionalni stopnji. Na podlagi pravilnika o delitvi čistega dohodka se le--ta deli na del za osebne dohodke članov delovnega kolektiva in del za sklade podjetja. DELOVNI ČAS Delovni čas je čas, ki je določen za izvrševanje delovnih nalog. Je eden od osnovnih elementov delovnega razmerja. Določa se na ure v dnevu, tednu, mesecu ali letu. Dolžina delovnega časa je določena z zakonom. Delavec ima pravico do omejenega delovnega časa 42 ur tedensko. Delavec, ki dela na delovnem mestu pod posebnimi pogoji, ima pravico na krajši delovni čas od 42 ur tedensko. Delavka z otrokom do 8 mesecev starosti ima pravico, da dela štiri ure dnevno tudi do treh let, če je otroku, po oceni zdravniške komisije, potrebna materina nega. Delovna organizacija ne more določiti, da nosečnica ali mati z otrokom do 1 leta starosti, delavec, ki je mlajši od osemnajst let in delavec, ki bi mu, po mišljenju zdravnika, tako delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje, delajo dlje od polnega delovnega časa. Med dnevnim delom z enkratnim polnim časom, delovnim časom ima delavec pravico do 30 minutnega počitka. funkcije: 1. kot merilo vrednosti; 2. kot prometno sredstvo; 3. kot sredstvo gomiljenja blaga; 4. kot plačilno sredstvo in 5. kot svetovni denar ali zlato. V socializmu se denar različno tolmači. Po nekaterih mišljenjih ne dobi neke nove funkcije in ne izgublja stare. Dosledno po teh mišljenjih se v socializmu ne menjajo oblike in funkcije denarja, ampak se menja njegova družbena vsebina. Spremenjena družbena vsebina. Spremenjena družbena vsebina denarja je v tem, da denar s svojimi funkcijami služi socialističnemu načinu proizvodnje. Pri tem denarne funkcije niso več funkcije kapitala, prav tako se denar v sistemu dro-bnoblagovne proizvodnje ni pretvarjal v kapital. Denar ne služi več za ekpliatacijo delavskega razreda, ampak za zadovoljevanje osebnih in kolektivnih potreb socialistične družbe. DEVALVACIJA Devalvacija je zmanjšanje vrednosti nacionalne denarne enote v razmerju do zlata in denarnih enot drugih držav. Zaradi inflacije in kroničnih deficitov se tako zmanjšanje priznava kot zakonska devalvacija, s katero se poskuša uvesti novo stanje v intervalutarnem pogledu, včasih pa tudi zamenjati in določiti še nižjo ali malo višjo novo pariteto. V kakšni meri se bo izvedla zakonska devalvacija je odvisno od okoliščin in možnosti (predvsem v pogledu izboljšave plačilne bilance in ugodnih tujih kreditov) ter ocene njenih posledic v določeni ekonomiki. DOHODEK Dohodek podjetja je rezultat končnega dela v proizvodnji in družbeno priznanje tega dela. Gledan na določenem proizvodu, je dohodek enak razliki med dohodkom od prodaje tega proizvoda in stroški za njegovo proizvodnjo. Finančno je to del skupnega dohodka nekega podjetja, ki se dobi, če se od njega odbije prometni davek in stroški poslovanja. EXTRA PROFIT To je dobiček ali profit od normalnega povprečnega dobička. Tak dobiček dosegajo predvsem podjetja, ki imajo višji organski sestav kapitala, višjo stopnjo organizacije in monopolni položaj na tržišču. Ekstra profit se doseže tudi s posebno intenzivno eksploatacijo delovne sile (v kapitalističnem gospodarstvu) in naravnih bogastev (v kolonijah). DENAR EKONOMIČNOST V kapitalizmu je denar sredstvo, s katerim vse ostale vrste blaga izražajo svojo vrednost in s pomočjo katerega se medsebojno menjujejo. Kot nujni proizvod menjave in prometa, je denar v kapitalizmu dosegel vrhunec svojega razvoja, ko je opravljal naslednje Eden od osnovnih ekonomskih principov poslovanja. Iz raža se v zahtevku, da se določeni rezultati dosežejo s čim manjšim trošenjem elementov proizvodnje, tj. materiala, sredstev za delo in delovne sile. Rezultat VLADIMIR ILJIČ LENJIN Letos, 21. januarja smo praznovali 50-letnico Leninove smrti - smrti ruskega marksista, revolucionarja in ustanovitelja sovjetske države. Že kot študent je bil prepričan, da bo lahko samo marksizem rešil ruski narod carizma in buržoazije in da mora biti delavski razred nosilec novega gibanja. Učil se je iz knjig, a še več iz življenja. Če se teorija v čem ni ujemala z realnim dogajanjem, jo je brez pomisleka spremenil, jo prilagajal posebnim okoliščinam in zmeraj znova iskal najboljše - včasih tudi protislovne rešitve. Ker je bil človek, se je kdaj tudi zmotil, nikoli pa se ni lagodno prepustil dogajanju in je zmeraj znova potiskal razvoj naprej. Bil je organizator, taktik in strateg delavskega gibanja, reševalec narodnostnega vprašanja, mislec, videc in državnik. Lenin je menil, da je taktika umetnost anandgarde, s katero si na podlagi dejstev pridobiva množice. "Umetnost politike je prav v tem, da zna pravilno oceniti pogoje in trenutek, ko se avandgarda proletariata lahko uspešno polasti oblasti, ko se lahko med prevzemom oblasti in po njem zanese na zadostno podporo delovnih množic, ko lahko po prevzemu oblasti, to svojo oblast ohranja, utrjuje in razširja z vzgojo, šolanjem in pritegovanjem čedalje širših množic delovnega ljudstva. " Vsa njegova razmišljanja, polemike in akcije so veljale socialistični revoluciji. Menil je, da je združitev delavskega gibanja v trden sistem neogibna. Bil je največji taktik in'strateg v zgodovini revolucionarnega delavskega gibanja. PREJELI SMO Ob prebiranju našega glasila, sem opazil, da sodelujejo s članki skoraj vedno eni in isti ljudje. Dobil sem občutek, kakor da to glasilo ni naletelo na plodna tla pri naših članih kolektiva. Po drugi strani pa, to mi lahko vsak potrdi, komaj čakamo izida nove številke informacij in ni ga v podjetju, ki bi jih, kljub ne najbolj primernemu času, ne prebral že takoj ob prejetju. Iz tega torej sledi: Časopis potrebujemo, nočemo pa z njim sodelovati, ali drugače rečeno, nočemo se potruditi in ga obogatiti s svojimi prispevki. Tako se torej dogaja, da se izidi posameznih številk Informacij vedno bolj zavlačujejo, saj ni dovolj prispevkov, s katerimi bi lahko popolnili že tako skromen (v kvantitativnem smislu) obseg lista. Predlagam, da bi se mogoče, kljub težnji po originalnosti, v bodoče zgledovali malo tudi po nekaterih drugih časopisih in uvedli nekatere rubrike oziroma teme, ki bolj zanimajo delovne ljudi. Prav gotovo se ljudje vsak dan srečujejo z raznimi problemi - bodisi doma, ali v službi - ki bi jih s pomočjo odgovorov v naši lastni pravni posvetovalnici, mnogo uspešneje reševali. Ne nazadnje pa, ljudje imajo gotovo bogato zakladnico različnih dogodkov, ki bi jih - za primeren honorar, seveda - objavljali, recimo v rubriki: "Kolorjevci doma in po svetu". Naj bo moj članek apel vsem članom kolektiva, da bi skupno oplemenitevali naš časopis in s tem lajšali delo celotnega uredniškega odbora. Upam, da sem s tem, ko sem se oglasil, že napravil korak v tej smeri. . Marjan HRIBERNIK se: -------------------------------- Pripis glavnega urednika: Kljub vzpodbujanju posameznih članov kolektiva, uredniškemu odboru ni uspelo pridobiti novih sodelavcev, zato je vsak poskus dobrodošel. Upajmo, da bo prav pismo Marjana Hribernika vzpodbudilo nove sodelavce, saj ne more izhajanje našega glasila sloneti na ramenih dveh članov uredniškega odbora, ki se trudita že od pričetka izhajanja našega glasila. ALKOHOL , NAŠ SOVRAŽIK Ko izprazniš steklenico alkoholne pijače, sploh ne pomisliš, kaj je pravzaprav alkohol, ki je v tej pijači, in kakšen bo učinek na tvoje telo. Alkohol sicer prvi hip poživi človeka in mu daje občutek moči, ki pa hitro zbledijo. Ima tudi precejšnjo kalorično vrednost, vendar mišice teh kalorij ne morejo uporabiti kot vir energije, zato ga ne moremo smatrati kot nadomestilo za hrano. Uničuje človekovo duševno in telesno zdravje, posebno slabo vpliva na telesni in duševni razvoj otroka. Naraščanje nesreč v prometu, visok odstotek mrtvih pri prometnih nesrečah, nesreče pri delu, izostanki na delovnih mestih - tudi to je delo alkohola. ALKOHOLIZEM POVZROČA: - živčnost, nestrpnost, razrvanost - izgubo kontrole nad svojimi dejanji in ravnanji - občutek krivde, nazadovoljstvo s samim seboj - neredno, neurejeno življenje - družinske tragedije ALKOHOLIZEM UNIČUJE - dobro osebno razpoloženje in počutje - veselje do dela in življenja - samozaupanje, občutek osebne vrednosti - urejeno življenje - srečo v družini ZATO naj vam ne postane pijača potrebna. Odločite se rajši za sadne sokove, ki poživljajo in hranijo telo. Prosti čas rajši preživite v naravi, ukvarjajte se s športom, poživljajte telo z gibanjem na svežem zraku. Ni svoboden, kdor je suženj alkohola! SINDIKALNO PRVENSTVO OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA V VELESLALOMU Krvavec, 15. februarja 1974 Letošnja muhasta zima jo je zagodla tudi smučarjem, še prav posebej pa organizatorjem sindikalnih tekmovanj. Tudi pri nas v tovarni smo imeli precej težav, preden smo sestavili ekipo za SINDIKALNO PRVENSTVO OB. LJ-ŠIŠKA na Krvavcu. Organizator je moral tekmovanje najprej preložiti, nato pa še spremeniti kraj in čas tekmovanja. Namesto Kranjske gore je bil izbran Krvavec in namesto sobote - petek. Prav to zadnje je povzročilo veliko nepotrebnega razburjanja in telefonad, saj so bili le redki pripravljeni žrtvovati svoj letni dopust, medtem ko vodstvo podjetja, ob odsotnosti tov. generalnega direktorja, ni bilo pripravljeno odobriti tekmovalcem izredni plačani dopust. Ob tem se lahko vprašamo: Kdaj bodo rekreativne dejavnosti v naši tovarni deležne tistega razumevanja in podpore, ki jim zaradi pozitivnega vpliva na delovnega človeka tudi gre? Naj mi bo oproščeno, moj namen je bil raportirati z občinskega sindikalnega prvenstva, vendar mislim, da moramo opozoriti tudi na razmere, ki zavirajo hitrejši razmah športnih dejavnosti pri nas. Letošnje leto je imela (tokrat prvič popolna) ekipa COLOR-ja na smučiščih na Krvavcu izrazito smolo. Razen dveh so na zelo težkih progah vsi tekmovalci padli in s tem zapravili možnosti za visoke uvstitve. Zaostanki za vodečimi v vseh skupinah pa so kljub padcem majhni. Ekipa kot celota je kljub temu uspela, saj je dosegla četrto mesto med devetnajstimi organizacijami, ki so poslale svoje člane na prvenstvo. Podrobni rezultati so naslednji: ŽENSKE * 1 2 3 - kategorija A: (5 uvrščenih) 1. Košenina Ana Donit 42,30 2. Gvardjančič Mirna Donit 60, 10 3. Kariš Lučka SOB Šiška 63, 00 • - kategorija B: (10 uvrščenih) 1. Trobec Marija Standard OJ OJ o o 2. Pirc Milena Litostroj 40, 30 3. Palšič Betka Donit 41, 10 4-5. Kržin Milena Color 43, 50 - kategorija C: (6 uvrščenih) 1. Tome Rezka Color 41, 20 2. ErŽan Slavka Viator 41, 30 3. Štokelj Adela Slovenija Avto 49, 80 IIP:-1 V . V' M OŠKI - kategorija AB: (53 uvrščenih) 1. Sršen Janez Iskra IEZ 57, 70 2. Poženel Cveto IM P 61,40 3. Bergant Franc Viator 61, 60 9. M atije ve c Vanja Color 67, 00 43. Fock Mihael Color 110,50 Senčar Tone Color odst. kategorija CD: (40 uvrščenih) 1. Tome Tone Savske elekt. 37, 30 2. Kogovšek Franc SOB Šiška 37, 60 3. Sršen Brane Litostroj 37, 90 23. Cvajner Radi Color 55, 10 28. Hočevar Jože Color 62, 20 Bitenc Dane Color diskv. Hafner Matjaž Color odst. kategorija EF: (17 uvrščenih) 1. Bernik Milan Iskra IEZ 29, 70 2. Bernik Ivan Tiki 32, 10 3. Zupančič Janez Litostroj 32,40 4. Rožnik Zvone Color 33, 30 EKIPNO 1. DONIT Medvode 2. LITOSTROJ Ljubljana 3. AVTOMONTAŽA Ljubljana 4. COLOR Medvode 14 negativnih točk 16 negativnih točk 30 negativnih točk 37 negativnih točk Vanja MATIJEVEC KRONIKA ČESTITKE Bogdan Babnik iz kuhinje, sinteze se je poročil -- Čestitamo ! Alojzu Pintarju iz kadr. spl. sektorja se je rodila hči - Č e s t i t a mo ! Francu Osredkarju iz vzdrževalnih obratov se je rodil sin - Čestitamo! Stanetu Janževiču iz komercialnega sektorja se je rodil sin - Čestitamo! Matjažu Hafnerju, dipl. ing. iz razvojnega sektorja se je rodila hči - Čestitamo! PRODAJA MERCEDESA Na predlog komercialnega sektorja so člani delavskega sveta na 29. seji sprejeli sklep o prodaji osebnega avtomobila znamke Mercedes 200 S, reg. štev. LJ 407-67. Vozilo je bilo dotrajano in nadaljnje vzdrževanje predrago, zato smo ga prodali tovarni "Primat" Maribor. Ob 20-letnici ljubljanske knjigovodstvene organizacije je društvo knjigovodij Ljubljana na izrednem občnem zboru 5. februarja pregledalo dejavnost in sprejelo nova društvena pravila. Ob tej priliki so podelili priznanja, katerega je prejel tudi finančni direktor Aleksander Vavpotič. Sedem članov pa so za dolgoletno požrtvovalno društveno delo razglasili za častne člane. Vsem iskreno čestitamo! Pogosto opažamo, kako zmedeno in brezglavo hodijo nekateri pešci kar po vozišču in se nikakor ne more jo sprijazniti s cestnoprometnimi predpisi. TRIJE NOVI REAKTORJI Na 29. seji delavskega sveta so člani sprejeli načelno odobritev investicijskega programa za proizvodnjo sistetičnih smol. Po tem programu so predvideni trije novi reaktorji, od katerih imamo že dva, tretjega pa bomo morali še kupiti. Montaža prvih dveh reaktorjev je predvidena v juliju, pričetek obratovanja pa koncem letošnjega leta. Sedanja zmogljivost sinteze je 4 tisoč ton letno, z vgraditvijo še treh reaktorjev pa bi se povečala za nadaljnjih 9 tisoč ton. Povečati bo treba skladišča topil, mastnih kislin in sipkih materialov. Električne energije imamo dovolj in tudi niz drugih dejavnikov govori v prid razširitve. NA NOVO SO SE ZAPOSLILI Milorad Ivanovič - za nedoločen čas v kuhinji, sintezi, polnilnici Slavka Mladenovič - za nedoločen čas v predstavništvu Beograd Maruška Čarman - za določen čas v mešalnici Josip Mastrovič - za določen čas v predstavništvu Reka Ksenija Popovič, dipl. ing. - za nedoločen čas v komercialnem sektorju Mirko Šuštar - za nedoločen čas v upravi podjetja - oddelek za organ, dela V 63. členu temeljnega zakona o varnosti prometa je natančno določeno, da morajo pešci hoditi po pločniku ali drugi površini, ki je narejena v ta namen, oziroma je določena za pešce ob vozišču. Na javni cesti izven naselja, kjer ni pločnikov, morajo pešci hoditi po skrajni levi strani ceste v smeri vožnje. To pa zaradi tega, da lahko že vnaprej vidijo, ali se jim približuje motorno vozilo, in se mu seveda lahko tudi pravočasno umaknejo. Če hodijo po desni strani cestišča, tega seveda ne vidijo, pogosto pa tudi ne slišijo, in tako lahko pride do nesreče. OD VOJAKOV SE JE VRNIL Vili Luštrek Če pešec ne upošteva cestnoprometnih pravil in hodi po vozišču, ki je namenjeno vožnji, ali če prečka cesto tam, kjer to ni označeno, je za morebitno nezgodo soodgovoren. Kolika soodgovornost zadene pešca in kolika voznika, ugotovi po potrebi ob sodelovanju prometnega izvedenca sodišče. SLUŽBO SO PREKINILI Slavko Maček iz mešalnice Zvonka Cedilnik iz mešalnice Savka Vidovič iz kadr. spl. sektorja Ljudmila Velikanje iz komercialnega sektorja Marija Klanjšek iz finančnega sektorja DOM NA VOGLU VAS ZNOVA VABI INVALIDSKO UPOKOJEN Andrej Knific iz sklad, materiala - odprema _. „ .,* , . _ Zima se še ni poslovila od nas, mi pa ze razmišljamo, kje in kako bomo preživeli letni dopust. Želel pa bi vaše razmišljanje za kratek čas še zaustaviti, ga prekiniti in vas opozoriti, da nismo še izkoristili vseh možnosti zimskega dopusta. Mnogi nam zavidajo in občudujejo naš počitniški dom na Voglu. Danes je to prava redkost in zato je toliko večja dragocenost če ima podjetje lep počitniški dom v visokogorskem smučarskem centru na Voglu. Žal pa smo naš dom v zadnjem času zelo zelo zanemarili. Nešteto pripomb in ostre kritike je prihajalo od strani domačih in tujih gostov. Dom je propadal. Potrebna je bila temeljita akcija in hitro ukrepanje. Športna dejavnost in rekreacija je med člani naše delovne organizacije močno oživela, zato smo pred nedavnim ustanovili športno društvo Color. Med ostalimi sekcijami deluje v društvu tudi smučarsko planin^ ska sekcija. In ravno ta je čutila potrebo, da se dokončno reši vprašanje doma na Voglu. Iz članov sekcije smo organizirali akcijo in dom temeljito očistili, odpravili vse napake in okvare, dokupili manjkajočo opremo in inventar in tako dom usposobili za sprejem gostov. Da pa se vsa stvar ne bi ponovila, smo iz članov sekcije organizirali redno dežurstvo v domu. Ves teden sta v domu dva dežurna, ki skrbita po navodilih hišnega reda za red in disciplino. Dežurna koristita svoj letni dopust, na voljo pa imata letne permanentne karte za vse žičnice na Voglu. Koristim to priložnost in se v imenu sekcije zahvaljujem vsem tistim, ki so sodelovali v akciji Vogel, računamo pa še na pomoč drugih. Po vprašanju reda in discipline smo naredili temeljite spremembe, oziroma izboljšave. V kratkem povzetku vam posredujemo hišni red v domu: - Uporabnik doma se mora javiti dežurnemu s potrjeno napotnico, identično z osebno izkaznico in plačanim računom bivanja. - Kuhinja je samopostrežna, zato mora vsak po uporabi obvezno počistiti za seboj (kuhinjski inventar, štedilnik, tla itd.). - Dostop v bivalne prostore je dovoljen samo v copatah. Prepovedana je hoja v smučarskih čevljih. - Za olje in kurjavo oljnih peči skrbi dežurni. - Posteljno perilo izdaja in menja samo dežurni. - Uporabnik mor-a obvezno upoštevati navodila dežurnega. - Za vsako storjeno materialno škodo ima dežurni pravico takoj izterjati odškodnino. - Uporabnik je dolžan ob odhodu temeljito počistiti sobo in druge uporabljene predmete in ko dežurni vse to pregleda, mu ključe izroči. - Na dan odhoda mora uporabnik izprazniti sobo do 12. ure. - Dežurni ima pravico nastaviti slučajnega gosta brez napotnice, če dom ni zaseden. Gost je dolžan za čas bivanja oddati dežurnemu osebno izkaznico ali potni list in takoj poravnati stroške bivanja. - Kajenje je dovoljeno samo v dnevnem prostoru. Objavljamo še cenik stroškov bivanja v domu na Voglu: Domači gosti: Prenočišče 5, 00 din Turistična taksa 2, 50 din Pranje posteljnega perila 5, 00 din Tuji gosti: Prenočišče 15, 00 din Turistična taksa 2, 50 din Pranje posteljnega perila 5,00 din Cene veljajo za en dan bivanja, razen za pranje perila, kjer je cena enkratna. Sejo je otvoril najstarejši član Dragan Burlič, dipl. oec. .. . Iz navedenega članka ste lahko razbrali, da so se razmere kljub določenim težavam temeljito spremenile in prepričan sem, da boste ponovno začutili potrebo, da del svojega dopusta preživite na snegu in soncu. Lojze IZLAKAR DELAVSKI SVET SE JE PRVIČ SESTAL v nadaljevanju je generalni direktor Miloš Gabrijel poročal o poslovanju podjetja v preteklem letu . . . . . . člani so zavzeto sledili poročilu . . . 6. februarja je bila prva seja delavskega sveta v sej- * . , ni dvorani, katero vam predstavljamo v sliki in bese- /Yl v*L./v<-^€ t NAGRADNA KRIŽANKA Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka Colorjeve informacije" do vključno 10. aprila 1974. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče ! COLORJEVE INFORMACIJE štev. 2-3 (Ž4), leto III, marec 1974. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode vsak mesec v nakladi 650 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. prav. Mirko Korinšek (odgovorni urednik), Franci Rozman (glavni urednik), ing. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec, Anica Keber in Alojz Izlakar. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. n- n WU£tt LXMSK! 5W<5<» k. L. C£VK£ aCB*t K M e >b P V E L 9 A / P P ►c o 4 O R /? N /V P T U R P iT/tun Z «fW0a 3 SK * O Z) P V 0 z AZ iitz* r / R £ O / Z) £ p E 7 «r R K P A/ O D >9 P ŠŠ5? 7 P /? K ■SOVC4 R V ^ššf V z O /? p E Č Z E S Mececc >9 o $ 9 £ >9 [ieu / J ■%v, P "Er 7 O Z d issr 3 3 /v / H J /9 /9 A' O i D £ A/ 3 z/ P zT 3 R A' V V V O L sa Z) 3 •5 £ /? 7 / Tt«0Č'*> * R Z 9 v P r o X O z 7 5S&™ >9 >9 R o £ £ itk G o “■*’ /9 č/ 7 o P N >9 L 9 R o Z) / s M £ IžžT' £ 9 N 6 / A/ G m O S v E 7 A/ / A7 6 J 3"-i' S A/ 0*4» D /9 l 7 <9 /v / vS 7 / PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ JANUARSKE ŠTEVILKE Za nagradno križanko iz januarske številke Colorjevih informacij smo prejeli 40 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih mehanične delavnice v novi tovarni. Komisija, ki so jo sestavljali: Ludvik Kalan, Peter Mravlje in Tomaž Luštrek, je kot dobitnico prve nagrade v znesku 60 dinarjev izžrebala Slavico Antolovič, drugo nagrado 40 dinarjev prejme Ida Juvan in tretjo nagrado 20 dinarjev Mina Pirc. Nagrade bodo izžrebankam izplačane skupaj z osebnim dohodkom v aprilu 1974. Čestitamo! MORDA NISTE VEDELI IMENA MESECEV srbska hrvaška slovenska makedonska i januar siječanj prosinac januari ii februar veljača svečan fevruari m mart ožujak sušeč mart IV april travanj mali traven april v maj svibanj veliki traven maj VI jun lipan j rožnik juni VII jul srpanj mali srpan juli vm avgust kolovoz veliki srpan avgust IX septembar rujan kimavec septemvri X oktobar listopad vinotok oktomvri XI novembar studeni listopad noemvri XII decembar prosinac gruden dekemvri ŠALE V KNJIGARNI - Prosim imate kuharsko knjigo brez slik? - Zakaj pa ravno brez slik? - Zato, da mož ne bo mogel primerjati! BREZPOSELNOST - Tone, kaj delaš? - Nič. - Hja, nič! To je pa lepa zaposlitev! Pa se ne bojiš konkurence? S SODIŠČA - Obtoženec, ali se kesate, ker ste tožitelja udarili s steklenico? - Seveda, tovariš sodnik, saj sem ga s polno! SPORAZUM - Peter, se boš zares poročil? - Res je in to kmalu! - Kdaj pa? - Takoj, ko z bodočo ženo skleneva samoupravni sporazum ! Aktualna karikatura — Pravite, da se vas delavcev nikoli nič rie vpraša? Pa kako bi vas, saj vas ni v upravnem odboru, v odboru za gospodarjenje, v vodstvu ZK ali sindikatov ...? ! MISLI Eni napake delajo, drugi jih odpravljajo! Kmalu bo tudi optimizem poklic! Zaradi trepljanja po ramah so mi poškodovali hrbtenico ! Javnejša funkcija, bolj tajni dohodki! Le kaj bomo počeli na dopustu, ko smo se že pri delu naveličali počivati! Ne evidentirajmo samo možne, ampak tudi zmožne kandidate! in na vrsti je že bilo prvo glasovanje (tokrat samo za razrešnico "staremu" delavskemu svetu ... . . . podpredsednica Jolanda Lešnik pa zavzeto sledi toku seje. Novoizvodljeni predsednik Stane Vilar je povzel besedo ...