STEV. (No.) 84. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 20. JULIJA—THURSDAY, JULY 20), 1922. LETO (VoL) VUk IZJAVA BIVŠEGA CHICAKA-ŽANA 0 BOLJŠEVIKIH. Riga, 18. julija. — Korespondent Chicaške Tribune ki se nahaja v Rusiji je včeraj objavil dolg članek o boljševiškemu delavskemu sistemu, o katerem tudi nekatero slovensko časopisje juriša in mu poje slavo. O-benem je pa objavil tudi izjavo nekega Rusa. ki se je nahajal več let v Ameriki v Chicagi, a se je kmalu po končani vojni vrnil v svoj rojstni kraj, kjer je mislil, da bo našel deveta nebesa, kakor so mu jih v Ameriki obljubljali ruski komunisti. To izjavo mi prinašamo v celoti tako, da bo tudi slovensko delavstvo v A-meriki videlo, kake so te deveta nebesa o katerih zlasti Mihvauška tet-ka S. in lawndalska teta in njen sa-mosrajčnik P." pojejo slavo. Ime do-tičnega Rusa je Pete Demetrius, ki izjavlja tako-le: "Ko sem se nahajal med vojno v Ameriki sem delal v premogorovu iti sem služil po $12.00 na dan. Po vojni sem delal en čas v Chicagi in precej dobro zaslužil. Tam sem imel izborile čase, dobro hrano, dvakrat na dan meso, dovolj zabave in vsega. Kar enkrat pride k meni nekdo, ki jc oznanjeval evangelij komunizma, pričel mi je šepetati o delavski vladi v Rusiji, kjer je vsakdo sam svoj "bos" (seveda dokler v Rusijo ne pride) in kjer ni potreba poslušati drugih, ampak je sam svoj gospodar in lastnik. Pravil mi je: Pojdi nazaj v Rusijo in postani sam svoj gospodar. kjer boš lastoval sam svojo lastno zemljo.'' "Da je ta vabilni klic bil zelo prijeten za moja ruska ušesa je umevno. zlasti še, ker sem imel stariŠe, ki so živeli na Krimu. Zato sem se odpravil na pot proti domu. V Rusijo sem dospel čez kake tri tedne in takoj ko sem dospel v Rusijo, so me za tri tedne vtaknili v ječo radi o-sumljenja. Potem sem mogel pristopiti v komunistično stranko in kmalu zatem sem bil odposlan na delo v izdelovalnico municije v Kijev, ki je last nekega boljševiškega trusta." "Roljševiki in komunisti so mi vedno zatrjevali, da komunisti la-stujemo vse skupaj, da je, vse naša last. Vse dobro! Ampak jaz sem pronašel, da jaz nisem bil nič več niti sam svoja last! Bil sem kakor suženj, če ne še slabši." "Delati sem moral za plačo, ki mi jo je določevala vlada. Ko sem včasih pozabavljal proti nezadostnemu zaslužku, se mi je povedalo: "tovariš ti si sam vlada." To je prijetna govorica, ampak kaj pomaga biti sam vlada, akp si pa obenem tudi vladni suženj ?" • • - "Zatem sent šel na Krim obiskati svoje stariše in moje stare znance. Vse sem našel v velikem pomanjkanju, izstradane — že skoro umirajoče, ker vsa Rusija umira." "To in še več, kar sem doživel pod boljševiško vlado mi je pregnalo iz srca vsako ljubezen do sedajne Rusije. Amerika naj le bo kapitalistič- ŽELEZNIČARSKA STAVKA. Poganjanja med železničarji in železniškimi magnati so še vedno v tiru, a vzlic vsemu prizadevanju in dokazovanju, da ako bi železničarji sprejeli nove plačilne lestvice, bi s tem bili prizadeti železničarji tako, da bi ne zmogli v sedajni draginji življenskih potrebščin, se ne more do pravega sporazuma. Trdo-srčnost železniških magnatov vstra-ja na svojem mestu in v njihovih očeh ni najti milosti za ubogega delavca. POULIČNI ŽELEZNIČARJI ODIDEJO NA STAVKO. Ako ne bo prišlo ta teden do sporazuma med družbami, ki lastujejo poulične železnice, je določeno, da prihodnjo nedeljo o polnoči odidejo na stavko vsi uposljenci pouličnih železnic. na država, in če je, jaz hočem tam delati in postati kapitalist. "Lenin in Trotzkv lastujeta vse in celo Rusijo. Ona dva živita razkošno, kakor noben evropski kavalir. Ona dva sta kriva. . Delavce, ki se bore za svojo cbt.^iti.cn, da bi jim bilo mogoče skozi življenje, da bi mogli preživeti sebe in svoje družine, se prezre in lastnikom se da pravice za obratovanje in se jim celo obljubi protekcijo v vseh slučajih. O ljudstvo, ki si vpilo pred par leti doli z Wilsonom itd. kaj imaš j»a se-daj ? RAZNE NOVICE. ZAVEZNIKI ZASLIŠIJO ŠE ENKRAT RUSKO DELEGACIJO. Haag, 19. julija. — Zveza narodov je danes sprejela prošnjo, ki jo je poslal vodja ruske delegacije na sedanjo haaško konferenco in je določeno, da se še enkrat zasliši ruske zahteve v podrobnosti. Tudi zavezniki bodo pripravili nove pogoje, ki jih bodo predložili ruski delegaciji še enkrat. LIGA ZAHTEVA GARANCIJE OD NEMČIJE. Haag, 19. julija. — Vrhovni svet lige narodov je danes sestavil posebni ultimatum, ki se ga bo v par dneh odposlalo berolinski vladi. Ultimatum vsebuje odločno zahtevo, da mora Nemčija podati gotove posebne garancije za plačevanje vojne IZ JUGOSLAVIJE. Umrla je M. Maksimilijana Ko-lene, prednica urŠulinskega samostana v Ljubljani, ravno ob petdesetletnici svojega redovnega življenja. Bila je vzorna redovnica, izvrstna učiteljica in blaga predstojnica. V najtežjih vojnih časih so jo postavili velikemu ljubljanskemu samostanu na čelo, kar kaže, kako so ji sosestre zaupale. Naj v nebesih praznuje večni jubilej! j Dr. Aleš Ušeničnik-vseučilišni rektor. Ljubljansko vseučilišče je za prihodnje leto podelilo to najvišjo svojo čast najsvitlejši zvezdi slovenskega, da lahko rečemo jugoslovanskega duhovništva. Dr. Ušeničnik je biser kot duhovnik in biser kot učenjak. Vsako vseučilišče bi si šte- odškodnine in glede reparacijskega tG v čast, ako bi ga imelo v svoji sre- vprašanja. MNENIA DELAVSKIH VODITELJEV. Predsednik John L. Lewis združenih ameriških premogarjev je izjavil, da je predsednikova nota "r^e-sto", s katero pravi, se ne bo doseglo nikakih robrih rezultatov pri pro-duciranju premoga. Izjavil je tudi, I da premogarji bodo korakali vzlic temu krepko naprej proti svojemu cilju. GOMPERS ISTEGA MNENJA. Samuel Gompers, predsednik A-meriške Delavske Federacije je istega mnenja in pravi: "Kadar trpi pol milijona ljudi, se žalosti radi gotove nepravičnosti, tedaj je slab čas za ropotanje vojaškega bobna, za rožljanje sabelj 111 za grožnje železne roke!" BRATOMORNI BOJ NA IRSKEM. Dublin, 19. julija. — Vročekrvni Irci se še vedno lasajo med seboj. Angliji se je posrečilo vbrizgniti Ir-!cem strup medsebojnega sovraštva in sedaj se sami lasajo 111 koljejo med seboj. Anglija pa se jim lepo smeje v pest. ker je dosegla svoj namen. Jug in Ulster sta v laseh in I njihov boj je zahteval že številne žrtve. Vojaki irske proste države zmagujejo, ker jih podpira Anglija z orožjem in municijo. Republikanski vojaki ali pristaši De Valerove i stranke, pa se umičejo in se bodo, kot kaže položaj v kratkem morali I brezpogojno podati. KAJ POREČE POSTAVA ILLI" NOISA, AKO SE NASTAVI STAVKOKAZE. Znano je, da ima država Illinois postavo, ki ne dopušča delati pod zemljo v premogorovih nobenemu, ako nima takozvanega "majnarske-ga papirja" licence. Za to licenco pa je mogel dosedaj vsak majnar napraviti izkušfijo na sodniji, predno jo je mogel dobiti. Premogorovi v državi Illinoisu so po večini vsi unij-ski. Torej dosedaj so delali sami izkušeni delavci. Zato vlada velika radovednost med gotovimi krogi, kaj bo država Illinois v tem oziru ukrenila, ali bo to postavo razveljavila? Nekaj bo morala storiti, kajti neizkušene delavce ne bo mogla pustiti v pojdzemljsko nevarnost. Ako jih pa bo, se pa to pravi, da je dosedaj iz dosedajnih premogarjev brila norce! ZALOGE PREMOGA SE PRAZNIJO. New York, 19. julija. — Nadzorniki železniških družb, ki oskrbujejo in pazijo na zaloge premoga so dali včeraj poročilo, da je pri roki le malo premoga, ki ne bo zadostoval niti mesec dni. di. Seveda kulturobojneži z njego.vo izvolitvijo niso zadovoljni. Celo vojsko so mobilizirali proti profesorjem tovarišem, ki so ga izvolili ... A s tem so ti ravno pokazali, da so resni možje, ki se ne ozirajo na kake nizke strankarske inštinkte. ki vodijo kulturobojno maso, ampak samo na znastveno in sicer potrebno kvalifikacijo za tako čast. O tej pa niso mogli dvomiti. TOPNIČARJI NADOMESTIJO PEŠČE V BLOOMINGTONU. Chicago. 111., 19. julija. — Illinoiš-ki podgovernor Sterling je danes izdal povelje, da naj odide v Bloo-mington 202-gi topničarski polk, da nadomesti 129 in 130 pešpolk, ki je dosedaj služboval v Bloomingtonu. Oba pešpolka pa odideta v Camp Grant na poletne vaje. V DRŽAVI MAINE NAŠLI OBŠIRNO POLJE TRDEGA PREMOGA. Portland, Me., 19. julija. — V okolici mesta Scarboro so te dni odkriii velike žile trdega premoga. Novo premovno polje se nahaja komaj kakih 5. milj od industrijskega središča v Portlandu. Mesto Portland bo s tem pridobilo veliko važnost v pogledu industrije. Slovenski pocfkralj na zatožni klopi. Da je slovenski pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar ločen od svoje žene Milice, je splošno znana stvar. Tudi to je že zdavnaj znano Ljubljančanom, da ji ni izplačeval take alimentacije. kakor bi se spodobilo in bi jo ji bil lahko. Zdaj ga je pa ona tožila za zvišanje alimentacije. Doslej je dobivala 1000 K na mesec, torej še pet dolarjev našega denarja ne. Poslej je hotela imeti 4000 K mesečno. Ljubeznivi soprog ji je pa po svojem zagovorniku pustil povedati, da njegove denarne razmere tega ne zmorejo, zlasti ker mora skrbeti za "drugo ženo''. Ker se je visoki podkralj bal, da bi znala javnost še kaj več zvedti. se je udal, da je pripravljen plačati 3000 K mesečno. Tako se je zadeva mirno poravnala. Kakor je videti pelje g_ podkralj bolj patrijarhalno življenje- Umrl je župnik v Tržiču na Gorenjskem, duhovni svetnik Potokar, po kratki mučni bolezni v na'jlepši moški dobi. Bil je pravi oče delavskega Tržiča. Vse ga je ljubilo. To se je zlasti pokazalo na dan pogreba. Vse tovarne so bile zaprte, vse delo je počivalo, vse je hotelo svo-jemu očetu skazati zadnjo čast. Ta-cega mrtvaškega sprevoda Tržič menda še ni videl. Smrt je s tem, ko je njega pokosila, naredila veliko vrzel ne samo na naši krščansko-so-cialni fronti v Tržiču, ampak po celi Sloveniji. — R. I. P- " . ... w, . „ .--... .. . ._____ __________■ ~ , . - . UST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT POST OFFI CE AT CHICAGOJLL., UNDER THE ACT OF MARCH scd I87Q. sSlogajači JNjesloga tlači Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City o£ Chicago $3.50. Izhaja trikrat na teden vsaki torek, četrtek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Evropo $3 50. Za Chicago $350. do napredka jc edinost ' \ljuc do ^mage je edinost EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Ganal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Premogarska stavka. Lastniki premogokopov niso sprejeli predsednikovega predloga, po katerem hi se pogajali z delavstvom in prišli do mirne rešitve velike in nevarne stavke. Predsednik jim je odgovoril, da obžaluje, da niso jetlini v tem vprašanju in jih je pozval, da odpro svoje rove in začno obratovati. To pa pomen j a, da bo vlada poslala vojaštvo, da bo varovala premogovnike in skebe. Ako bi pa še to ne pomagalo, trdije uradni krogi, je resen namen predsednika, da bo vlada prevzela obratovanje premogovnikov, dokler se spor ne reši. Ker pa predsednik nima te oblasti, govori se v vladnih krofih. -da bo predsednik sklical zbornico v nekoliko dnevih, da sklene postavo, po kateri bi mogel to storiti. Pri vsem tem je samo občudovanja vredna zaslepljenost lastnikov premogovnikov. Kaj takega bi si človek skoraj ne mislil, da je mogoče. Tako pravične še nikdar niso bile zahteve premogarjev, kakor so sedaj. I Velikanske dobičke so ti lastniki spravili v žep za časa vojske in takoj po i vojski. Sedaj pa delavstvo ne zahteva druzega, kakor samo svoje pravice. pa niti slišati nočejo. Živila in obleka in vse druge potrebščine življenja so sicer padle v ceni. toda ne tako, kakor so padle delavske plače. Cene premogu so danes iste kakor so bile pred tremi leti. delavcem so pa že za polovico utrgali pri plači. To je krivica, ki kriči po maščevanju in prav nič čuda ni. če ubogemu delavcu kri zavre. Zato. rojaki, naj ne bo med Slovenci Judeža, ki bi si pritisnil na svoje ime sramotni pečat izdajalskega skeba. iz več naselbin smo dobili sporočil a o takih Judežih! To je podlo in vsakdo naj se ve, da izdajalca tudi kapitalist gnjusi in da ga bo z gnjusom vrgel iz tovarne, kakor hitro se bo stavka uredila. V tem velikem in pravičnem boju mora vse del'?\ sl\ » stati združeno brez razlike prepričanja, naj bo verskega ali političnega ali narodnega. Kapitalisti naj se pa le igrajo z ognjem. Se vsakdo, ki se je z njim igral, se je opekel. Xaj nikar ne misbjo. da smejo tedaj vse. k<> jim je i-rdi s1 cijalizem izročil ubogo delavstvo na milost in nemilost, ko jim je pomagal razbiti in oslabiti delavske unije, delavski* solidarnost. Naj ne misl'jo. da ne bo kazni. Delavcem in najemnikom zaslužek pridržav iti ali utrgovati je vnovbovpijoči greh. ki se je še vedno maščeval in se b > •udi tukaj, nad oholim ameriškim kapitalistom, ki je grd in nagnjusen v svojem živaljski pohlepnosti po denarju. Delavstvo pa pozorjamo na delovanje sociializma v delavskih vrstah. Kako je mogoče, da je prišlo po tolikih letih boja in dela za delavsko solidarnost in za moč delavskih unij tako daleč, da morejo postop iti bogati gospodarji tako brezobzirno? Vidiš, delavec, socijalizem je postavljal že leta nazaj socijalizem pri delavskem vprašanju na prvo mesto. Kar spomnite se, ko se je trdilo: Roditi socijalisti. pa boste vse dosegli. Vi ste ubogali, in kaj imate danes? Kje je socijalizem? in kje ste Vi in kako stoji z Vašimi pravicami? Mesto da bi socijalizem pustil pri mi-111 vse drugo, kar ne spada v delavsko vprašanje, mesto da je stikal po farovških gnojiščih, da je preganjal kake-neškodljive "farje" ali uboge "nune'', naj bi bil raje deloval za delavsko solidarnost. In pa neumni 1. \Y. \Y. ism in boljševizem in vse te neumnosti. Ali ne vidiš, slovensko delavstvo, da je vse to bilo satansko zavito delo kapitalizma, da so te slepili pod krinko socijalizma in te ubijali. Misliš da so razni rdeči kričači zastonj kričali in pri tem bogateli in razdevali Vaše vrste? Slovenski delavci. se spominjate, kako je vaše rdeče časopisje delalo celo proti ameriški Federaciji dela. proti tej največji organizaciji združenega delavstva? Zakaj ? Zato ker se niso pustili udinjati kapitalizmu pod krinko socijalizma. Hi to delali, če bi bili res za delavske koristi? Da, kdo ne vidi, da je sedanja razdvojenost delavcev in sedanja oholost kapitalistov, ki stoje na razvalinah naše edinosti, samo sad delovanja neumnega socijalizma med delavskimi vrstami! Razdelili so nas in s tem ubili. Pa reci, slovenski delavec, da ni res tako? TO IN ONO. Katoličani so 100 proc. Američani. Med njimi ni nikakih anarhistov. nikakih radikalcev, nikakih sicer nevarnih ljudi. Zakon in družinsko življenje sta jim sveta; otroke vzgajajo v dobre in krepostne državljane, in konečno: Koliko karitativ-nih zavodov vzdržujejo na svoje lastne stroške! Vrhovni sodnik kazenskega sodišča v Chicago, Hon. Scanlan. je rekel na zboru ameriške zdravniške družbe (American Medical Association) sledeče znamenite besede: "Mi Amerikanci izgubljamo po malem vero v Boga. In s tem tudi lahko pribijem, da propada v istem sorazmerju družinsko življenje in raste število zločinov. Naše družine so za-nikerne, ker nimajo več vere in ker po veri ne žive. Žalibog se še hvalijo z brezverstvom. Nedavno smo v statistiki lahko brali, da jih se je pri preiskavi za sposobnost za vojaško službo dve tretjini "pobahalo" s tem, j da "ni pripadajo k nikaki cerkvi." Jaz mislim, da je taka izjava za nas Amerikance naravnost sramotna. Rt. Rev. Vincenc Wehrle, G.v S. B., škof v Bismarck, N. Dak., je poslal vernikom svoje škofije opomin, da ne smejo pristopati društvom "Royal Neighbors, Modern Woodmen" itd., ker so zvezana s prostozidar j i. ali pa jih vsaj skušajo posnemati. Noben katoličan, ki ljubi svojo katoliško vero ,ne bo vstopal v društva. ki so od cerkve prepovedana, marveč se bo izogibal tudi takih, ki so s prepovedanimi društvi kolikor toliko v zvezi. Imamo, pravi škof, dovolj katoliških podpornih društev, tako da nam ni potreba pristopati k društvom, ki se sedaj z vso silo trudijo, da bi pričela boj zoper katoliške župnijske šole. 1 Ta opomin velja tudi za Slovence, ki kaj radi pristopajo v taka društva ! Milwaukee, Wis. — Kot potovalni zastopnik, ki potujem za Ave Maria, Edinost in Glasnik P. S. J., kakor je že javnosti znano, sem se tudi na-' potil v Milwaukee. Wis. Dospevši v Milwaukee sem bil nadvse prijazno sprejet od č. g. župnika Fathra; Pakiža v West Allisu. Gospod so! mi veliko pomagali z dobrimi na-' sveti, kateri so mi veliko koristili pri moji agitacije za naše liste. Zato se i Rev. Fathru Pakižu zahvaljujem iz 'dna srca za gostoljubnost in pomoč, s katero sem pridobil lepo število novih naročnikov na naše katoliške li-■ ste. Zatem sem pa dolžan tudi zahvale Mr. Bregantu. ki mi ji tudi ve-• liko pomagal pri agitiranju. Posebno pa sem dolžan se zahvaliti našc-" mu tukajšnemu novemu zastopniku " Mr. Jakob Jenkotu, kateri je veliko " se trudil, ko sva obiskavala tukajšne } dobre slovenske družine. Hvala mu ' tudi za ljubeznivo gostoljubnost. Za » gostoljubnost in postrežbo sem pa ' dolžan tudi se zahvaliti najprisrčne-je Mrs. P»evc, kjer sem vžival pravo staroslovensko gostoljubnost. Za po-. moč pri agitaciji in za iskreno go-l stoljubnost sem pa dolžan zahvaliti i se še Mr. John Vrakanju in Mr. Lu-. ka. Vsem skupaj najlepša hvala in > Bog vsem stotero povrni! Glede delavskih razmer ni veliko za poročati. Kakoršne so delavske ' razmere po drugih mestih so približ-" no tudi tukaj. Zaslužek strižejo kapitalisti ubogim delavcem, kakor po- Forest City, Pa. — Tukaj v naši 1 naselbini se je zopet dogodila žalostna novica, namreč zopet je se je o-glasila med nami bela smrt in po brala je dobroznani družini John Keržič hčerko v 7. let starosti. Pre-I zgodnja smrt ljubljene hčerke Ker-žičeve j^prizadjala veliko žalost njenim dragim starišem. Pokojna deklica je bila zelo bistroumna in priljudna in vsi so jo iskreno ljubili. Njen pogreb je bil veličasten in marsikdo je trdil, da tako velikega in krasnega pogreba še ni videl. Njena krsta je bila obložena s številnimi venci in cvetlicami, ki so ji prinesli v zadnji pozdrav in spomin stari in mladi Forestčani, med njimi mnogo drugorodcev. Pogreb so vodili in o-pravili mrtvaške obrede naš č. g. župnik Father Mihelič in sicer iz hiše žalosti pa v cerkev sv. Jožefa, kjer imeli poleg krste krasen poslovilni govor v slovenskem in angleškem jeziku. Fathru Miheliču vsa hvala za njihov trud, kakor tudi blagim ženam, ki so: Mrs. Svete in Mrs. Petrič, ki so tako lepo skrbele j za lepi pogreb, da še takega ni bilo, kakor t<» trdi celo mesto. Pred krsto1 je korakal« kakih 50 do ioo deklic \ • belih oblačilih s cvetlicami do po-j kopališču sv. Jožefa. V resnici bil je ganljiv nrizor. l'> kojni Ivanki naj sveti večna luč in naj v miru počiva in naj z an-gelci nad zvezdami v nebesih prosi 1 \ segam« l: ere .-a Ho^a, da bi s - v i i enkrat t veseli se>li nad zvezda mi v nebesih. Zalu;. .čim stari-i/m o izrekam » g! >1 oko s-.žabt ! Kakšne so delavski- rr/nure tukaj je povečini vsem znano. Premolar ji so na stavki in v straja 'o ol!« »J-jno na braniku -v« jih pravic. Mej-item časom, ko so Lili doma. s«• -i •>» % m 1 (Večinoma popravili in pren »vili svoj \ j d'»movja. tako, da Forest < itv zgleda j ves drugi, kako preje. V-i pričakuie-l mo, da pride že skoraj do sprave med [operatorji in prcmogarji. kajti če ne bo prišli v kratkem, bo \ am po mestih manjkalo po zimi ta črnega, ki ga za Vas kopljejo premogarji globoko pod zemljo, t pajino, da se bo boj končal v korist premogarjev, katerih boj je pravičen in na mestu. Konečno pozdravljam vse naročnike sirom Amerike posebno pa stav-kujoče prenifigarje s katerimi simpa-tiziram z duš • in telesom! Dopisnik. i Vetečeni te< n je tu'.-j tudi um. i neki trgovec z ol lekrnni in ..buvaii v Euclid Village. Mil ji pravi rdeč-'■ar in ustanovitelj socialističnega kluba, ter velik nasprotnik katoličanov. Značilno pri njem je bilo zlasti to, da je vedno robantil proti kapitalistom. sam pa je skubil ubo-o ljudstvo, kolikor ga je mogel in se vzgojili v !•*-pem katoliškem duhu. Pokojni je bil tudi zvesti naročnik vaših katoliških listov, zakar ga priporočam vsem Maedm naročnikom v molitev. Ran j!.emu mir in • okoj ! 2alu;oči 1 progi in celi družini i»a naše ^ >-žal je! vsod, tako, da ubogi delavec se nima nikjer 1 ogvekaj za prebrati. O Mihvauških Slovencih pa moram reči, da so jako prijazni ljudje. jSkoro bo leto odkar setn se mudil v tej naselbini, pa priznati moram, da .naši listi so se zelo pomnožili z na-! ročniki. ise enkrat tak vspeh, pa bo |skoro sleherna hiša prejemala naše Idol >re katoliške liste. Sedaj je ledina I prebita in katoliški duh se že širi ■sam. Mi pa vsi zastopniki junaško nadelo za novimi naročniki, da bo mogel list čimpreje izhajati dnevno, kar je srčna želja tisočerih naših d >-S brih naročnikov i ndobrotnikov. Vse jMihvauške rojake in rojakinje naj-j prisrčneje pozdravljam in vsem Še j enkrat prisrčna zahvala! Leo Mladich, pot. zastopnik- — Mr. Joe Metelko si je dal postaviti novo hišo na Alabama ave. Enako tudi Mr. Mihael Progar pa na North 8th St., kamor se bo preselil koncem meseca augusta. Obema častitamo! — Fara cerkve sv. Cirila in Metoda je imela piknik v zeleni dolini zadnjo nedeljo. Kakor se sliši je bil vspeh prav povoljni. — Rojak Dragon je fnl pred par dnevi obsojen od mestnega sodnika Meyer-ja na $5 kazni in stroške, radi nespodobnega obnašanja. Dragon si je tisti dan privoščil nekoliko "boljšega", kateri ga je spravil v višek dobre volje. Od žene je zahteval. da mu mora dati ključ od auto- ! mobila, toda žena mu ga ni hotela dati. Dragon Je šel in popival dalje. Ko žena zve, da ga ima njen soprog že precejšno mero pod kapo je po-Jslala svojega brata Mr. Kavčiča p j njenega soproga z automobilom. Ko Mr. Kavčič vstopi in ga naprosi naj gre ž njim domov, je Dragon zahteval od njega ključ od automobila. Ker je Kavčič videl da ie Dragon v rožcah. mu ga ni hotel dati. nakar se je vnel prepir in fajt. Na lice mes: 1 je prihitel policaj, ki je oba lepo spremil na policijsko postajo in kjer sta bila naslednje jutro zaslišana. Mr. Kavčič je bil oproščen a Mr. Dragon a pa je zadela gori omenjena kazen. Vsaka šola nekaj "košta"! Poročevalec. Chicago, 111. — Poročila sta se v slovenski cerkvi Sv. Štefana lozc-f Turpin in nevesta Kristina Tič, doma iz Mengša. Priči ta bila Janko M« h or in Mary Kopnrc. Bilo srečno! St, rklja *c jak. pridno oglaša po n- naselbini. Te dni ri Mr. in Mrs. b-hn San vie in jima pustila krepkega dečka Stanislava. kateremu sobote bo že bazinent in prvo nadstropje dozidano. Nekaj posebnega bodo stropi, ki so iz samega cementa brez vsakih železnih tramov. Najprej narede lesen strop. Na ta lesen strop polože votlo opeko. Me i opeko polože železne palice in debelo žico. \ se to pa zalijejo s cementom. Ves strop je narejen tako. če bi tudi v enem nadstropju kdaj nastal ogenj, bi bilo drugo nadstropje varno. Ogenj ne pride skozi strop. \ kolikor se že sedaj vidi. stavba bo monumentalna in bo ponos nam Chi-caškim Slovencem in kakor pravi u> vsi naši sosedje, tudi celi okolici Stavba bo višja kakor sedanji zvonik cerkve. 1 SHEBOYGANSKE NOVICE: —Pretečeni teden je bila operirana na slepem črevesu soproga od Mr. I*rank Mikoliča. Enako tudi soproga od Mr. Alois Udoviča. Obe rojakinji ste že na poti okrevanja, kar njima iz srca želimo. DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ................$ 1.85 50 lir ....................$ 2.85 5000 kron ...-........... 17.25 100 lir ......•........... 5.20 1000 kron ................. 3.50 500 lir ................... 24.50 10000 kron ............... 33.50 1000 lir ......•............. 48.50 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $7500 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, IIL . " • ''---- • •• • » ^ _ .... _ , ■lujppi ^ —• |P - ^ ^ EDINOST" \ ejo kaj Mr. editor, vroče je, vroče' In če b ni tie bli mu j velik ose-' en prjatu, jh neb clons pršu obiskat. IVvič za tu ne. ker j taka strašanska vracina, de je kntnej stendam, drugč pa zatu n e. ker srn hi v glih kar v tak imenitn družb. Ja, ja v imenitn družb sni biv, le glejte me lebelo k<»lkr se Vam paljubi, v tak družb sm biv, de oni še nikdar v tak Miiu jso. K bi oni enkrat v tako druž l> > prši, kokr sm hi v jest te dni, hi se vsaj malu manire naučil, de nel> triku vednu klepetal čez te može. s katerim sni hiv skup. Xej bt> v božjem imen, jm pavem. ampak če bojo tu le. kur nn !>• m pa\edav 11 tiste suje oajtenge d d. jm pa kar naprej pa-e'n. de p< >tvm h.t pa najnu prjatl-ii lini-, i nd p< gleda v jh ne bom n: k d ar več. \'f>U: 7 !nin nj't s;»hc,.to zvečer sm jo hint (I'd 3»red chicaški žabji vas, -e razteza pn krasni lawndalski t1"11- je maham, kar nekdu < : "r . abrnein in kdu mislte de \ ej knr sujim vačein nej--rn verjev. biv je muj stari loncman Mulek. !. kam pa Pavle kam. m je ■ Mriv. Mislil -tn mu /c rečt. skitz za us. .m! pa ga nejstn atu užalt. ker j m. de it- Mulek strašansk nagle ieze. I'< znam lti še iz tistega časa,' k sta s suja tastaro rajtengo delala, kaku se je ta kn uta .p;»stavla, teku ie biv 1 ud. de sm djav, če 1) bli vsi možje tak. bi ameriken ledis ne ime-e tttlk za i-v rt. kokr imajo dons. /atu sm mu ]»■• raj > lepit prjaznu od-V;,v< de grem malu na luft. Sej unas dovolj časa. stopi mahi k nam vas. mi veli. Xu. če je glih taku, ;>a tud lel.ku stopili za en par minut • :n djav sam pr >eh. Stopm v nje--T' v hajzelc in se vsedem na potiu-den m stov. Xu, kako pa kei ti mr. Mttlek se imaš. ga lepu nagovorim. 'Le bolj slabo!" mi nekam zamišljeno odgovari. "Kaku tu, ali nej si pr dohrm zdravju"? Me zdrav sm že. ampak so druge težave in stvari, k me mučjo. "Veš Pavle, je djav bol _ lasnu: tiste prekleinane cajtenge. k jh izdaja tist tvoj prjatu na 22-seti strasn so posute s samo vražjo papriko. Zmeraj nas majo v želodceh !" Kar asupnu sin^k m je tu povedav in sm djav: "Kaj se je pa spet zdej KRETAXJE PARNIKOV. New York—Havre. Chicago—20. julija—v Havre. La France—26. julija—v Havre. Paris—2. augusta—v Havre. La Savoie—12. augusta—v Havre. New York—Trst. Italia—10. augusta—v Trst. Belvedere—10. augusta—v Trst. Pres. W ilson—26. augusta—v Trst. New York—Cherbourg. Homeric—22. julija—v Cherbourg. Majestic—29. julija—v Cherbourg. Aiuitania—1. augusta—v Cherbourg. Berengaria—8. augusta—v Cherbourg. Olympic—12. augusta—v Cherbourg. Za cene in vsa nadaljna pojasnila se j obrnite na doli podpisano tvrdko, ki bo , Vam preskrbela, da boste udobno potovali v domovino. Ako nimate potnega li- ; sta ga preskrbimo Vam rrri. Ako želite j dobite svoje domače iz starega kraja pišite nam za pojasnila. LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4918 in 0098. prpetlu ?" Z m ere j pa zmerej suj dov-gi nus vtiče v tisti že pozabljeni in nigavečmedživimi miljonski fond, kokr de b ga biv on nam nakolek-tav1*, je djav prov jeznu mister Mu-Jek. In potem je še nadaljevav: "Vejš Pavle, jest sm mislu, de borna imel prilko ga prjemat, m je pa spodletel. Taku de zdej pa že nevem, kje b ga prjemav, de b ga kej zadelu, ampak s tem človekm se je nam težku bost, ker ne živi taku kokr nekter drugi, pr nejmu je v tem oziru nemogoče dob t kej masla na njegov glav. Sam živi ku treba, na nas druge pa gleda, kakor ris in nas precej opraska, pa naj začnemo kar že čmo v \ amerik med našim narodni. YeŠ, muj dragi Pavle, očka Zafrknik so ze osivel v boju stem človekom, men že tud bele prhajajo na svetlo, k moram zmerem meteorite študirat, pri katerh seveda imam smolo, m ne grejo taku s pod peresa k b mogl jit. Pa tu še nej tulku, ampak ldje nam že hrbet obračaja in nečjo nas več paslušat. kokr sa suje čase. In vidiš dragi Pavle tu je vse kriv ta tuj prjatu. k ti h nem hodiš. Ta tedn me je spet taku ujezit, de že tri dni ne-morm nič jest. Taku je naše življenje muj Pavle." Vidjo mr. editor taki so oni. take preglavce delajo mr. Muleku, očku Zafrkniku in vsem tistm mujm pr-jatlom na lavvndale. »Zajček sm sli-sav tud nejk strašansk godrnja na njih. ki ga zmeraj plasjo s sojini la-janjem. da revčk nikdar mirno ne za-tisne s 11 j ill vači za sujem grmom. \\ nedeljo 2. julja jc biv pršu pagled it izza v«)g;d;>. pa k je vas zagleda v i je tak prestrašil, de je štt pek! pek! pek! pek! dol pred 26-seti in od takrat se : Robe Carl White, predsednik.! nadalje Terence V. Powderlv (bivši' priseljeniški k unisar>, Albert K.j Reitzel. Edward i. Shaughnessv in George W. I Jope. Sklepi tega sveta se v vsakem po-sameznem slučaju dostavljaj«) tajni-i ku zri delo ali pomožnemu tajniku j za delo v končno odločitev. Priseljenec, ki je vložil priziv proti DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue in Corner E. 62nd St., nad Slovensko Banko. Uhod ie na 62nd Street. Cleveland, Ohio. Izvršujem zobozdravniŠki poklic že nad 7. let v tej okolici. Moje delo ie zanesljivo. odločbi prve instance (t. j. Board-a of Special Inquiry), more sam priti pred prizivni svet oziroma ga sme zastopati njegov odvetnik ali kateri druga interesirana oseba. Večina izvanrednih slučajev tiče se slučajev, kjer je jako težko ravnati se po strogem besedilu zakona. Delavski tajnik je izjavil, da je Board of Review v kratki dobi svojega obstanka že jako olajšal in poenostavil izvrševanje triodstotnega omejevalnega zakona. II. Na Ellis Islandu. Da se čim več pospeši postopanje glede pripusta priseljencev, je Secretary of Labor imenoval tri uradnike. ki začenši od 1. julija t. 1. rešujejo na samem priseljeniškem otoku one slučaje, v katerih je priseljenec vložil priziv, ako mu Board of Special Inquiry ni dovoli vstopa v te zemljo. Ta odbor trojice se nazivlje! Secretary's Board of Review, ravno-tako kot odbor petorice v Washingtonu. Resnično, on je le bistven del Washingtonskega odbora. Board of Review na Ellis Islandu je pooblaščen, da zasliši slučaj vsakega priseljenca, ako je isti vložil priziv (appeal) proti sklepu Board-a of Special Inquiry, s katerim mu ni bil dovoljen vstop v Združene Države. Ako Board of Review spremeni sklep prve instance, slučaj ne gre dalje in priseljencu se takoj dovoljuje vstop v zemljo. Ako pa Board »t ZASTAVE bandera. regalije in zlate zna ke za slovenska društva * izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACH A" AN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111. Review mnenja ,da je sklep Board-a of Special Inquiry upravičen, on ne izda nikakega sklepa, marveč dostav-t>e*torice v Washingtonu, ki razpravlja priziv v rešitev delavskemu tajniku, odnosno njegovemu odboru Ija o slučaju in predloži svojo odločitev tajniku za delo v končno odo-brenje. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti iti Glasnika P. S. J. 111 CIGARETE (mMk m MF DOBRE! Michael Zeleznikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "aftidavite", pooblastila, kupne pogodbe za tu 111 stari kraj. 1849 West 22nd Street, Chicago, III. U Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili. Frank Suhadolnik. NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik listov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi -faupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel. if«,'«. •»..•>j POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. * Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC Chicago, 111. SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso in prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to l Skupno potovanje Slovencev. FRANCOSKA LINIJA priredi skupno potovanje Slovencev preko Havre v Trst in Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrejšim parnikom "Paris", ki bo odplul iz New Yorka na 2. avgusta 1922. Potnike bo spremljal od New Yorka do Ljubljane znan rojak Leo Zakrajšek iz New Yorka ter bo gledal na to, da bodo potniki čem hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s kufri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 2., 4. ali 6. posteljami. Od Havre do Trsta bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak, ako se jih zadosti priglasi. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Vožnja od Xew Yorka do Ljubljane ima trajati nekako 9 dni ter stane v III. razredu do Trsta skupno z davkom $113.85, do Ljubljane pa $114.85. Tudi za potnike II. razreda imajo lepe kabine rezervirane. Vsak Slovenec je dobrodošel ne glede kje je doma. Lepa prilika za vsakogar! Kdor hoče dobiti sorodnike aH prijatelje iz starega kraja, naj stori potrebne korake, dokler je še čas. Mi tudi pošiljamo denar hitro, zanesljivo in po nizkih cenah, ter opravljamo vse druge posle v zvezi s starim krajem. Za vsa nadaljana pojasnila pišite na SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Cešark 70 — gth Avenue, . New York, N. Y. 4 A _ ________________________________ _ __________ __ J. M. Dovič: KOVAČ IN NJEGOV SIN. POVEST. (Dalje.) Ko bi mogel, pravim. Toda zdi se mi, da brez tebe ne bi mogel ži- veti.' "Janko, Janko! Ti se šališ." "Nič se ne šalim, Cicika! Na jesen stopim pred tvojega očeta in mu porečem: Ali mi dajte Miciko, ali pa grem od tod." Deklica povesi oči in obmolkne. Solnčni žarki so se lomili pod robcem na njenih licih in rdeče ustnice so zatrepetale v tajni ljubezni. "Micika, ali si moja?" In Janko jo prime za roko. Micika-pa odgovori: "Saj veš, da sem, ako le oče ne bodo branili." In Janko je zopet hitel metati seno na kopice, Micika pa grabiti. Bilo je še precej sena za pospraviti v kopice in mrak se je delal. Tam v bližnjem grmovju se je že slavec oglašal. Pa tudi na drugem koncu travnika sta hitela pospravljati seno v kopice dva človeka. Martin in Uršika sta se smejala in pogovarjala. "Veš kaj, Uršika! Tako se mi zdi, da ta-le par na onem koncu travnika tudi ni kar tako brez nič. Pri Rebrovih sicer na to niti ne mislijo, toda kaj vse se na svetu ne zgodi. Janko je tako že gospodar pri Kolen-cu, kakor sem slišal", pripoveduje Martin, "Jaz sem pa tudi slišala, da Rezika ne mara za Janka", reče brž Uršika. "Seveda ga ne mara, ker ima Janko že drugo izbrano." Uršika je pogledala proti onemu koncu. Janko je ravno v roke segal Miciki. "Poglej, poglej, Martine, kaj imata!" t* "Ali nisem rekel, Uršika, da ni tako brez nič vse to? Ej, stari Činok •c poznal ljudi in od njega sem se jaz marsikaj naučil. Tudi za te se imam zahvaliti Cmoku." ' ' . - .-.t "Ali res, Martine? Pa kako to?" "Kar namignil mi je, ko sem prišel prvikrat v vas. Saj veš, to je bilo takrat, ko smo pri Popustku Šentjanževca poganjali. "Ta-le bo za te", je rekel. Pa je pokazal na te." "Škoda je bilo vendarle tega Čmoka", pravi Uršika. "Kako, da je tako žalostno končal?" "E, božja pota so čudna. Pustiva to, Uršika! Bog daj pokoj njegovi duši!" Skoro ju je bilo strah. Obmolknila sta oba. Tam iz gozda se je oglašala sova in skovikala svojo mrtvaško pesem. XVI. V Klenici so praznovali tisti dan farnega patrona, sv. Jerneja. Pri Popustku je bilo na obeh konceh hiše polno gostov. Tudi Diguž je vlekel svoje harmonike. Nft levo so se vrteli mladi, na desno pa so modrovali možakarji, - ? -w * i* " ■ 17 Tudi Janko je bil pri Popustku. Z Lojzetom sta sedela v kotu pri rdeče pobarvani mizi. Lojze je bil ta dan silno dobre volje, zakaj Janko ga je napravil za kovaškega pomočnika. Ni pa bil vesel Janko. Zamišljen je sedel za mizo in vlekel na ušesa besede možakov, ki so v kamri prerešetavali dnevne novosti. "Kaj mi je danes pravila moja stara! Čudno je. skoro neverjetno, pa mogoče je vendarle", pravi rdečelasi Kvatrnik. "Kaj pa takega, sosed", ga poprašujejo. "Mladi kovač, o katerem pravijo, da je Cmokov sin, je postal gospodar pri Kolencu." "Kolenec mu bode dal Reziko?" se čudijo možakarji. "Pa vendar ne. Tak gruntar, kakor je Kolenec, pa bi dal svojo hčer kovaškemu pomočniku?" "Rad bi jo mu dal, rad", pravi rdečelasi sosed, "pa je Janko ne mara." 'Kako pa drugače? Saj se mora vendar priženiti, drugače ni mogoče", ugibajo drugi. "Je mogoče, je. Tako je, da bode Janko izbiral, ne pa Rezika." "Oho, kako to?" "Vse Kolenčevo je kovačevo", pravi Kvatrnik. "Barba, Kolenčeva dekla, je pravila moji sosedi, ta pa moji ženi, da je Cmok imel pismo, ki spričuje, da je bil Čmok gospodar pri Kolencu, ne pa Kolenec. Saj se morda še spominjate, da je bil stari Kolenec oče tistega otroka Urha, nezakonskega sina Agate, Rebrove sestre. Porodila ga je tam nekod pri Trstu, pri svojih sorodnikih. In ta kovač Janko je zopet nezakonski sin Ur- hov ali Cmokov. Ujel ga je nekod, ko je popotoval po svetu kot kovaški pomočnik." "Cujte, čujte, kaj pride vse na dan. Včasih sem že slišal nekaj takega zvoniti, pa kdo se je dosti zmenil za take govorice o preteklosti pijanega Cmoka", zopet modruje drugi. "Aha, zdaj pa vemo, zakaj sta se Reber in Kolenec Urha tako bala. Nič čudnega, saj je imel obadva na vrvici", zine sosed Kvatrnikov. "Srečen je pa vendarle ta kovač!" "E ja, srečen pa nesrečen. Saj veš, Cmokov sin pa vendarle ostane." "Ali moč njegova bode še večja kakor je bila moč starega. Pošten človek, priden in razumen. E, ta bo še marsikaj obrnil v Rožnem logu." 'Pa to še ni vse, kar je pravila moja stara", pravi zopet Kvatrnik in popije kozarec vina. "Zdaj pride še nekaj, kar vas bo osupnilo. To ji je pravil Žagar Martin, ki še vedno zahaja k Rebrovim na delo " "No. no, Kvatrnik, kaj takega?" "Janko se ženi pri Rebru." "E spaka, pa saj ni res?" "Tako je! Danes dopoldne ga je kovač vprašal za Miciko." "O, o, o. kaj vse se ne zgodi na svetu. Ali pa jo mu bode stari Reber tudi dal?" "Strašno je hud. Ves dan leta okrog hiše in kolne. Reberna se je skrila pred njim. dekle pa je ušlo, najbrž k stricu na Ajdovo zrno." "Oh. oh, kaj poreče župnik, brat Rebrov?" "No, no. ko bi bil jaz v Rebrovi koži, bi je mu tudi ne dal. Tak pri-hajač, pa bi zapovedoval po vsem Rožnem logu. Reber naj se le drži in prav ima, če se drži. Tudi možje moramo zoper to nastopiti. Rogelj naj mu ne da županskega dovoljenja za to ženitev. Kovač naj že vzame Reziko, ako ni drugače, Micike pa ne", konča poštami možak. "Rezika gre v samostan, pravijo." "Ha, tako? E, to se bode še vse preobrnilo." "Kaj pa Rupert? Ali bodo tega kar tako zapodili od hiše? In Rebrov Jožek? Ali res ni za nobeno rabo?" Tako so modrovali, ugibali in svetovali možakarji pri kozarcu vina. Postajali so vedno glasneji. Pa tudi v drugi sobi so bili podobni pogovori. Rupert je dajal fantom za pijačo, da je teklo od mize. Barba se je vrtela še vedno urno po podnicah ter pripovedovala Rupertu vsakojake stvari. Tudi Rebrov T°-žek je čepel tam v kotu in se neumno smejal plesalcem. NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek. MODA IN PRAVILNOST teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše. MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače. Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto. m 3E=s SKUPNO POTOVANJE SLOVENCEV. Francoska linija priredi skupno potovanje Slovencev preko II a vre v I rst in Ljubljano s svojim najmodernejšim in najhitrejšim parnikom "PARIS", ki bo odplul iz New Yorka dne 2. augusta 1922. Potnike bo spremljal znani rojak Leo ZakrajŠek iz New Vorka pa do Ljubljane, ter bo gledal na to, da bodo potniki čim hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s kufri in drugo prtljago. Za vse potnike tretjega razreda bodo pripravljene kabine z 2., 4. ali 6. posteljami. Od Mavre do Trsta bodo potniki imeli svoj vagon, ali celo vlak, ako se jih zadosti priglasil. Tudi druge posebne ugodnosti so določene za potnike. Za potnike II. razreda imamo lepe kabine rezervirane. Cena za III. razred stane do Trsta z davkom $113.85 do Ljubljane pa $114.85. Slovence, ki nameravajo potovati v kratkem ali čez nekoliko časa. vabimo, da potujejo sedaj v veseli družbi svojih rojakov. ,Za vse pojasnila se obrnite pismeno ali pa osebno na: LINCOLN REALTY CO., 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. m Da si bolan človek pridobi nazaf zdravje je edina pot, da si da več počitka, privošči več dobre hrane in pa da raznih nasvetov preveč ne posluša. * * * Jeza in napuh sta, kakor sultan in vezir. * * * Kadar človek potrebuje pomoči* tedaj gotovo govori o sodelovanju. Delo človeku nikdar ne škoduje* razven tistem, ki se ga boje. J. KOSMACH. X8O4 W. 22nd St., Chicago. HI. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in tnm* traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanilje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio, ter po za-padnem delu Pennsvlvanije, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladlch, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najtopleje.priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste ! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Avenue, New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO od Slovanske banke D.D.Zagreb, Prve Hrvatske Štedionice, Zagreb, Francoske-Srbske Banke, Beograd, in od njih podružnic v Jugoslaviji. Izplačuje se gotovo amerikan-ske dolarje, dinarje in krone, potom pošte in kabla. Prodajam šifkarte za vse linije. Dobimo vam rojake iz kraja. Opravljam vsa bančna dela. Prejemamo na uloge denar in plačujemo po 4% obresti. PIŠITE PO CEXIK. EMIL KISS, 133 Second Avenue, New York, N. Y. — ■ i> * Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne. JELINEK & MAYER 1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street Chicago, 111. t* ^^ 11 Pripravite se za neodvisnost! Varnn banka, kamor na-L i gate svoj denar. >■ ■ 1 -VU Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank. Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni. Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev. KASPAR STATE BANK BLUE ISLAND AVE., CORNER l*th STREET POŠILJAMO DENAR V JUGOSLAVIJO po najnižji kurzni ceni. PRODAJEMO ŠIFKARTE za potovanje v staro domovino in nazaj na vse linije. \