List 11. k i Tečaj XLY. - i i . / • i i » i 4 r Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold.,-za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. J T V Ljubljani 16. marca 1887. •j* . / Obseg: Goveda švickega plemena. Kužno povrženje pri kravah. » Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske Trgovinska in obrtna zbornica. Zemlje- in narodopisni obrazi. Slovensko slovstvo. Naši dopisi. No vicar. v Gospodarske stvari. / » 7 Goveda švickega plemena Spisal V. Rohrmann. Vsa navedena plemena se priporočajo, toda za vse naše razmere niso enake vrednosti, še manj pa za po-samezne užitke, ki nam jih dajejo. Tako vidimo, da i x Veliko zaslugo za zboljšanje govedoreje na Kranjskem pridobila si je uže naša slavna c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. Ona prireja razstave, razdeluje premije med umne živinorejce, nakupuje sama plemen-sko živino iz sosedne Štirske in Koroške in jo oddaja na posamezne gospodarje. Osobito z nakupom plemenskih bikov skrbi ona, da se razplodi na Kranjskem M bolj žlahtna živina, katera bode dajala našim razmeram primerne, večje in boljše užitke. In zares, njeno delovanje je vspešno. Le ozrimo se na Gorenjsko! kako se je tam govedoreja povzdig- nila, odkar ji gre c. kr. kmetijska družba na roko! je siva muricodolska živina izvrstna za vprego in meso, za molžo je pa manj vredna; ravno tako je plava ma- rijinodvorska živina razmerno boljša za vse užitke, kakor za molžo. Blizo deset let je, odkar se je vpeljalo o priliki zadnje velike živinske razstave v Rudolfovem v po- žlahtnitev domače govede nekaj juncev in par telic plavega marijinodvorskega plemena. To pleme se je do danes v naši pokraj že precej razplodilo Res da tej živini naše podnebne in krajevne razmere ugajajo in da se ta živina rada redi ter daje. kaj dobre voli za vprego in izvrstne za meso, vendar so molzne krave po njih naravi le srednje mlečnosti, akoravno se v reji povsem ravnamo po načelu: „krava pri gobcu molze". Krave tega plemena dajejo pri sicer enaki reji povprek le 1000—1500 litrov mleka na leto. In kako napreduje umna govedoreja na Notranjskem, osobito v nekaterih okrajih, odkar se je uvidila de- l * - j* 1 ft." janska korist vpeljanja prave plemenske govede, so-sebno plemenskih juncev! Le Dolenjska tudi v tej za- mlečnosti in tudi za ostale užitke, kakor za vprego in devi zaostaja. Ona ni vrstnica v govedoreji niti z pitanje dobra, tako da se posebno priporoča v rejo. Pincgavska in belanska živina pa je pr dobre »i * r Gorenjsko niti Notranjsko. Vsaj ji pa tudi do dandanes Gorenjci vedo tudi iz pravih vzrokov ceniti to živino, ni bila posebna prilika dana, napredovati v tej stroki Dolenjcu pa ne ugajata ta dva plemena. On ne mara i « \ J f -V i 3 iiJm ^; i "IBSiJC^Pv 1 ■ —'R m• « ["p kmetijstva in si obračati v večjo korist užitek iz go- za rudeče lisasto živino in zato tudi vidimo, da nima Tu je s to živino vedoreje. Tej okolnosti je pripisovati, da pri nas še taka živina na dolenjskih somenjih nič kupcev. ni govedoreja tolikanj dobičkonosna, kakor bi lahko le siva in plava živina priljubljena in bila. Ravno zategadel se moramo pa tudi pri nas pri- se po Dolenjskem največ in najrajše trži. Res nam zadevati z vpeljavo pravih plemenskih juncev našo daje ta živina prave voli za vprego in meso, posebno dobimo od nje več in dobrih krav pa ne. To sicer velja za kraje, kjer se ne da mleko spečati in kjer se s prirejo mlade govedi in da domačo govedo požlahtniti, boljšega užitka, kakor dosedaj veliko prid se vpeljuje na Kranjsko plemensko vprežnih volov še največ vspeha doseže pri govedo- , kakor to nahajamo v krajih, ki so prometu od- reji govedo iz Štirskega in Koroškega. Ta živina je muri-codolskega, marijinodvorskega in belanskega plemena, daljeni. Kjer se pa lahko tudi mleko ali mlečni iz-Pincgavsko pleme pa, ki izvira iz gorate solnograške delki prodajajo, kjer nam mora biti v prvi vrsti ležeče dežele, razplodilo se je tudi precej številno po Kranj- na tem, da postane govedoreja dobičkonosnejša skem in posebno po Gorenjskem. dajo mleka ali mlečnih izdelkov tam si pa Iv'* jA 1 L v - -""sr d V* K- V , ' ■ -J V- v V'" - " ," s. / 82 za požlahtnitev domače živine tako pleme, ki je po zadnji čas lanskega leta brati da se to naravi prav dobre mlečnosti, katero daje veliko in Krasu dobro obnaša. pleme na najboljšega mleka. In v ta namen reje je kaj priporočljivo švicko ln ni še poteklo štirnajst dni, odkar je dobila naša šola od velečislane 6 gospoda Antona Kavčiča pleme, tudi Rigi pleme imenovano, ki je doma na grajščaka v Gorici na Hrvatskem, o zadevi važnosti V V 1 i . «• A « Švicarskem, in sicer v kantonih Svic, Cug, Uri, Unter- vpeljave švicke živine za zboljšanje našega domačeg Appenzell iu Graubiindten. Najtežja živina Pomena, pismeno izjavo, v katei po walden, tega plemena nahaja se posebno v kantonu Švic katerem je tudi svoje ime dobila, najlažja pa v kantonih Uri in Untenvalden. To pleme se odlikuje po- i nasvetuje tu pi tudi iz lastne izkušnje. Kot napreden živinorejec pi, Pred zavrgel ekaj leti sem jaz mojega Muricodolca (junca) sem pošiljal ki pod vickega junca sebno s svojo mlečnostjo ker nam daje veliko in iz- ako bi Jaz prej za gotovo znal, da tu ostanem, ne vrstnega mleka. Ono je dobro za vprego, posebno za bil moje mlade bike prodal. Uverjen sem, da za pezno, ker je krepkega života. Živina tega plemena Dolenjsko in naše boljšega plemena, kakor se na veliko korist tudi kaj rada privadi kraju, kjer je švicki. Jaz smatram le švicko pleme se vpelje. In tako vidimo, da je uže v različnih deželah našega cesarstva vdomačena. To pleme se redi oplemeniti našo domačo živino P* blago > tem imam izkušnj u Ker švickemu plemenu tudi naše podnebne ploh vspešno ne le v goratih ampak tudi v nižavah. krajevne razmere gotovo ugajajo, bode naša deželna Živina je ješča in ni zbirčljiva v krmi, kar je gotovo tudi važnega gospodarskega pomena. ska i sadjarska in poljedelska šola na Grmu Teleta tega ple- Rudolfovem to pleme iz posebnega ozira mena se rodijo posebno težka in rastejo kaj hitro. Ob vrstno mlečnost tudi vpeljala po barvi, ker to ni enem nam ugaja to pleme pa tudi lisasta, ampak enobarvena živina kakor štajerska nad mesec dni in na nje« ta namen deluj pri iz- uže poti Šola bode nova živina je tako rekoč uže na ejev ob enem tokrv živino samo s tem razločkom, da je švicko pleme bolj temne teSa Pomena poglavitno za prirejo plemenskih juncev barve. Navadno je temno sivo-rujave ali dimaste barve pa tudi mišje in svetlo sive. i ki se bodo rabili za vine v dosego večje in boljše mlečnosti > požlahtnitev tukajšnje domače ži- vpeljav Kako godnih in mlečnosti je to pleme, sledečih dejanskih izkušenj priporočljivih lastnosti glede povzamejo naj čestiti bralci iz švickega plemena zadobila bode s časom tudi kupčija Libverdu na pristavi grajščine Dečin na Češkem, ki je lastnina grofa Thun- vpeljaia švicka živina. izrejevalo kolikor- z mlado živino in ki katero sedaj popolno ter ečj ednost in velj > pogi razun iste imajo Bločani z zmladovnimi kr > ka Svicki ži- Holiensteina se je uže 859 kaj podobna odnili lastnosti je montafunska in sicer v ta namen, da se bode izi možno mlečno govedo. Od 1. 1859. do dandanes ohranilo se je to pleme čistokrvno in sicer s tem, da se in algajska, ki se nahajati na Predariskem v dež 4- olsl je v 6 otovih obrokih adno vsakih let naku Tako pilo izvirne plemenske junce, nakupu izvirne švicke živine 1. 1859. kupila zopet v se je po prvem Kužno povrženje pri Velike važnosti je poizvedeti kravah. akaj m krave letih 1864, 1867, 1870, 1875, 1880 in 1881. Redi se to pleme čistokrvno, toraj uže nad 27 let. In vspehi te reje so najboljši. Krave molzle tolikokrat povržejo. Skoraj vsako leto se take nesreč pripetijo in pogosto ceie hleve nevarne storijo, ljudj pa zaman raznih pomočkov rabijo. Tednik „Tiiierlieil so 1850 2100 liti v tem času povprek na leto kunde" objavil je kratek sestavek nekega živinozdrav mleka leta posesala. —46 kilogr Teleta 38 Leta 1881 hu tistega, katerega so te-odila so se povprek s živo težo u bila so kaj nagle rašče. so molzle krave povprek po 2042 litrov i eni nika z Annaberga. Vsebina je \ opa- zuje ovo nesrečo uže od 1. 1873. ter pravi, da kužlj povrženje ki elej nalezejo, da se jih bolezen po mleka. Največja molža v tem letu znašala je pri kravi celo 3115 litrov mleka. Teleta rodila so se v tem letu s povprečno živo težo 41*5 kilogr. Številke jasno govore! Pa tudi kmetovalci iz okolice so se kaj hvalili s prime kakor kuga. Kužna tva kravje in tečine pri povrženem sebna zvrst izmed gob ali gliv ina prime se sramnice teletu ter je neka po- Ta glivica to nevarno moč, da smrtno upli na mladiča v maternem telesu star ter ga pred časom ko je 5 do 7 mesecev kr mora povi odom ki so ga dobivali z oplemenenjem domače Dokazal je to s stavljenjem koz ali cepljenjem gli- živine z junci švickega plemena. Zarod, ki je nastal vico kužno omenjeni živmozdravnik. Ta strokovnjak toraj s križanjem domačega plemena in švickega pise Od 1873. začel sem kravam, ki so povi ? se je odlikoval z boljšo mlečnostj hiti težkimi teleti, ki so staviti koze; živali bile so mesarju namenjene in ta košne astla ki so uže večkrat teletile. Leta 1873 dobil Pa tudi uže v naših deželah poznava se dobrota en dan koze sem tri take krave na razpolago. Vsem trem postavim tega plemena. > in res, vsaka je v preteku 10 in 15 „Novicah4' in „Kmetovalcu" je bilo dni povrgla. Leta 1875. poskusil sem na enaki način * z dvema kravama, v 10 dneh povrže ena, druga ni za okrajno razstavo govedi v Bohinju ter za podporo bila breja. Leta 1877. imel sem priliko na 4 kravah pokrajinski razstavi govedi v Metliki. poskušnje nadaljevati. Cepim za osepnice vse tri poroča, da je uže vse potrebno ukreneno ? krave so povrgle zaporedoma 11., 12. in 14. dan, četrta da se porabi lanska državna podpora za mlekarstvo krava ni bila breja. Leta 1878. dobil sem kravo, v smislu ministerske naredbe. ta namen je uže po ki je povrgla 9. dan. Leta 1881. ste dve cepljeni kravi klicanih pet Bohinjcev v Ljubljano, da se izuče prak povrgle, ena L 1882. cepljena krava je povrgla 14. dan. tično in teoretično o sirastvu, zlasti ob ohranjevanji Od 13 na poskušnjo danih krav povrglo jih je 11 niste bile breji.u dve sira. * .'■,, T i | •• • Vsled želje deželnega odbora prepusti družba svoje Kužljiva tvarina ali gliva se odpravi iz hleva, sedaj nepotrebne modele, stroje in orodje kmetijski šoli če to temeljito razkužimo in breje krave s karbolno v Grmu proti temu, da jih šola za slučaj porabe kislino, za 5°/0 zredčeno pod repom umivamo, zlasti bljani precej vrne. Ker družba modele itd. v Lju-posodi, na sramnici, vsaki teden po 3krat. To uže neko- za to mora šola za nje odgovorna biti in jih proti škodi liko pomaga. Vendar treba še storiti več. Živino po ognju ovati zdravnik poroča o tem naslednje: vprašanje dveh hlevih je stalo v vsakem po sedem krav za • * kr. deželne vlade, kdo bode skrbel koj o ibjo valilnico g. prof. Franke-ja v Trbojah Lani so vse povrgle; letos bile so zopet breje. Pove- misli ministerstvo podpirati, sklene glavni odbor od- H * i i' dati pa imam, da so bili omenjeni hlevi temeljito raz- govoriti, da je g. prof. Franke uže poskrbel, da bodo kuženi in osnaženi, pa je vendar čvetero krav zopet eventuvalno to storili njegovi nasledniki najemniki povrglo. Začel sem preiskovati; izberem peti in sedmi mesec ubrejenosti. Vsaki 14. dan bziknem s tremi Računsko poročilo podružnice v Ratečah se odobr ki deželna vlada poroča, da je tudi že Pravayjemi bzikancami pod kožo na bokih ali v lakot- leznica dovolila znižano vožnjo za plemensko goved nicah 2°/0 karbolne kisline. Da se nasprotnega učinka spremljevalec plemenske govedi izkazati se pa mor; prepričamo, opustili smo pri eni kravi v vsakem hlevu s pričalom kmet. ministerstva ali pa dotičnega okraj vbzikanje. Slednji dve kravi ste res med 6. in 7. me- nega glavarstva sečem nošenja povrgle, ostalih 6 krav pa je v vsakem Prošnji okrajnega šolskega sveta v Pirničah za podporo glavni odbor ne more ustreči. Ravno tako tudi hlevu tej nesreči všlo in porodilo zdravih mladičev. Tako čudovito pomagalo je tukaj vbzikanje karbolne ne prošnji Studenške občine. kisline. Deželni odbor dal je kmetijski družbi poročilo s Nadalje bil je nekje hlev, kjer je 23 krav povrglo. dopisom c. kr. deželne vlade, v katerem izreka, da go- Meseca julija smo 18 kravam karbolne kisline pod zdarske drevesnice ne morejo se pečati z vzgojevanjem kožo v lakotnicah spustili in glej, ena krava povrže sadnega drevja, vlada pa je pripravljena okrajne ali drugi dan, ostalih mladičev. 17 pa rodi ob pravem času lepih občinske sadne drevesnice podpirati. Tajnik daje na znanje, da je c. kr. kmetijsko mi-meseca avgusta se je ravnalo na podobni način nisterstvo potrdilo račun o porabi podpore za šolske vrte. s petimi kravami, to pa v hlevu so poprej krave povrgl seh pet kr Za nove ude kmetijske družbe bili so sprejeti gg. sedaj zdravih in se bliža Malenšek Anton, posestnik v Hrušici; Se i dl Franc > rednemu porodu, nekatere so uže po 8 mesecev breje." trgovec v Rudolfovem; Zobec Janez, posestnik in župan v Hrovači; Podobnik Peter, župan in c. kr. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 6. marca 1887. Posvetovanje vodil je društveni predsednik gosp. Gustav grof Thurn, navzoči so pa bili gosp. podpredsednik Jos. Fr. Seunig in odborniki gg. Detelja, Goli ter poštar v Cerknem na Primorskem; Jakelj Gregor, župnik v Rudniku; Šusteršič Franc, posestnik na Svetji pri Medvodah ; L e n č e k Franc, posestnik na Blanci na Štajerskem; Debevc Josip, posestnik na Rakeku; G a š p a r i Avgust, posestnik na Rakeku Kljun Matej, kapelan v Begunjah ; K u š 1 a n Janez i. posestnik in kovač; Majdič Anton, posestnik in trgo- i 9 > Lenarčič, Murnik, Povše, Robič, dr. pl. Wurzbach tajnik Gustav Pire. vec Sklene se letošnji občni zbor kmetijske družbe skli- ; Martinčič Josip, posestnik; Milavc Josip, posestnik in trgovec; Petrovčič Janez, posestnik; rebar Jarnej, posestnik; Z a vršni k Matevž, po- cati na 26. maja Ker ima glavni odbor predložiti zboru nasvete zastran spremembe pravil, naloži se odseka za splošne stvari, da predloge v pravem času predloži. Tajnikovo poročilo o letnih doneskih podružnice v Novem mestu odbor na znanje vzeme. Deželni odbor naznanja družbi z dopisom od dne . februvarija, da je deželni zbor družbi dovolil 300 gld. sestnik in trgovec, vsi v Cerknici; Gostinčar Josip, gostilničar v Vevčah; Logonder Josip, posestnik v Zabnici; Andoljšek Franc, župan in posestnik na Vel. Poljanah; Kljun Miha, posestnik mlina in žage v Podstenah 5 Kline Josi > posestnik na Vačah > Stoj gorici 5 France, pokovski mojster in posestnik v Za i m b e r g Otomar, lastnik tiskarne v Ljubljani L u c k m a n n Anton, posestnik tovarne v Ljublj §4 + V f • » XIII Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) I y f i ' • r' , \ • t ' . ' .fv < r ' • I > « 0 • _ j J "j »J | iv : • 4 f Gospod zbornični svetnik Anton Klei t po roča o dopisu ravnateljstva c. kr. kaznilnice v Ljubljani t * ^ * ravnateljstvo se v tem dopisu sklicuje na ukaz pravo sodnega dne 3. junija 1886., št. 7712., s ka ? terim » i osobe J .. 4 / t i se i. v je delo v kaznilnicah ustavilo za privatne " i j ' j ji » *» P • ■ ravnateljstvo prosi zbornico, naj izreče svoje • • mnenje o nekaterih točkah v*Si i "j J I • ! \ ' ' - V1-1 JT * ' Odsek se je večkrat bavil s tem predmetom ter se W " , , | • u . i / • ■ • * 4 naj neposredni promet kaznilnice s privatnimi ■ ;. W ■ ' ? ' * 1 - - I • • f ' ' osobami sploh izostane, nasprotno pa naj bi bilo dovo- t t' " i" " •r • . 5 # • • , da si obrtniki in trgovci naročajo dela, katerih izvrševanje ne škoduje obrtnikom. Odsek torej meni, naj 4* u * V bi bilo dovoljeno, da se za tukajšnje trgovce izdelujejo prav navadne lepenke, lesene škatlje, sodovi za cement \J . I * - • » ? iz preskrbljene robe, gumbne vilice in zamaški, iz suk- \ ^ % « nenih ostankov preproge ter iz preje platno . t l . * rt i - ' Poročevalec predlaga torej: t Slavna zbornica naj v smislu tega poročila izreče * . i svoje mnenje «r / i T l^M. * mt ^ k i ' \ se vsprejme. Gosp. zbornični svetnik Mihael P a k i č poroča: prošnji nekega peka za oprostitev dokaza spo- h * ' • t • f . * ■ • sobnosti za nastop in samosvojno izvrševanje pekovskega ^ > -f < » obrta. Ker prosilec dokaže s spričevali, da se je pekov-stva dve leti učil iu nad dve leti kot pekovski pomočnik RJSHSflHElSInf " Mi ' 1 #t ' Si . • « h9H ■ ^ sHsCSdv' ■ delal in tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani prošnjo za ta obrt podpira, je odsek o prosilčevi sposobnosti s^B 1 ffifr* ^PrSo^^M^^r^^nl1 it r L l 1 HOt ^tIBSHl^i^BiCl -vr* prepričan, zatorej predlaga: • ' l k, . ' C\ * t ( * Slavna zbornica naj prošnjo priporoča. Pjedlog se vsprejme prošnji nekega krojača za oprostitev dokaza 1 n ^HJhlfc* faHal JMPBTf* ■ iilfiBMiMr^*VnF^EiM g MIJK?-^ T f^^M- ' "^uilHH Jft' Bf SbTOFT j il 1 mlgr v • fl1 ^ sposobnosti za krojaški obrt. Prosilec se je pri svojem očetu, kateri je sicer samosvojno, vendar neobdačen iz-vrševal krojaški obrt, učil krojaštva in pozneje tudi pri '1 m njem kot pomočnik več let delal. Zadruga v Kamniku in r i kr. okrajno glavarstvo priporočata prošnjo odsek • t pridružuje temu priporočilu to tem bolj, ker bi se s .tem nekoliko f .. "/ ' ' . T nepostavnemu izvrševanju krojaškega obrta v pkom prišlo bi prosilec mogel svojo družino preživeti. Odsek torej predlaga 1 i ' _ ' ' . _ ' x i 9 * f 1. bJ Ji • > * 0 s- n Slavna zbornica naj izvoli prošnjo priporočati • S • - • Predlog se vsprejme c) Gosp. •i i o prošnji nekega krojača za oprostitev od dokaza sposobnosti za krojaški obrt. Prosilec je dokazal z uradnim * ] j J ■ • r » potrdilom, da je šest let pri obrtnem oblastvu pravo- v obeh zadnjih zasedanjih, v maji in oktobru se more * . t . domnevati, da so se pri upravi velikega državno-želez- * • » ft * w , 'j ~ niškega omrežja spremenila prvotno postavljena načela, kajti v prvih letih - obstoja državno železniške uprave zdelo se je, da se ta, kakor tudi državno-železniški svet iffinrMflflffirrV1^'^' J ^^ - ^ \®ff £ m n f i-^^Rtp mDVIJBB j^^^HnCjH mBMjBHBI^M^^B B^^B^^BBI držita načela, da so c. kr. državne železnice v prvi vrsti poklicane, da narodno-gospodarstvenim interesom služijo ter da s povzdigo narodnega gospodarstva in prometa ne naravnost povzdigujejo dohodKe železnice, marveč tudi neposredno deuarne koristi države. Kakor znano, po se v letih 1883 in 1884 vlaki znatno pomnožili, želje glede voznega reda po možnosti izpolnile, vozne cene za osobni promet se bistveno znižale, pri klasifikaciji blaga se izvršile zaželjene premembe ter se ko nečno znižali tudi tarifi za blago. Ce tudi slednje znižauje ni bilo nikakor tako znatno kakor se je od nekaterih strani opisavalo in so tarifi za blago še vedno znatno višji nego v sosednih inozemskih državah, vendar se je s tem dosegel znaten napredek > j katerega so trgovina, industrija in kmetijstvo veselo pozdravljali. ■BlMKIMt'.1 | • • • ^ ' j, Mi 3 j , > - ^ j* ^ r - « - * - T h m Te naredbe so zelo blagodejno uplivale na avstrijske privatne železnice, katere so bile deloma primorane, vzgled avstrijskih državnih železnic posnemati, in severna železnica je bila pri obnovitvi svoje koncesije zakonito M m • pnmoraua, vpeljati tarife državnih železnic na svojih progah. \ \ Privatne železnice so se vendar po znižanji tarifov od strani državne železnice smatrale oškodovane svojih • » m T . ■ interesih ter so uporabile ves svoj upliv neposredno I* P P ^^ ^ * . • 1 kakor tudi posredno po časopisih ljiv upliv znižanja tarifov na > da dokazale škod na državne dohodke sploh ter — • m- ' - » pri železnicah naloženih glavnic (Dalje prihodnjič.) • • f .1 Zemljepisni in obrazi Nabral Fr. J aro slav. K t 53. i w \ « . Borbe v gozdu. •7* Diven je sklad in red, ki ga nahajamo v življenju rastlinstva. Vse se trudi in dela neumorno; nikjer zapreke, nikjer motenja, kakor v najdovršenejšem stroju. Na milijone je tu delavcev; eni vpijajo hrano, drugi jo prevajajo, tretji jo izdelujejo, četrti jo odvajajo in peti njo vzgrajajo. Ali sredi tega sklada in dela vgnjez-dila se je večna borba, kakor da hoče vse to delo uničiti. No, ta borba je potrebna, če uže ne zavoljo dru- redno zglašen krojaški obrt izvrševal. Ker c. kr. okrajno zega, pa saj zaradi tega, ker brez truda ne bi bilo živ-glavarstvo v Litiji ne nasprotuje prošnji in je odsek o ljenje sladko, prosilčevi sposobnosti za ta obrt prepričan, zatorej V-*4-«'. predlaga: i - Slavna zbornica naj izvoli prošnjo podpirati Predlog se vsprejme XV. tem borenju se vse utrjuje in krepi, in naposled ostane ono, kar. je krepkejše in boljše, a propade, kar je slabotnejše. In kje je taka borba v gozdu?Ali se nam ne zdi i i « > R I! m 4 Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann gozd tempelj božji v katerem kraljuje največi mir ? poroča o posvetovanjih c • i . •• kr Kedar poslušamo milozvočno petje drobnih tic, ali bren sveta. Iz posvetovanj c. kr. državnega železniškega sveta vidimo državnega železniškega čanje kukcev,.ki skrbno preletavajo s cveta na cvet kako se vse veseli življenja svojega tedaj a « * # utegnili misliti, da tu ni borbe, da tu kraljuje sveti mir. Ali vendar temu ni tako. Tudi drevje se trudi in si prireja hrano, a na milijone lakomnih požeruhov uže Naši dopisi. Dunaja dne 13. marca čaka j da se nasitijo. Kdo bi preštel vse one kukce ki Gautsch danes. ( Visoka politika; minister m ko Devet in trideset let je minulo ravno se je tukaj na Dunaji, v celi državi, pa tudi žive ob gozdnem drevju. Eni spodgrizujejo korenine drugi glodajo skorjo, tretji navrtavajo deblo, četrti žro v celi Evr°Pi pričel velikansk političen prevrat, če perje in sad, ali odgrizujejo cvetove. Vsaka vrsta drevja Dasledke zapazujemo danes še povsod, kamorkoli se ima svoje kukca, katere mora prehraniti, in teh je pre- ie ozremo. — Pa ne glejmo nazaj na dogodbe, ki so se mnogo. Po nekaterih drevesih živi do sto raznih kukcev. Pričele dne 13. marca 1848. leta Ako priroda dovolila kukcem delati, kakor jim drago bil 5 ker za take spomine pretesen prostor, katerega „Novice morajo pre kmalu bi zginili gozdi. Ali na kukce preže cele trope Pustltl svojemu dopisniku; ostanimo toraj pri sedanjosti raznih tic, da overajo pogin, ki preti gozdu. Ko ne- Razmere nekoliko k je politike zboljšale so teku zadnjega tedna, nevarnost vojsk dolžna tica šviga za kukcem, tedaj uže tudi nenasitljivi se skopec preži nanjo; vse toraj živi ob nasilju, ob uboj- 86 Je Prav izdatno zmanjšala, ker vse kaže na to, stvu. Prav tako tudi drevje, ki tako mirno in nedolžno da Nemška ne namerava napasti Francoske, Francoska \ ___ \T v i • , • ne namerava se se je bilo pred stoji v gozdu, ne misli druzega nego to, kako da si ue Nemške, enako je gotovo, da Ruska vsega potrebnega prisvoji. Mati zemlja je darežljiva i ^ L ' r 1 " r . * l i £ "K \ > ona poklanja življenje vsakemu semenu, ki se je jej iz ročilo. v bolgarske zadeve, česar nekoliko dnevi še bati za to. ker je bolgarsko vladarstvo ali za ves ta svet ni na zemlji dovolj prostora, uPorilike v zadnjem vojnem ustanku v Silistriji in Ru ščuku Rusko ki so dejansko razpostavili svoje življenje za po kratki pravdi, večinoma dalo postrelit javnost obravnave zato drug druzega spodriva. Marsikatera klica mora H ^^^H BEAvpi !II fpT^pJ^r ^JF- [TKpTiNBOOnji ■■OHMH^l konec vzeti, da se more druga dovoljno razviti. In ono, kar se je v viš vzpelo, mora se neprestano boriti, če hoče živeti. Boriti se mora z zemljo, v kateri hoče svoje korenine razširiti, z vodo jati, s svetlobo in z zrakom, v katerem hoče svoje perje hujših nasledkov, ker je postopanje to pokazalo, da ne razširiti. In kdor je močnejši, tisti zmaga, tisti se naj- 11101,6 drugače postopati nobena vlada in nikjer, ako se dalje obdrži, slabejši pa mora preje ali sleje poginiti. Tudi na samem golem kamenju se prične borba 0 na njem po javni sodnijski obravnavi Morebiti da je ravno ____, , Pri kateri 80 bili navzoči zastopniki s katero se hoče napa- Nemške> Rumunske, Laške in Angleške, Bolgarsko rešilo le sanja nekoliko o dolžnostih javne oblasti Na izhodu, kakor na zahodu, tično obnebje, zgubljajo se oblaki kaže se jasneje poli ki so pretili uničiti kakor hitro se je bilo nekaj mahov in lišajev naselilo. Kedar mahovi premagajo in lišaje izrinejo, tedaj mir Evr0Pe in pred časom ugasniti luč življenja na sto se pa začno med seboj pravdati, pa tudi v zasedi čaka brez števila drugih bilin, ki preže na oslabljene lišaje in gledajo, da jim prevzamejo prostor. In tako te borbe trajajo vedno, brez prestanka. Ni ga tu miru i tisoče in celo milijone sinov, mož, očetov dov evropskih narodov in blagostanj vseh naro preostalem pa pustiti veliko pokopališče Ta nevarnost zmanjšala se j ne spo mladi ne po letu, ne v pozni jeseni, ne po dnevu j ne po noči. Kedar leto poteka in ni upanja, da bi rastlina je za sedaj, to kaže tudi denarni trg, najbolj občutljiv gorkomer političnega vremena. Tu je še Kaj pa domača naša politika? rastlino premagala, tedaj vsaka skrbno nabira v semenu, prav ma°g° mršavega: Borbe domačih strank med saboj v steblu, v popkih in v koreninah obilo hrane za pri- borbe in ravsa»je z Ogersko zarad pogodbe se nadalju 5 hodnj leto za novo borbo. Kedar zima nastopi > tedaj jejo in le po hudih težavah pričakovati je konečno ne polože vse stranke orožje, in mirno spe do spomladi koliko znosne rešitve Vendar pa je tudi tukaj ome Ali kakor hitro začne spomladansko soince ogrevati zemljo, koj se zbudi rastlinstvo, prične se novo življenje niti iz zadnjih dni vesele prikazni: N a u č Gautsch bil j^ pri obravnavi proračuna minist ••s i v budgetnem ------j-------------—. , r^"- ^tij^UJV, - * .. r-------- ' pa tudi nova borba, in slabo njemu, kateri se leto po- od8eku P° združeni desnici prisiljen, brez krinke poka m preje ni preskrbel z dobrim orožjem (Konec prihodnjič.) » ♦ v « i * zati svoj pravi obraz. Povod za to pomenljivo prasKo bil je primeroma malenkosten Gautsch predlagal je v .i v > • proračunu, da se v naučnem ministerstvu Vabilo na naročbo in prošnja. t k • • » mesto druzeg kcij skeg čel * Zgodovina pedagogije", ki se tiska v »Učitelj- dinarj skem Tovarišu in v ta namen proračuna daljna svota 10.000 gol Stvarno se zoper ta predlog ni dalo ugo 70 kr izide v posebni knjižici, ki bode stala varjati pomenljivega, toda d Dovoljujem si vabiti, da bi si jo naročili tej priliki spomnila se je pri učitelji in šolski prijatelj ga postopanja Gautschoveg o Pri tej priliki prosim da j izrekoma spominjali so se Čehi, kako je mi mi oni gospodje, ki so dobili od mene kako knjigo ' bister postopal pri priliki osnove čeških šol na Morav na ogled, vrniti jo blagovolili na moje stroške obdržati ne nameravajo. Krškem 10. marca 1887 9 4 ako jo skem Ivan Lapajne. Slovencem je bilo živo v spominu imenovanje celovškega škofa, barbarsko stanje ljudskega šolstva na Koroškem enako deloma tudi na Primorskem in Štajarskem poslanci prezirali, da le na levico obrača Gautsch oči svoje in prezira opravičene želje 80 poljskega in rusinskega naroda; konečno imeli so tudi sevanje ljubljanskega močvirja sklicati na 20. dan aprila nemški konservativci živo v spominu predlog šolskega in se k temu posvetovanji povabiti poleg druzih uže zakona za Tirolsko. zbranih strokovnjakov, kot zastopnik poljedelskega mi- gold nom In tako je vsa združena desnica omenjenih 10.000 nisterstva odločen melioracijski inženir Fr. Marku s in . Gautsch-u odbila s prav jasno razumljivim name- pa Podhagsky, ki je oba načrta izdelal. m č pop Razp in gl Posvetovanje škofov na Dunaji, katero se je o tej točki pokazalo je po pričelo v sredo minulega tedna, zadeva vprašanje kon- p nico vsem, da je Gau tsch č z o in telesom, grue in pa načrt novega zakona za ljudske šole. zagovarjali so ga zgolj levičarji, za-nj glasovali so levi- čarji ključljivo samo z levičarji ter z njimi govori iz srca srcem Naj ga tedaj imajo levičarji celega 5 z d se gotovo nihče več ne bo pulil za-nj Pač ga pa čaka pri predstoječih nega budgeta še marsikatera ojstra bitka pravah nauč- . marsikatera zaslužena grenka budgetni v zbornici besed še več pa v javni razpravi tej dogodbi toraj zabeležimo znamenje bližajoče se spomladi tudi na domačem tičnem polji. poli Vreme nastalo je suščevo-spomladansko uže od Matija naprej. Polje krog Dunaja j kopno » vino- grad obdelavaio, suho polje tudi uže orjo in obsevaj > pa vendar je skoraj vsafci dan dvojnato vreme lepo j gorko solnce in pa dež ali sneg, kedar popiha hladna burj Bog daj, da nam pejskega obnebja ne zatemne več oblaki preteče vojske Ljubljane. — Jezikovno vprašanje na Slovencem namenjenih ljudskih šolah stopilo je vsled različnih do-godeb zadnjega časa zopet na površje naših politično- narodnih vprašanj tovo za koroške ii Najnujnejše je to vprašanj primorske Slovence 3 go- Težko je raz- vlade umljivo, da je tudi v dobi zadnjih 8 let sedanje pri ljudskih šolah v slovenskih pokrajinah ostalo vse pri starem, ako si pa ogledamo osebe naših naučnih mini- strov te dobe, postane tudi to lahko razumlj Zadnje dogodb da vsa budgetnem odseku državnega zbora kažejo, ca rmucnemu minisiru pomolil orna u p nico da tedaj tudi od tega ministra ne pričakuje odstranenja starih krivic Čujemo sicer 5 cla nameravajo slovenski poslanci tudi od svoje strani ponoviti korake, da se popravijo te za slovenski narod najobčutljivejše krivice, pa prevročekrvno bi bilo, pričakovati, da bode to storil sedanji naučni minister brez sile.< Borimo se toraj še dalje in izrekoma z vsemi silami podpirajmo narod trpi največj Z veseljem opazujemo narod sam povsod tQliko . Gregorca na nikov priča nam » zaveda in brani, kolikor Enoglasna izvolitev Štajerskem v sredi najhujših nasprot-da se tam ničesar ni bati, enako pa kater^g trpi Za nadaljevanje preiskavanja podzemeljskih vse dosedanje naredbe povoljne so bile samo levi- votlin čarjem, in ako človek opazuje občenje njegovo v zbornici in v-odsekih, zapazi takoj, da se bavi skoraj iz- pr< k misija 5 Cirknice in Loža izrekla se je ko- katere sta se vdeležile tudi znana strokovnjaka krog Planine j nam delovanje društev sv. Cirila in Metoda, Mohorjevega društva, čitalnic in pevskih društev na Koroškem in Pri- in dvorni svetoval vit H Kakor nost čujemo, izrekel je tudi gospod poljedelski minister grof * morskem ' '0. V i ■ . ■>• • j in daj poroštvo več > da ne zgubimo ne ene Falkenhayn pripravljenost, prilično ogledati si osebno nekatere novo iznajdene podzemeljske jame Gospod predsednik „ Matice slovenske" profesor Jos. Marn imenovan je za konzistorijalnega svetovalca, župnik predoseljski Jos. Kerčon pa za duhov- gosp nega svetovalca. Za pogorelo gledališče ljubljansko pripoznala o v svoti 60.000 gold., od te se je odškodnina okrog pripada približno 20.000 gold. posestnikom, dežela ima vknjižen dolg 19.000 gold., tako, da bi za novo zgradbo gledališča ostalo gotovine k večem 20.000 gold. Posnemajte Bohinjce! Poljedelsko ministerstvo privolilo je 200 gold. podpore bohinjskim sirarjem v ta namen, da se v Ljubljani druzih mlekarskih izdelkov izurijo v izdelovanji sira in Te podpore podelile so se 5 Bohinjcem, ki se sedaj v tej stroki urijo v Ljub Ija Ta podpora v prvi vrsti koristi bohinjskim ži vinorejcem, kar je po vse prav ker so edini v vsej deželi, ki so z sijajnim vspehom in redko vstrajnostjo znali posnemati izglede druzih dežel v izdelavanji mlekarskih izdelkov za veliki, svetovni trg. Upamo pa, da e po osnovi mlekarske tudi v druzih krajih naše se bode razun Ljublj zadruge pričelo novo gibanj dežele, izrekoma tam, kjer se mleko težko in slabo spe čava, h gled bohinjskih sirarjev našel posnemanje Dosedanje skušnj uče da pov so sicer tla treba poleg dobre za mlekarsko ali sirarsko zadrugo, volje živinorejcev vsaj ene osebe, katera izdelovanje su- rovega masla sira iu ravnanje z mlekom zna in ob enem tudi razume osnovo zadrug, knjigo- in računovod- stvo. zadruge Le s pomočj take be mogoče osnovati Župani in večji posestniki! sezite tedaj po priliki, katera se vam ponuja in pošljite sina ali drug zanesljivo osebo v ta poduk bode tudi podpora. ako treba, gotovo našla se kr ministerstvo za deželno bran naznanilo da se bode nekaj črno vojsko potom To se bode zarad teg julije - Močvirski odbor sklenil je v svoji seji dne 12. 28. februarija t je trgovinski in obrtnijski zbore stvari za c. kr. deželno brambo splošne konkurence preskrbelo* zgodilo, da bode tudi manjim podjetnikom in obrtnikom mogoče vdeležiti se dobave teh reči. glasila c. kr. ministerstva za deželno bran od Iz Je razvidno, da bi med drugimi te-le t, m da se ima enketa za oceno obeh načrtov za osu- reči rado preskrbelo potoni splošne konkurence obrt ~» * \ H7 nikov: 11.500 jopičev, 11.500 bluz, 15.000 plaščev, 16.000 , 30.000 srajc, 30.000 gač (spodnjih hlač), 30.000 hlač obujkov (cunj za noge) , 4500 opasivnic, 16.000 hlačnih jermenov, 35.000 parov čevljev, 14.000 roncev (žakljičev za kruh), 11.450 raznih tornistrov), 47.000 raznih jer- men itd Spi in posebni pogoji se v uradnih urah lahko pregledajo v pisarni trgovinske in obrtne zbornice katera vnanjim tudi pismeno razjasnila, ako se žele, daje Dobava razne oprave za c. kr. deželno brarabo. kr. ministerstvo za deželno bran je razpisalo, da želi več stvari za obleko in opravo c. kr. deželne brambe potom splošc memo te-le: ske ne konkurence oskrbeti. Iz teh stvari posna-: ovratnice, rokovice, ostroge, gumbe, bobeu-kijčke, vrvice, trivoglate rute, ramenice, podbradnice konjske, sedla, konjske odeje, stremena konjska česala posode za napajanje konj, vrvi za krmo, lopate, sekire 5 krampe, rnotike t žage edre žeblje itd pile Pismene ponudbe klešče, žeblje, žične •v vložiti do 20. dne marca t. 1. pri c. kr. ministerstvu za deželno bran _ • 4*-. Po goji se izvedo v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljublj Gibanje Slovencev na Koroške h družbe sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico 275 členov Podružnica šteje Pri zadnji veselici, katera se je priredila na korist družbi prej zastava! vpisalo se je 55 novih članov Na Za notarja \ Svetina. imenovan je gospod Anton Na Krškem osnovana podružnica družbe sv. Cirila in Metoda izvolila si je za predsednika g. dekana dr. Jurija Sterbenca, za podpredsednika pa g. odvetnika dr. Mencingerja. Za župana na Jesenicah pole g Bleda gosp. Anton T z volj je trgovec na Savi mati Benedikta Prednica nunskega samostana v Škofi i Loki Renaldi prejela vanje tega križ Vreme zadnj Skoraj z a vsa najvišje odliko krono. sluge s rednja Evropa prejela je navadna krog Božiča Gor • • ovji > tri dni novo zimsko odejo, pravo zimo, kakoršna Do ponedeljka naznanja se z celo 12 centimetrov snega, še več ga je v go- celo na Dunaji padlo ga je v nedeljo, ponedeljek in torek nad čevelj debelo Pa sušče zima m več nevarna, ako gorko solnce posije, burja preneha v dveh dneh to pij pa je vsa zima in reke naše bodo čutili nasledke zakasnj samo potoki in zime Novicar iz domačih in tujih dežel Dunaja. — Razprava o bankinem predlogu po stala je v ponedeljek jako živahna Par ur pred začetkom seje, razpravljalo v državnem zboru jeli primerno za banko j da daj ?e je vprašanje, na menjice, ki mesto v navadnem obroku posojila zapadejo še lepo 6 mesecih treh mesecev. Maag, Plener, Neuwirth govorili člen 65 pravil, mesečne menjice, vladni zastopnik Winterstein, Kaicel zoper ki banki daje pravico eskomptirati in pa poročevalec Billinski je bil konečno po večini glasov sprejet agovarjali so ta člen » ki Najbolj živahna postala je ki odločuj razpr pri členu 8 i napis na bankovcih. Po predlogu večine naj bi napis ostal zgolj nemško-madjarsk je nemško-liberalna večina sklenila kakoršnega leti madjari pred 10 predlog manjine pa predlaga naj bode vrednost bankovca na naši strani jezikih tudi vseh deželnih Za predlog večine vpisana sta bila samo T) nemškega u kluba Kr in Derschatta manjine pa dr. Greg > uda za predlog dr. Trojan izjavil i da končani Potem, ko je poročevalec pridrži pravico besede po do- azpravi, prične Greg svoj govor ki Je trajal približno eno uro. Naglašal je pred vsem, da je še komaj nekaj tednov kar se je privolilo za brambovsko opravo 12 milijonov komaj 52V 2 par milijc dni ko se je za vojne potrebe privolilo ne bode minulo veliko tednov, da se privoli 522 milijonov za naše budgetne potrebščine Vsaj četrtino vse te potrebščine plačale bodo dežele češke krone; pa kaj se za to stori za Češko ? Gmotnih podpor se od strani banke na češke ravno to ne stane denarj kovcev. ne privoli, ker stanejo denar v • • , večji azmere se ne privoli. vse nenemške ki vendar tudi ne stane denarj ozir ako še celo glede napisa ban- , se prezira narodnosti naše. Leta 1877. ugovarjal je v imenu vse desnice poslanec z Moravske, ki danes sedi na ministerskem stolu. Prejšnje absolutne in pa ustavne nam nasprotne vlade so priznale pravico narodov, da je napis bankovcev razumljiv vsem. Znano je sicer, da takega napisa ni zakrivila naša vlada temveč, da ? se imamo za to zahvaliti vtikanji Ogerske v nase notranje zadeve. Resolucija, katera se priporoča mesto premembe člena samega, je prazna obljuba, s kakoršno bi se mogli 55 zek liansko. Vsebi je jak stvo ljub- rstna in posebno priležna za onim božja veliki petek Priče božjega bitja" izšel je ravnokar III. zve- zadovoljiti k večem mali otroci, ne pa zbor državnih ga je potrdilo visokočastito knezoškofijstvo ljub- zastoPnik°v. Ako bankovec ostane kakor je sedaj, bode vedno zatožni list sedajne vlade. Govornik obrača se konečno še do vseh strank desnice v nadi, da glasujejo za predlog manjine. Za Gregerjem prime za besedo minister Duna- jevski, ki je približno ono ponavljal kar v odseku, postni čas. V več dogodbicah dokazana je očividno kazen koj se posebno radi norčujejo s postom na Priporočamo ta zvezek, kakor tudi prva dva najtopleje vsiin čast. čitatelj 25 kr., s pošto 30 kr Cena in je dobiti pri Dra<* pri Blazniku in v Katoliški bu zvezku H rib ar j je v Ljublj da ne kaže zarad primeroma manj pomenljive stvar zadržavati zgotovljenje pogodbe z Ogersko. Med tem dala sta se vpisana govornika za predlog večine izbrisati ker je vlado že tako Gregei dosti napadal in za Dunajevski-jem zopet Va šat Izmed Slovencev oglasil se je potem k besedi še dr. Poklukar rekoč: Zadovoljen, da napis bankovcam dosedaj še ni dal povoda k veliki jezikovni razpravi, prizadeval si bom tudi jaz označiti svoje stališče z malimi besedami, ne, da bi komu povod dajal k obširnejšim razpravam. Pred vsem opozarjam na to, da dosedaj zoper predlog manjšine še nihče niti v bankinem pododseku, niti v velikem odseku za pogodbo z Ogersko, niti tukaj v zbornici sami ni izrekel meritoričnega ugovora; edino, kar se je ugovarjalo od strani vlade, bilo je to, da sedaj zarad tega vprašanja ne kaže zadržavati po-novljenje pogodbe. Zame tedaj toliko bolj odpade potreba podpirati predlog manjšine, ker je to storil z velikim priznanjem prvi govornik. Predlog manjšine priporoča se po mojim prepričanji posebno iz dveh razlogov: Pred vsem zato, ker je unajna oblika sedanjih državnih in bankinih bankovcev tako nesrečno ' * I ^ (■ • ' 1 š t f n 'ir* N • t^^^^Bj^f 1 1 •jAi.' enolična, zarad obrisov in barve sploh, da se petak s * petdesetakom, desetak s stotakom prav lahko zamenja, in da bo tedaj že zavolj tega treba bankovcam dati novo bolj razločno unajno obliko. * Drug političen razlog pa je ta, da ima vsak avstrijski narod pravico prostor najti na bankovcu, kar se je že popred nadrobno vtemeljilo. Ako se je od mi-nisterske strani ugovarjalo, da noben narod ne more K i A i • * * • > biti zadovoljen, ako je na bankovcu v kakem kotu zastopan z dvema besedama, moram na to odgovoriti, da te oblike nikakor ni treba, ker se prav lahko vsi deželni jeziki pišejo iz sredine ven, tako, da nobeden ni v kot potisnjen. Vse imenitnejši politični uzrok, ki priporoča predlog manjšine pa je ta, da z njim odbijemo vtikanje Ogerske v naše notranje zadeve. Gospoda! mnogo važnih gospodarskih vprašanj imamo še dognati z Ogersko, čaka nas še petrolej, davek od sladkorja, kvote za skupne potrebščine. Bodimo vstrajni in neomahljivi pri vprašanji, o katerem trdite, da je manj pomenljiv, potem bodemo z boljšim vspehom mogli rešiti tudi še nerešene velevažne gospodarska vprašanja. Naprosim vas toraj gospoda, pritrdite soglasno predlogu manjine. V enakem smislu izrazil se je tudi Rusin Ko-valski, ki je nasproti finančnemu ministru naglašal, da govori in glasuje za predlog manjšine po volji ljudstva in volilcev, ne pa, da bi on bil nosil nevoljo med ljudstvo zarad sedanje oblike bankovcev. Potem bila je sklenjena razprava in seja, včeraj (torek) pa sta govorila še poročevalec manjšine Trojan in poročevalec večine Billinski. Po obširnem govoru Trojanovem in nekoliko krajšem govoru Billinski-jevem prišlo je do glasovanja po imenih o predlogu manjšine (da naj bode vrednost bankovca izrečena v vseh deželnih jezikih), ter je bil ta zavržen z 193 glasovi zoper 82 glasov. Potem je ■ _ _ 'v f bil sprejet predlog večine, resolucija pa, katera vladi nalaga, z Ogersko se pogajati, da se člen 82. spremeni v smislu predloga manjšine, se je sprejela z 128 glasovi proti 105 glasovi. Nemška. — Bismark prejel je septenat, katerega mu je odrekla večina prejšnjega državnega zbora; novo-privoljeni vojni oddelki se uže vredujejo večinoma na zahodne nemške pokrajine, ne da bi Francoska s tega hotela posnemati kaj nevarnosti za-se. Prihod Lesepsov v Berolin tolmači se sploh za znamenje miru med Nemško in Francosko; dvorni krogi odlikovali so slavnega inženirja, ki je izvršil prekop med rudečim in medzemeljskim morjem in tako Egiptu dal velikansk pomen za evropejske pomorske vlasti. Znano je, da si je Bismark prizadeval Francoze od-škodovati z Egiptom za Alzacijo in Lotaringijo. Grof Herbert Bismark, sin knezov, prejel je za svoj rojsten dan od ruskega cara visok red, kar se sploh smatra za znamenje dobrih razmer med Nemško in Francosko, tedaj tudi za poroštvo miru. Leseps je potovaje z Berolina domu v Kolnu izrekel zastopniku Francoske, da je sedaj odstranjen zadnji povod za nevarnost vojske med Nemško in Francosko. Za predstoječi rojstni dan cesarjev 22. marca, ka nastopi svoje 91. leto, delajo se velike priprave. Čestitat mu pridejo odlični zastopniki vseh evropejskih držav; Avstrijsko zastopal bode cesarjevič Rudolf. Ruska. — K rojstnemu dnevu ruskega cara došla so mu telegrafična voščila od strani vseh dvorov: Naš cesar čestital mu je v lastnem imenu in v imenu cesarice; enako čestital mu je nadvojvoda Albrecht. V nedeljo počil je na borsah glas, da se je poskusil nov, pa brezvspešen napad (atentat) na cara. Temu oporekajo sicer novejši telegrami, priznava pa se, da se ravno sedaj, ko se je ruski dvor preselil v Gačino, dejalo nekaj oseb v zapor, katere so imele strelivo in bile na sumu, da so pripravljale napad na cara. Bolgarska. — Obletnica smrti rajneega cara ruskega obhajala se je v Sofiji s slovesno službo Božjo, pri kateri so bili navzoči zastopniki vnanjih vlasti in vladarstva bolgarskega. Vse še dalje po vojni sodbi k smrti obsojene osebe je vladarstvo pomilostilo na 15 let ječe. „Polit. Corr." poroča v posebnem dopisu z Buku-rešta, da ima vladarstvo bolgarsko nadrobne dokaze v rokah, kedo in s čigavim denarjem in kako se je snoval zadnji bolgarski upor. Laška. — V tajnem konzistoriji bil je med drugimi za kardinala imenovan nuncij na Dunaji Vanu-telli, o katerem se govori, da ima postati naslednik pokojnega državnega tajnika Jacobinija. Kratek nagovor papežev se ni dotikal politike, temveč bil samo kratka pohvala novoimenovanih kardinalov in škofov. Nov Jork. — Na železnici Boston-Providence, tri milje od Bostona, prekucnil se je osobni, železniški vlak raz mosta, 20 oseb ostalo je mrtvih. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.