nserati «« »prejemajo io veljA tristopna vrsta:
H hr., če se tiska lkrat,
1 *J	'Z
'-u n >i n ' n
1® n u n n 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se sena primerilo umanjSa.
Rokopisi
ne vračajo, nefraukovana pisma se ue sprejemajo.
N ročnino prejema opravnifttvo (artr inistracija) in eksjedicija ua br.irem trgu h. St. 16.
Po poŠti prejoman velja . j-.
Za celo leto . . 10 gl. — kjr
r.a polieta za četrt leta
6 „ -50
PolitiCbb lisi za siofsisli uarod.
V administraciji velja:
Za celo leto . . H gl. 40 kr za pol leta.	4 „ '20 „
za četrt leta	2 „ 10 „
V Ljubljani ua dom po&iljan velja 60 kr. več na leto.
VredniStvo v IlilSerjovi ulici Stev. 6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.

Tabor v Dolini.
Bratje Jugoslovani!
že 10 let jo minulo, od kar ho je naš narod zbiral v tabore, da javno proglaša svoje želje in težnje, svoj narodni program , od katerega ni odstopil nikoli in ne bode. Nastopila je potem tiba doba; delali smo mirno na narodnem polji dolgih let; naš narod pa še zmerom čaka svojih najsvetejših pravic. — Prišli so resni časi: važno slovansko prašanje na jutrovem rešuje se prav zdaj iu pretresa vso Kvropo. Tudi naše cesarstvo je močno preši nila ta nova doba, kateri morajo sledititi oso-dopolne prenaredbe. Teh prenaredeb pa se nimamo bati mi avstrijski Slovani, ki se vedno zaupljivo obračamo na mogočnega našega vladarja, katerega želja je, da kraljuje mir in pravica mej narodi pod njegovim žezlom živečimi.
K temu sili nas še posebno politična težnja bližnjega kraljestva, da raztegne svoje gospodarstvo tudi čez primorske pokrajine, v katerih bivamo mi Jugoslovani v ogromni večini. — Ta ttžnja pa je našla odmev tudi na Primorškem; osnovala se je mej Italijani v Trstu, Gorici iu nekaterih Istorskih mestih neka stranka, ki drzno proglaša primorske pokrajine kot dtd italijanskega kraljestva in te nakane javi po veleizdajskih činih. — Mi Ju goslovani, ki smo naravni gospodarji jadranskega primorja, ne moremo vsega tega mirno gledati, ampak slovesno nam je protesto-vati proti onim činom. Glede na to in pa tudi z ozirom na drugo silne potrebe našega niiroda, kliče vas Jugoslovane odbor po-litiškega društva Kdinost na tabor v Dolino
pri Trstu. Ta tabor bode 27. t. m. na velikem prostoru blizo cerkve v Dolini in so začne ob 2V,t uri popoludne. — Obravnavale in sklepale se bodo sledeče točke:
1.	Adresa vdanosti na cesarja in protest proti rogoviljenju one italijanske stranke , ki dela na spojenje primorskih slovanskih pokrajin z Italijo.
2.	Nasveti in sklepi, kako bi se dnlo pospeševati gmotno in duševno blagostanje našega naroda sploh, in primorskih Slovanov posebej.
3.	Nasveti iu sklepi, kako bi se dalo povzdigniti šolstvo na Primorskem, jiosebno pa v Istri.
d. Nasveti in sklepi, kako bi se dale po-gozditi mnogo goličave na Krasu in v Istri.
Jugoslovan i!
Vse te točke so preimenitne, in sveta dolžnost nam je, potezati se za narodnost našo, za omiko, za svobodo in edinost, kajti dru gače ne moremo rešili našega naroda veliki nevarnosti.
Dojdito torej iz Istre, Goriškega, Kranjskega, sploh iz vsili jugoslovanskih pokrajin in izročite javno m pred vsem svetom, da niti pedi slovanske zemlje nima zgubiti naš narod, naša Avstrija ! Konečno prosi podpisani odbor vse rodoljube vsacega stanu, da mej narodom širijo vest o tahoni in odbor podpirajo na vso moč, da bode tabor lep, reden in živ dokaz zrelosti našega naroda. Živila vzajemnost slovanstva I
V Trstu 20. oktobra 1S7H.
Oillior politi$k«'KA diinsha „IK<liiio*l".
Spomin na deželni zbor.
ii.
Gospodom nasprotne stranke se jc silno mudilo, in prav jim je rekel poslanec Klun pri sklepanji šolske postave: ,,Gospodje nasprotne stranke menda slutijo, da ne bodo dolgo večino imeli, zato hočejo še v tem kratkem času vse deželne pravice zapraviti," Živahni dobroklici občinstvu, ki so tem besedam sledili, so dokaz, kako ljudstvo obsoja ravnanje nasprotne stranke, katera deželne prav ce izročuje birokraciji, kakor se je to zgodilo pri šolski postavi.
Zapravljivost liberalcev se kaže tako pri inaterjalnih, kakor pri duševnih blagrih. Istimi je, kakor je tudi posl dr. Vošnjak omenil, da povsod, kjer liberalci vladajo, je tudi primanjkljej ali dolg. Kar so si narodi po dolgem trudu prihranili, hočejo ti gospodje lahkomišljeno v malih letih zapraviti.
Kavno tako delajo z moralnim premoženjem narodov; deželne pravice mečejo centralističnemu maliku v žrelo; zaklad nravnosti, ki je čast n '.rodov, cenijo jako nizko ; povsodi se ravnajo po načelu : tla le mi dobro živimo, za nami naj pride jiotoji!
Na Laškem so pograbili cerkveno premoženje, ter ga tako hitro in lahkomišljeno zapravili, da se ti k er nič ni poznalo, in zdaj nemata ne cerkev, ne država nič od tega. To isto bi radi tudi pri nas storili. Tistih pet miljard, ki so jih liberalni Prusi Francozom vzeli, zginilo je, kakor kafra, nihče skoraj ni futil vžitka od njih , in na Nemškem je veči revščina, ko poprej. Vidi se očitno, da pri liberalnem gospodarstvu ni Hožjega blagoslova. Pod liberaln m gospodarstvom pogrezuje se cela
O inkviziciji.
(Po Ilefclu pr. P. Clirys6gon M.)
(Dalje.)
XIX. Cuje se tudi in ue redko, da jc inkvizicija duha španjskega naroda, izomiko in gojenje ved zatirala, kar se jim vidi naravna in potrebna posledica. Kaj pa zgodovina k temu pravi, za to se malo zmenijo, saj si jo znajo prikrojiti; jutr sto let naprej ali nazaj, tako ali tako, to jih ne briga, kajti namen jim posvečuje pomočke.
A prav v onih desetletjih , ko je inkvizicija jela delovati, prav tedaj so jele stoprvo vede cvesti na Španjskem. Ustanovljene so bile učilnice in visoke šole v velikem številu, tiskarstvo je bilo vraleno, klasične študije so se gojile; tudi lepe umetnosti in vse vrste pesništva so se oživile; slavni učenjaki so bili celo iz inozemstva klicani na Španjsko in bogato plačevaui; plemstvo je bilo vneto za vednosti; celo gospe iz visocih rodovin so zauze-male stolice na univerzah, tukrat je vladalo na Španjskem neprimerno živahneje ufcnostiio ži-ljenje ko dandanes-
Vse te lepe prikazni pripisavati inkviziciji ne gre, pač pa smemo smelo trditi, da ta na prava ni bila divji vihar, ki cvetke vednosti uničuje.
Kes da pravi odsek zborničarjev, ki je 1. 1H i G pod Francoskim gospodstv m predlagal odpravo inkvizicije in dosegel, ko je bila od Napoleona dejanski davno že uničena, v svojem poročilu: ,.pisatelji so zginili ta trenotek, ko se je prikuzala inkvizicija". Ne samo glede na to , da je taka izjava contradictio in ad-jeeto, je ona vrh tega tudi zgodovinsko neresnična. Španjce hvalijo, da laž studijo na vsak način. Toda ti kortesi, med kojimi je bil tudi Llorente, so mogli, odpadši od španjsko narodnosti in pripadši Napoleonovemu tiran-stvu, tudi ta častivni značaj španjskega narodu izgubiti, kajti sicer hi se ne bili s tako kosmato in nesramno lažjo ogrdili.
Najsijajneja doba književnosti španjske raztegajoča so od konca 15. stoletja do 17. obsega natanko ravno ves tisti čas, ko je inkvizicija najmogočneji bila in najvspešneje delovala. Vsi pisatelji, ki so Španjsko proslavili, pravi Le Maistre, so živeli takrat in njih dela
so b'la tiskana z dovolitvijo 'nkvizitorjev. — Da drugih ne omenjamo niti po imenu, navajamo samo tri največje mojstre španjske poezije: Cervantes, Lopez de Vega in Calderon ki so spadali, v to dobo. Ravno takrat so živeli iu pisali velikišpanjski zgodovinarji.- Ferdinand de Pulgar, /urita, Mariana. Llorente za pričo navaja 118 učenjakov, katere je inkvizicija preganjala; ali da je njegova povedba popolna, moramo dostaviti bistveno opazko, da se nikomur niti en sam las ni skrivil ali prismodil.
XX. Nikakor se pa zamolčati nt; sme, kako da so največi in najbolj omikani duhovi sodili o inkviziciji. Llorente je temu predmetu odločil cel oddelek , v kojeui razpravlja, kako da so je izrekel proti inkvi c.ji veliki zgodovinar Pulgar, ki je ravno tistikrat nastala. Da je grajal rabo smrtne kazni pri krivovercih, to je res; da je pa inkvizicijo sploh napadal, to ni res. Llorente pravi dalje o Mariani lo to, kar je od druzih slišal, kako je pa Mariana sani mislil o inkviziciji, to zamolči; jm ravno ta njegova misel je toliko imenitneja, ker jo bil Mariana sam od inkvizicije preganjan. On pravi, da je bila inkvizicija „reipublicae uni-
Evropa čedalje bolj v dolgove iu revščiuo, in tako pot pripravlja socijalizmu.
Iz računov deželnega odbora se je pokazalo , da je prejšnja narodna večina dobro gospodarila. Pri lanskih volitvah so nemškutarji kričali, da narodna stranka lahkomišljeno zapravlja deželno premoženje, iu s tem so tudi nušo volilce slepili. Letos, ko je bil deželui zbor zbran, bilo je čas, na noge stopiti, iu dokazati pred celo deželo, da bojbile te trditve resnične. Pa nasprotniki so umolknili, ni jim bilo mogoče, najmanjših dokazov objaviti , da bi bila narodna večina kak denar po nepotrebnem izdala. Kes, da so narodnjaki sklenili, zidati norišnico ; pa ouu je bila potrebna , iu enkrat ustauovljeuu ostane deželno premoženje, ohrani svojo vrednost in ni proč vržen denar. Kdo ima pa kult dobiček od dunajske razstave, ki je toliko miljonov stala? Ali ui bil to proč vržen denar? Nemškutarji so obljubili uradnikom iu učiteljem povišati plače, česar so se narodnjaki vedno branili z ozirom ua žalostni Btau naših linanc. Kako hočejo nasprotniki svojo obljubo držati, in ne povišati bremen davkoplačevalcev ?
Kako so liberalci zapravljivi in kako malo se jim smilijo davkoplačevalci, se vidi posebno iz šolske postave. Najrevnejše občiue silijo, da morajo zidati cele šolske palače, in doklade, ki se zavolj šole pobirajo, so tako velike, da presegajo včasih celo cesarski davek.
Interpeluciju poslanca Pfeilcrju je razgrnila obujmo stanje našega kmetijstva, in povedala , kako se pod sedanjo liberalno vlado rubi in prodaja kmetija za kmetijo. Id pri vseh teh okoliščinah bila je nemško-liberalna stranka dosti predrzna , da je pri volilni agitaciji vso revščino v deželi narodni stranki podtikala, iu na podlagi velikanskih laži in še drugih enakovrednih, dosti označenih sredstev večino doseglu.
Politični pre-gied.
Avstrijske dežele
V Ljubljani '23. oktobra.
CJcmiii* so ministerskemu predsedniku knezu Auerspergu poslali pismo, v kterem hvaležno pripozuavajo naglost in natančnost, s ktero se je prvikrat po splošni vojaški dolžnosti izvršilo oboroženje vojaštva. (lesarju jo to
dokaz požrtvovalnosti in ljubezni do domovine in hvalevrednega delovanja občin in upravnih vradov, tor ministru nuročajo, da nuj prebivalstvu, občinskim in političnim vrudom sporoči pripozuuuje in zahvalo cesarjevo. Tudi se cesar podložnikom svojim zahvaljujejo za sočutje za vrlo našo vojno iu za požrtvovalnost, s ktero so skrbeli za družino reservistov, za ranjene iu bolne.
Mu ilržiivnei;!! vJiora poroča „N. fr. Presse," du je Pretiš včeruj sklical muogo poslancev raznoterih vstavoveruih struuk iu nekuj udov gosposke zbornico ter jim ruzlo-žil program, kterega se hočo pri sestavi novega ministerstva držati. — Prostolni govor, s kterim je bil odprt ogerski zbor, jc kratek in se zlasti glede Bosno raznotero tolmači. Nekteri madjarski listi trdijo da glavno besedo o zaseden j i Bosne boste imele delegaciji. Vluduu stranka je imela 20. t. ni. razgovor, v kterem je Tisza opravičeval svojo politiko ter doka-zovul, du je tuko najbolje. O Bosni jc rekel, da bi se bila morala ali Avstrija zvezati z Rusijo ter deliti Turčijo, uli vojsko pričeti z Rusom, ki bi so bila pa razširila še ua drugo države, ali pa vso v nemar pustiti, kar bi bilo dalo opoziciji priliko vludi očitati, da nič ui storila. Itusiju pa bi se bila razširila do egejskega morja in na balkanskem polotoku bi se bile vstauovilo razmere, ki bi bile pozneje zahtevale še veliko več žrtev kakor pa sedaj. Zato je morala Avstrija zusesti Bosno. Pogodbu s Turčijo se ni sklenilu zurud nezvestobe turške vlude; zasedenje se je tedaj izvršilo brez pogodbe in zdaj ui vprašati, koliko jo stalo, ampak je bila ta politika pravu uli 110; če je bila jiru va, potem je za 100 milj. gld. ravno tako prava kakor zu 30 milj. gld. Sum o sebi je Tisza rekel da vludanju še ni sit, du pu ne more misliti na sostuvo ministerstva, dokler državnega zbora ni zuslišul 'fudi o Slovanih jo govoril ter rekel: „lIočemo li trpeti, da se bo punsluvističnu kača popolnoma okoli nas ovilu, uli no bodemo te vezi ruje razsekali?" I)a bi Madjari vse Slovane najraje nu zelju pohrustali, že zduvnej vemo, vendar je slovanskih narodov preveč, da hi jih zarnogli viteški Madjari prebaviti.
1» Hosne telegrafuje general Rheiu-liinder, da so naši vojaki zaseli trdnjavico Kluduš, ki se je potem, ko so naši 70 bomb
versae majori commodo", kakor čo bi je ue bilo in da je bila. praeseus remedium adver sus impeudeutia mala, <|uibus aliae proviuciae exagitantur, coelo datum, nam humano con silio adversus tanta pericula satis caveri noni potuit.
Čujmo tudi inodroznauskega Petru Mur-tyra, kojega Llorente hvali zbog odkritosti njegove in čegar pisma so bila tako svobodomiselna, da so morala tiskuna biti zunaj dežele v inostranstvu; vsaj tako meni Llorente, napačno seveda, kajti Alcala do llonures, to je bilo mesto, kjer je bilo tiskano prvo (1530) izdauje slovečih njegovih pisem ; le to je res, da je Martjr inkvizitorja Lucera ostro grajal zarad njegovega osornegu ravnanja; zato ga je tudi raje imenoval s priimkom. Tcnebrera t. j, mračnjaka, kakor da bi ga bil klical po imenu. Lucero t. j. lučnjak. Toda o inkviziciji sami sodi ta veliki humanist, pripoznuni svobodnjak 111 učenjak vsedrugači. V svojem 27!». pismu de o zamrli kraljici Isubeli: „<|uulem uuacum viro segesserit, ad e.vtirpuudas huere-ses, purgandam religionein etc. nemo ambi-git." S temi besedami znani, da ravnanje kraljice s krivoverci šteje k njenim odličnostim.
V pismu 21)5 graja sicer Lucera, inkvizicijo pa imenuje: praeclarum inventum et omui Iaudc diguum opus, duši tudi mu je Lucero preganjal ljubega prijatelja in nadškofa Ta-lavero.
Se enkrat govori Martyro pravdi Talavero, v ktero gu je bil Lucero zamotul, u nobenkrut ne napada inkvizicije, ampak le osebnost Lu-cerovo. Du pu ne bi kdo mislil, Murtyr si mordu ni ujmi se odkrito in svobodno izraziti, priča njegovo smelo in drzno vedenje, tako do Lucera, kakor do inkvizicijskih sodnikov, pred katerimi so je poganjal za Talavero.
Pozneji zgodovinar aragonski slavni Zu-rita (j 1580) kojega Prescott, hvali zato, ker se noben španjski zgodovinar tuko mulo ni oziral na verske „prcdsodke" in katerega Llorente nuzivlje najbolj zanesljivega iu resnico-Ijuhnegu pisutelju, ravno ta svobodni Zurita se izjavlja: „Zurud tega stu večjem sjiošto-vunju.
lUanku pritrjujejo uaposled tudi uoveji pisatelji, ki so te misli, du inkvizicija je bila, ki jo Špunjsko tako dolgo varovala krutosti mestjanskih in verskih vojska in narodnega propadu.	(Dalje sledi.)
nanjo vrgli, vdala brez boja. Trdnjavo Bazim imajo naši zajeto iu jo bodo brez dvoma kmalo v roke dobili. Begunce bodo do konca novembra večidel vse spravili domu. V ta namen so odšli kot posebni komisarji iz Sarajeva: Mar kovič v Baujoluko, Kusumovič v Livuo, Zakulo v Bihač. — V Mostaru imeli so 20. t. m. zarad srečno dovršene okupacije v obeh stolnicah zahvalno službo božjo, ktero se jo vdeležilo jako veliko občinstvu. Maševulu stu škofa sama. Po službi božji je višji poveljnik ogledoval vo jaštvo. lil. t. m. bil jo tam pokopan major Sekulič, poveljnik žaudarmerijski , ki je za mrtudom umrl. Pogreba se je vdeležil fml. Jovuuovič in mnogo ljudstvu.
V nanje države.
Kuli jamski kralj ju sprejel odpoved ministrov. Cairoli bil je 21. t. 111. v Mouci pri kralju 2 uri, 111 seje potem vrnil nazaj v Rim. Nekteri časniki menijo, de bodo Cairoli prevzel vnanje, general Dezza vojno, in admiral Ackton mornarsko ministerstvo. 21. t. 111. se je tudi general Meuabreu podal v Monco.
Turški sultan jo Beker - paši dovolil 40.000 mož porabiti za dovršeuje trdnjav okoli Carigrada.
P¥tt &|»unjMk«'m so te dni zaprli bivšega državnega načelnika Pi y Margala, kterega dolže sovdoležitvo neke republikanske zarote, ter ga odpeljali iz Madrida v Sevillo. — Kralj je 20. t. obiskal Kspartora v Logroni Bivši poslanec v Carigradu Conte postal je španjski poslanec ua Dunaju, Luis Diosato pa zastopnik španjski v Tangeru.
liiKleski listi poročajo, da odgovor afganistanskega emira je neporairljiv iu da so zarad tega vojska ne bode dala odvrniti.
Izvirni dopisi.
Oil	18. oktobra. (Izgledi la-
ške i 11 madjarsko okrutnosti i 11 u cz ves t obe.) Vaš cenjeni list „Slovenec" zastopa in zagovarja oboje: vero 111 narodno pravice v pravem pomenu , zmerno in uepro t.irano, kakor je to pristojno ,,političnemu listu za slovenski narodob enem nuni jo pu v svojem 10!». listu pokazal, kam zabrede list, ki hoče „per excellentiam" naroden biti , ki pa hvalisa „Garibaldia et consortes," moža, kterega prostovoljni rudečesrajčniki s svojimi kozlovimi bradami ko bili veliko c. kr. vojakov italjanske narodnosti 1. 1848. in 1859. k pobegu in prelomu vojaške prisege zapeljali, kteri zopet vjeti so bili po vojaški sodniji k smrti „s svincem in smodnikom" obsojeni, kakor jo to nam Primorcem zlasti od 1859 šo dobro v spominu. Isti Garibaldi je s svojimi rudečesrajčniki leta 181!) ob času premirja, ki ga je slavni oče Radecky s Piemoutom sklenil , na svojo roko iz tesinskegu kantona (v Švici) v Lombardijo pridrl, ter je s svojimi razbojniki v pogorju med Dolgim 111 Komskim jezerom nad c. kr. vojaki, ktere je iznenada iiajmdol in vjel , počenjal okrutnosti, ki se 110 dajo opisati. Kake okrutnosti so počenjali tudi nekteri laški civilisti, moški in ženske 1. 1806 ravno med bitvo pri Custozzi, nam pripoveduje opisovanje tisto vojne. Ko je bila laška divizija „Ceralo" od Avstrijanccv v nevarnosti vniČenu biti, jej prido druga divizija „Sirtori" iz Valeggia proti sv Luciji na rečici Tivni, na pomoč. Lovski ba-tuljon št. 21, ki je branil ta kraj, se je moral pred večo silo um&kuiti in trije lovci , ki so kot zadnja straža bili, so imeli biti vjeti, pobegnejo pa nagloma v bližnjo cerkev , nadjaje se, da jih ni noben opazil, in da jih bodo napredujoči Austrijanci pozneje rešili zajetja.
Ali kaj jc laškemu fanatizmu mar za Bvetost cerkve božje? Vsa hujša oaoda, kot samo zajetje, je čakala omenjeno 3 lovce. Za divizijo Sirtori bo sledili namreč nekteri onih človeških jastrebov, ki so imeli zu rokodelstvo to, da bo ropuli mrtve in težko ranjene, da so obogatijo b kovanim plenom.
Dva tih zuvržeuih ljudi, en možki iu ena sturu bttbelu sta bila posebno pridna v tem zurcB ostudnem jioslu, ter stu se celo blizo padajočih krogelj drzuila , tako da stu šlu zu petami prodirajočih Italijanov; kjer sta vidila pasti kakega Avstrijanca , sta se kot gladna volkova nanj vrgla, ue zmeuivša se za zadnja smrtna utripanja, ter sta mu spraznila žepe, med tim ko je še dihal. Posebno delavna je bila istu baba, in kur je uropulu , je pogrezo-valu v dolgo vrečo, ktero je nosil mož nu rami vsled teže uuropauega blaga žo prav težko. Pu tu dva ostudnežu nista bila edina, ki sta hodila za divizijo Sirtori, marveč jih je bilo kar cela množica pri sleherni laški diviziji, le da ti niBO bili tako drzni, ter bo se bolj bali avstrijskih svinčenih zrn , kakor ona dva, ki sta brž, ko sta vidilo kteregu Avstrijuncu pasti, nanj planila ter ga orojialu z nujostudnejšo surovostjo ; in če ni bil še mrtev, stu mu pa ktnalo življenje izpihuilu. Ta zares peklenska baba jo imela uamreč v nedrih skrito bodalo, s kterim je ranjene do smrti prebadala ter je krvavo bodalo zopet potem brž skrila v nožnico, veselo mrmrajo: Di nuovo un maledetto Austriucol (Zopet en prekleti Avstrijauec 1) Kajti ue le ropaželjuost je gnala tista dvu k grozovitnosti, murveč goreče sovraštvo do avstrijskih vojakov. Ta dva pčsjaka , po imenu Piotro in Antoniua Vachini iz Benetek sta želela tudi nad vjetimi svojo jezo ohladiti in kmalo se jima tudi žalibog to posreči. Laški 21). peš polk vjamo tri ali štiri hrabro se boreče avstrijske lovce, to vidita omenjena laška pesjaka ter vpijeta „Obesite te avstrijske pse, obesite j i ti I" Laški vojaki *), ki so si na enaki način hotli jezo nad Avstrijci hladiti, so kar brž vse tri lovce na tla vrgli. Prvemu lovcu — bilo mu je ime Ferdinand Khrenberger, so vzeli vojuško čutaro (Feldllasche), ko ravno pride Antoniua Vachini, ta mu z veselim krohotom zveže brž skupej noge, vpijoča: „Za noge, z glavo nuvzdolj ga moramo obesiti, za noge!" Tuko se je tudi zgodilo , 3 ali t možje omenjenega peš polka vzdignejo Khreubergerja, ter obesijo za noge na vejo bližnjega drevesa, tako da je glava dolj visela. Med tim je zadela enaka osoda njegovega tovarša Jožefa Springauf-u, le du je bil mesto zu noge, zu vrat obešen. Ista osoda zadene tudi tretjega. Po tem pes-jaškim Činu gre Antoniua Vachini naprej ter s svojim orlovim očesom vidi skoz špranjo cerkvenih strunskih vrat sv. Lucije že omenjene. tri lovce, ki so skriti za altarjem v tem sv. kraju hoteli pričakati zmagovalne Avstri-janco. V svojem besnem veselju ovadi to blizo stoječim luškim vojakom in mulo minut pozneje so vse tri obesili na tri močue žeblje enega za drugim prav blizo altarju. Ali maščevanje je kmali nad nju prišlo. Ko so se pregnani Italijani morali v vsej naglici zopet, čez Minclo umakniti, zadene zaslužena šiba omenjena laška pesjaka. Z dobljenim krvavim plenom sta božajo prod našimi lovci holla s svojim vozom čez Miucio preplavati, ali valovi reke ju s plenom vred nu dno potegnejo, kjer sta zginila brez sledu.
') Da so ho to iu enako okrutnosti v resnici godilo , »pričuje tudi ,,raport" ali vojno sporočilo nadvojvoda Albrohta, v kt.orom on Itallunom z enakimi reprcsulljumi žuga, ako ne bodo odjenjali od • ttcih okrutnosti nad vjetimi.	Pis.
Kaj so pa delali nehvaležni Italijani leta 1806 v Mantovi iu Veroni, preden so jim nuši Benečijo vkljub avstrijske zmage presvitl. nadvojvoda Albrehta kot v dar prepustili, — vsled pobitja pri Kraljevemgradcu , se ve du — to num jo neku pričo sumu v dopisih raujc. celovškega »Slovenca" na drobno opisala. —
Zdaj pa osvetlimo še malo v kratkem madjarsko okrutnosti in njih nezvestobo 1. 1848 in 1866. Madjari so vjete graničarje kot repo na drobno koso rezali, jih v tesnobo zapirali ter jih z lakoto trpinčili, da jih je uuiogo strušuo smrti za lakoto v skrivnih ječah umrlo. Daljo so se maščevali uud Srbi, ki so se bili pod hrabrim generalom Kuičuuiuom in Stra-timirovičem v Banatu zoper svoje zatiralce Mudjure z orožjem vzdignili, ter so strušuo razsajali po srbskih vaseh in mestih. Tako so Madjuri 1841) srbsko vas Koviljc blizo Kar-lovcev vpepelili in svojo besnost pokazali s tim. da so celo neoborožeue starčke, žene, dekleta m otroko do zadnjega poklali, potem ko so prav po šegi svojih turških bratov ženski spol zlorabili in nu uujostudniši način oskrunili. Isto tako so je godilo selu Kaču, kjer hrabra armada Jelačiču bana niti enega človeka ali hišne živali ni našla. Kako so ti Madjari ti pravi azijatski barbari brezozirno bombardirali iz trdnjave Potrovurdiuske odprto serbsko bližnje mesto Novi-Sud onstran Donave en dan in eno noč neprenehoma, utegne že znano biti.
Pri tem strahovitem streljanju s polnimi in požigalnimi kroglami je pomagalo Madjarom tudi nekaj odpadlih bataljonov zlasti bivših odpadlih laških regimentov Don MiguelinTur ski po imenu. To bc je godilo ll juniju lh-li) od i), ure zvečer do 1. ure popoldne drugega duč. Vse cerkve iu hiše so se zrušilo v prah iu pepel, vsi mestni prebivalci Serbi so su morali izseliti*) Bogati Serbi, trgovci iu hišni posestniki so postali popolnoma berači, iu mesto je bilo neusmiljeno od tega azijatskega izroda popolnoma ruzdjuno, kakor nekdaj Joruzulem.
Kako nezvesto in sramotno so se nekteri madjarski velikaši v zvezi s Prusi I lmiti ob-uušuli, utegne še mursikterciou v živem spo minu biti. Nameravali so v zvezi z zmagovalno prusko vojno ves Magyarorszug k uporu ščuvati iu Madjarijo od Avstrije, popolnoma ne odvisno storiti, to je Košutovo republiko ustanoviti v sred in 1'vrope in slovanskih narodov, kteri naj bi oholim Madjarom za podnožje služili. V ta namen sestavi iz 1848 znani vporni general Ivlupku, bivši poveljnik Koniorn-ske trdnjave, s svojim prijateljem generalom Vet-ter-om iu drugimi inadjarskimi emigranti iz madjarskih polkov, ki so bili v mnogem številu brž ko ue po izdajstvu — pri Kraljevem gradcu od Prusov zajeti, v pruski Šloziji precejšno krdelo, ki je imelo namen vso Madjarijo insurgirati po izgledu 1. 1848, da bi ti Arjia-dovi sinovi svoj tedaj spodleteli cilj dosegli. Ker se ne spominjam, da bi bil kteri slovenski nI i sploh slovanski list ku.j bolj obširno pisal o tistem izdajstvu in o prisegoloranih madjarskih vojakih — bilo jih je več tisoče v naj pa sedaj vrli „81oveueo" ponatisne puuturski razglas generala Klapka, — tiskan je bil namreč v Berolinu -, ki se od besede do besede v madjarakoin in nemškem joziku takole glusi: ' *)
*) Glej : Otoeunur Kogiiniintagoscliichto,'* von Franz H tleli, k. k. Major, «U\ 26.!.	Pis.
*') Ta razglas jo t-il.ul generala Klapka ad jutant grof Seborr-Tlios proti sredi julija I. 18(10 v muogom Številnem pa sijajnem madjurskem dru SIvu v hotelu Moinliardl-u SI. 32 pod ,,Lipami" v llerolinu; Glej: Oustoaza und KiiniggriU/. 111. ltiind. Seite 282—283.	Pis.
,,Hrabri vojaki I Na klic moje domovine sprejmem poveljuištvo ogersko urmude ter govorim k Vam v svoji lustnosti kot višji poveljnik: — Naša domovina ui več brez prijateljev. Mogočna prusku iu laška kralja nam podujutu svojo desuico. Garibaldi nus bode iz Itulije gor podpiral; Tiirr bodo proti Donuvi operiral.") Bethleu bode vojno pričel nu Frdoljskem, med tim ko hočem Vus juz iz Prusije uuproj voditi. Ludvik Košut bode v nuši sredi. Tuko združeni bodeiuo Austrijuuce prepodili , ki so tako dolgo uušo najboljšo krv prelivali, in nas oropali našega blagostanja. Dežela Arpadova je naša last, in mi si jo hočemo zatrditi. V letih 1848 in 184!) smo si priborili neminljivo slavo, svojih želj pa nismo dosegli, Bedaj hočemo Bi uovo lovoriko nabrati, da pridemo Ii cilju. Nuprej tedaj! Zbirujte so okoli ogerskega praporu ter premislite, da, kjerkoli se on razvije, so Ogri dolžni se pod njim zbirati. Le tnalo mulo dni hoda od tukuj so mejo našo ljubljene domovine. Tje vus hočem voditi, tje, kjer nas sturiši, sestre in nevesto z odprtimi rokami pričakujejo. Vi si imate voliti, uli da ostanete vojni jetniki, ali pa da se storite deležno časti, vojevuti se za svobodo naše domovine! — „G. Klapka, ogerski general o/r." Zarad kmali sklenjenega premirja je prišlo to krdelo daleč nu severno Ogersko, pu so je vsled miru moralo zopet na Prusku umakniti. Taki so bili Madjari iu so še dandauašui, kakoršne so se pokazali v zadnji rusko turški vojni in pri sedaujem zasedanju Bosne in Hercegovine, ki meuijo , du se mora ves svet po njihovih prismojenih inožgunih sukati Tako zavirajo miren napredek in blagostanje cele Austrije in zlasti še Jugoslovanov, kteri ue bi po ujih mislili niti prosto dihati smeli. Dozdeva se, da ros ne bodo hotli mirovati, dokler jih še kak drugi hujši Vilagos ne zadene, kakor jo bil oni 13. augusta 1810, ko seje (<brgey podal r, 28.DOO mož in 112 topovi ruskemu generalu Paskieviču.
Oni kopajo jamo Slovanom, slednjič bodo pa sami v njo padli iu zginili z pogorišča zgodovine.
Domače novice.
V Ljubljaui 24. oktobra.
(Dr. Hh iiuiunovn 70lntnku) hočejo tudi po deželi obhajati iu od več krajev se umu po-roču, du ga bodo izvolili za častnega srenjčuuu. Mož, ki je vse. svoje moči žrtvoval oliki in napredku naroda slovenskega , pač res zasluži biti častni srenjčan v so h sloveuskih občin. Tudi mestni odbor ljubljanski neče zaostati za drugimi, iu župan g. Lašan je v zadnji seji 22. t. m pred zborovanjem spominjal to slav-nosti in v krepkem govoru proslavljal zaslugo dr. Bloiweisovo, ki zasluži tem veče spoštovanje in pripoznunje, ker svojegu političnega prepričanja n i k d u r ni s p r o m e n i 1. V pri poznanje so gg. odborniki vstali in županu pritrdili, da bodi skupno čestitali g. jubilantu.
(Vuloazorjere kronike) prišel je tedni na svitlo 43. to jo X. knjigo 2. snopič, ki govori o deželnih vladarjih iu vojvodih kranjskih. Podoba v tem snopiču je le ena, ki predstavila nečloveške Mudjure, kako da so po naših deželah žousku za lase zvozovali iu jih pred seboj drvili, otročiče pa na ražnu pekli. Kuttkc grozovitosti so počeujali pozneje Turki
') Tiirr, tudi iz 1818 znani uporni madjar ski general, ki jo bil Garibaldov ndjutant 1800—; lil pri vojni v Siciliji in Neapolju,	Pis.
iu zato jc pač umevno, da so Madjari in Turki med seboj taki prijatelji.
(Na sadje- in vinorejski šoli na Slapu) je razpisanih 5 deželnih štipendij, prošnje naj se oddajo do konca t. m. vodstvu omenjene šole. Preskušnja učencev se bode za to leto vršila 30. t, m.
(Seje mestnega odbora 22. t. m.) se je vdeležilo 22 odbornikov. Župan se spominja 701etnice dr. Bleivveisa, iu omenja, da bodo gotovo vsi zadovoljni, če mu bode mestni odbor pri tej priliki skupno čestital. Dan in uro bode pozneje odbornikom naznanil po posebni okrožnici. — Češnovarjeva prošnja Be reši s tem, da se magistratu naroči, naj se mu G8 nsežnjev zemlje proti primerni jdači prepusti v najem. — Preskrbovanje šute za 1. 1879 do 1881 in stroški za 90 kupov dolo-mitue šute v znesku 189 gld. se odobri. — Poročilo šolskega odseka o številu v mestne šole sprejetih učencev se vzame ua znanje. — Za ranjene vojake v tukajšnjih bolnišnicah se dovoli 300 gld., deželnemu odboru pa za pod poro reservistov se ue dovoli nobena svota, ker mora mesto družine reservistov samo podpirati. — Prošnja nekega občana, da naj se mu proda neka mestna štacuua v Slonovih ulicah, se odbije. Kaucelijski račun za 1. polovico t. 1. se odobri. — Za otroško bolnišnico ua Poljanah se dovoli 300 gld. podpore — Taglie mestnim policajem izplačane od 1. januarja do 1. oktobra se odobrč. — Za uničenje podgan v mestni klavnici se dovoli 55 gld., policajem, ki so kontrolirali pse po mestu, pa 10 gld. nagrade.
(Občni zbor) bosta imela izvanredno na rodua č i t a I u i c a in dramatično dr u-štvo 30. t. m. zvečer ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu bode volitev častnih udov. — Kakor slišimo, bode tudi Matica slovenska napravila v ravno isti namen enak zbor ter dan in uro objavila po novinah. Ni ravno težko uganiti, da ti občni zbori v prvi vrsti veljajo 70letnici dr. J31ei\veisovi.
(Kranjskim živinorejcem) kmetijska di užba naznanja, da bode 4. novembra, t. j. v pon-deljek po vsih Svetih v Kranji po očitni dražbi prodala iz državne subvencije nakup Ijenih 10 do 12 juncev (bikov) Belanskega ni in Pincgavskega jdemena.
(NaS domaČi Kutinov polk Št. 17) je sedaj v Livnu, ter ostaue tam neki čez zimo, V vojaški bolnišnici v Splitu leži v roko ranjeni vojak tega polka Jernej Merzlikar. Odlikovani so bili v tem polku z redom železne krone III. reda: polkovnik Prieger, major Kerczek, stotnik Teodor Dreuik iu nadlajtenant Aleksander Skrem.
Razne reči.
—	Iz Bovca se nam piše da Gollio, ki se je obesil v gostilni „pri zamorcu" ni bil doma iz Bovca, ampak iz Tolminskega,
—	Mariborsko mesto je od deželnega zbora doseglo, da bode smelo do 200 gld. zahtevati za sprejem v občinsko zvezo: Brežice in Ptuj pa bosta smela računiti 15 do 20 gold.
—	V Zagrebu je preteklo soboto 1!), t. m. svečano vstunovljen bil vseučiliški rektor za 1. 1878/9 g. dr. Maiksner. Prejšni dr. K. Vojnovie , kteri se je jako poslavil letos tudi v deželnem zboru, je živo spregovoril ter odstopil svoje mesto nasledniku , kteri je v tla-Ijem govoru razpravljal klasično filologijo. Obilno pa odlično občinstvo je oba pozdravljalo jako navdušeno.
— 14 o leda r.|i za 1. 1899. Katoliška tiskarna F. Pu šteta v Ratisbonu je tudi za prihodnje leto izdala dva koledarja, ki sta se nemškemu občinstvu jako prikupila Prvi je „Regensburger Marienkalen-der", ki je letos doživel že 14 letnik, in se odlikuje ne samo po jako podučnem, zabavnem iu priljudnem berilu, ampak tudi po brezštevilnih izvrstnih podobah, med kojimi nahajamo 2 podobi križevega pota, prejšnega in sedati jega papeža, smrt moguuinskega škofa Kette-lerja, vstanovitev Jezusovega reda, kakor tudi več kratkočasuih podob. Koledar je trdno sušit in vtem oziru presega mursiktero knjigo. Razuu mnogoterih naznanil nahaja se v njem tudi črna mehka tablica, ua ktero si človek z grifeljnom zapiše spomina vredne reči, ktere potem zopet lahko zbriše. To priča, da si marljivi g. izdajatelj na vso mož prizadeva vatreči željam in potrebščini obščinstva, in kdor želi kupiti nemški koledar naj si naroči Pustetov Marijni koledar, ki s kolekom vred stane okoli 30 krajcarjev, dasi na četrtinki obsega 151 strani. Razun tega še vsakdo dobi po vrhu koledar, ki se obesi ua steno, za kterega pa morajo avstrijski prebivalci povrniti kolek ti kr. — Za ženstvo izdaja Fr. Puste t posebno ličen koledarček v lGterki „Kleiner M a-rienkaleuder f ii r c h r i s 11 i c h e F r a u e n i und Juugfrauen", kterega na svitlo daje znani župnik Ludvig Gemminger. Okinčan je ta koledarček s krasnimi podobicami Marije Device na sv. Gori na Češkem, Matere Božje in sv. Jožefa. Razun navadnega koledarja obsega še 7 besedi Marijinih, srkalo za ženski spol, ženska imena v pesmicah, pa naše gorke pijače. Ta mični koledarček obsega 129 strani in velja v usuji vezan z zlatim obrezkom 1 gld- io kr., broširan pa 3(5 kr. — Pri Pustetu je prišla ravnokar ua svitlo knjižica o prikaznih Matere božje v Mettenbuchu, ki je doživela 5. natis in obsega 64 strani, kakor tudi krasna knjiga ,,Uie Christen ober und u n t e r der K rde", o kteri hočemo prihodnjič še nekoliko spregovoriti.
Eksekutivno dražbe.
24.	oktobru: 3. Polh iz Gorenje Košane, 2. Kaluža iz Nariua, 2. Cclhar iz St. Potra, 2. Žitko iz Šele, L'. Sinerdu iz Kalil, 2. Stegu in Križaj iz Orehka, 2. Curek in 2. CcBiiik iz Palčja, 2. Kristan iz Petelin, vsi v Postojni. 3. Ponikvar iz Predstrugo, v Lašičah. 3. Pire iz Iderskega loga v Idriji. 2. Krašovic iz Št. Vida, 2. Marinšck iz Pudoba, 1. Angole iz Studenca, vsi v Ložu. 2. Spreizcr iz Malih Toplic, v Crnomlji. 2. Pire iz Li koven v Krškem, 1. Brajdih iz Velikega Polja v Vipavi.
25.	oktobra: .'i. Lilek iz Črnomlju, 3. Stav duhnr s Predgrada, 3. Maurin z Gorenje Podgore, 3. Bolite iz TuSevega Dola, 3. Malic iz Vinice, 3. Jttdnič iz Kota, vsi v Crnomlji. 2 Gregorc iz Tcrzina v Kamniku. 3. Hočevar iz Cirknice v Lo-guteu. 3. Jurajofčič iz Mlako in 2. Horvat, v Metliki. Pe!c iz Srebrnie, 2. Mildavčič iz Malega Cirovea, 2, Puller iz Gorenjega Podboršta, 2. M ran iz Bornima, vsi v Novem mestu. Corn iz Stare Vrhnike na Vrhniki. 3. Meršnik iz Smerja, 3. Stok iz Mereč, 3. Logar iz Verbice, 3. Sen-kine iz Suinbij, vsi v Bistrici. Verne iz Orehka v Postojni. 1. Bajt iz St. Jurja, 3. Stern iz Vele-sovega, oba v Kranji.
Umrli so:
Od 20. do 22. oktobra: Andrej Pirnat, zasebnik 75 1., za vtriplj. pljuč. Ana pl. Lužan, viŠj. dež. svet. v. HO 1., za srčno napako. Ludmil Senekovič, prof. o. 13 m., za davieo, Anton /ni dcrSič, realcc lfi I., za vtriplj. srca.
TelfKroHčne denarne cent 23. oktobra.
Papirna renta C0.60 — Breberna ranta 62.15 — Zl«ta renta 71 30 — 1860letno državno posojil« 11160 Haukin« akcije 789 — Kruditne akcije 223 26— Lundou 117.70 — flr«bro 100 —. - Ces. kr cekini 6 64.-20-frankov 9.42.'/,
ItcnnrNtvene cen« 22. oktobra.
Državni fondi. 5•/, avstrijska papirna renta . . 50/0 renta v srebru .... 4% renta v zlatu (davka prosta)
Srečke (loži) 1854. 1.....
„ „ 1860. 1„ celi. . . „ „ 1860. 1., petinke . Premijski listi 1864. 1., . . . . Zemijiščine odvetnice.
Stajarske po 6"0......
Kranjske, koroške in primorske po
Ogersite po 6°/0......
Hrvaške iu slavonske po 6"0 . . Sedmograške po ti"', ....
Delnice (akcije). Nacijonalne banke .... Uuionske banlc
Kreditne akcije......
Nižoavstr. eskomptne družbe \nglo-avstr.
Denar, 60.75 62 HO 71.30 106.50
Hlapi. 61.— 62.45 71,50 107,—
111 50 111.80
'121.60 138.—
99. -91-78 75 86.-72.75
122.75 100.—
99 50 91.60 79 60 87,— 73.25
Kreditne Tržaške
banke
Srečke (loži).
po 100 gld. „ 100 ,
789.— 791.— 67. I «7.25 224.75 225.40 735,- 740,— 100 25 100 50
,. 50
Budenske	., 40 j.
Salmove	, 40
Palffi-jeve	,, 40
Glary-jeve	,, 40
St. Oenois	,, 40
Windisoligrat7.-ove „ '.'O Waidstein-ove ,, 40
Srebro ii: zlato. Ces. cekini . ■ Napoleonsd'or ... , Srebro	.....
•Id.
160.50 117.75 62 — 28,-33.25 30.75 27.60 34.25 27.50 22 50
101.— 118.25 63.— 28.60
38.75
27.76 28.76 34.75 28.26 22.75
5.63 I 5.64 9.42 9.42 100,— 100.05

|
| f
Nagrobni križi
pozlačeni, z najlepšimi napisi so dobivajo pri meni na izbiro, h kamnom ali pa i brez njega, pu tudi železje vsake verste iz j najboljših fužin, vse prav po ceni. V Ljubljani meseca oktobia 1S78.
prodajahiiea železja, cledališko ulice št, 8 blizo frančiškanskega v|\ ! (7)	mosta.	(J
L	M
J. Debevec
v Ljubljani (Gradišče).
rimska cesta 5711!)
priporoča: Trcliovlj^ki girniio^
(Prima-Glanz-Stilckkolile) in llllltovc drvit
uže razkosane p" najnižjej ceni z dovažanjem na dom. Izvršujejo se i n a-ročila z 1, 2 ali večkratnim dovažanjem na mesec. — Plača se ob priliki naročbe.
Blagovoli naj 9-' natančni naslov naznaniti.	(1)
Praktični inženir
France Tomšič
j j v Ljubljani, Seh-nburgove ulice, nad golš stilnico „pri stari zaponi" (Scltnalle) Q jircvzema vso v njegov delokrog spadajoče ojiravke in to : izvršitev
planov, projektov in proračunov za stavbe vodne, cestne in pozemeljske (poslopja); dalje vsakovrstne CeilitVO imenovanih stavb , ravno tako tudi
razmerjevanje in delitve zemljišč itd.
Imenovane stavbe poduzemlje (udi v popolno izvršitev.
ocsjcsjcaii)
Izdajatelj in odgovorni vreunik: Filip IJadcrlap.
J. Hlainiirovi našlo 'niki v Ljutiljaiu.