205
SILVIN SARDENKO:
POMLADNO SVIDENJE.
— Le vstani, draga zemlja, vstani, ti drobni biser v morju zvezd; predrami se, ti stvarstvu dani čarobni sen bežečih dni; odpri mi cvet srebrnotkani, ti roža mojih sinjih trat! Glej, jaz stojim ob tvoji strani, jaz — solnce tvoje — dragi tvoj...
In vstajala je zemlja mlada in zarudela radostno, kot da zacvela bi livada.. . Nasmejala se je tako, kot da bi ptice iznenada priplavale iz južnih dalj... In vstala je in srčnorada privila se je k solncu vsa:
— Da le prišel si, dragi moj, spet radost bo vse dni z menoj!
SILVIN SARDENKO:
ZAMORSKA PESEM.
A nebom se razprla je zvezda in umrla je, utonila v dnu morja, da pokojni grob ji da.
Solncu pa je bilo žal zvezde, lepe kot kristal, in gomilo vsakikrat gre na večer obiskat.
Ali tega svet ne ve,
kam na večer solnce gre:
Mislijo, da hodi spat
v svoj kristalni morski grad.
HELEN HELENO V:
NA OKENCE TRKA MI BELI DAN.
Na okence trka mi beli dan in smehlja se tako ljubo, da vse bi pozabil in stopil ven pod to krasno južno nebo.
Tam zunaj pa glasno bi pesem zapel, ki vsem bi šla do srca — in v zvonkih akordih povzpela bi se tja gori — v osrčje neba.
In pesem ta bila bi slavospev prekrasnih mladih dni, ki trkajo kakor ta beli dan na okenca srčna mi . ..