Letnik VIII.
V	Gorici, dno 27. septembra 1900.
Številka 40.
Poučljiv list z;i slovensko ljudstvo im Primorskem.
I 'se trn vito, dom, cesarja !
Izhaja vsa'ii četrtek ol> 5. pop. Uokopisi sr ne vračajo. Nefrankovaua pismu se ne sprejemajo.
Cena lil culo leto ti kron, za po! letu !< krono. Za manj premožne i-kron« za celo leto.
Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT.
Tisk. •Narodna liskama* v (Jorici.
Naročnino in oznanila sprejema upravuištvo v (Junci, Se meniška ulica St. D. Posamezne številke se prodajajo \ loliakamali \ Šolski ulici, Nunski ulici in na Koreujskcm Inčuni (Ifriva (!oino)št. li po lil vin.
Ko k opis e sprejema uredništvo v liorici, dvorišče sv. Ililarija st. 7
i, m ,n h.
goriškega grofa Leonarda, naš prvi vladar je umrl I. 1519. Vladal je od I. 1493.
L.	1521	so	je konečno sklenil mir z Benečani	in	so
Avstriji	pripale	vse dežele, katere ima že dandanes.
L.	1529	je	cesar Karol V. izročil r i he n I) er S k i	grad
grofom Liintliierijem kot poroštvo za posojeni denar.
L.	153»	se	je prikazala Marija M. B. na sv. Gori.
L.	1544	je	bila posvečena svetogorska cerkev.
L 1557 zelo slaba letina in draginja.
L. 15(15 in sicer 11. sept. je bila izročena svetogorska cerkev oo. frančiškanom.
L. 157(1 je bil ustanovljen za Goriško arliidiakonat.
L. 1571 je vlada dovolila sekali hraste v Devinu, Ki-henbergu in Črnem vrhu za Trst.
L. 1574 je bil poslan na Goriško ljubljanski škof Glušič, da bi zabranil luteransko vero, ki seje bila takrat začela širiti.
L. 1570 so delali cesto od Kanala skozi Bovec na Koroško in popravljali cesto od Ajdovščine skozi Hriiševico na Kranjsko.
L. 157» ji* bil narejen most črez Vipavo v Mirnu.
L. 1590 so si napravili oo. frančiškani zavetišče v Solkanu in oo. Serviti samostan v Devinu.
L. 1591 so ustanovile družine Colloredo, Orzon, in Lanthieri kapucinski samostan.
L. 1593 so Benečani delali cesto od Oividadado Kobarida.
L. 1015 prišli so v Gorico jezuiti. Imeli so svojo cerkev, in sicer cerkev sv. Ivana, na to sv. Peter.
L. 1(J23 zidana je bila cerkev in samostan na Kostanjevici. Matija della Torre, gospodar griča, daroval je svet in prepustil v namen samostana. Tu je bilo vse polno kostanjev. Na deblu enega teh kostanjev se je častila podoba Marije device. Leta 1048 so v ta samostan prišli oo. Karmelitani.
V	tistem času	nastalo je go riško semenišče.	Janez
\Verdenberg in njegova žena Katarina, roj. grolinja Coronini, so isto ustanovili.
Okoli istega leta zidala se je cerkev sv. Boka, in to vsled velike kuge, ki je morila v vsej okolici, zlasti v Kanalu. Oskrbovali so jo v začetku Karmelitani.
L. 1029 je bila turšica v Gorici po 14 lir en star ali 48 bokalov ! . . .
L.	1053	zidali	so samostan	sv. Klare, kjer je zdaj
zaloga vojaške moke in pekarija.
L.	1054	nastala	je bolnišnica	na 1’laeuti.
L.	1003	sprejeli	so oo.jezuitje	faro komensko in	tamkaj
zidali veliko cerkev, ki še vedno priča o duhu in bistroumnosti slavnih duhovnov.
L. 1072 nastal je samostan Uršulink in lepa njih cerkev.
L. 1710 brala se je sv. maša na Travniku zavoljo strašnega potresa. Noben si ni upal ostati pod streho. Kjer je kip sv. Ignacija, tam je bil altar. Svoje dni je tu trava rastla.
L. 1751 prenehal je patrijarhat v Ogleju in napravile ste si dve nadškoliji: ena v Gorici, druga v Vidmu.
Pregled zgodovine:
L. 1508 meseca aprila (22.) so grabežljivi Benečani premagali x\vstrijce ter vzeli Gorico, kjer so goriški grad nekoliko bolj utrdili in popravili. Gorica in njena dežela je bila v beneški oblasti eno leto.
L. 1514 so Benečani zopet pridrli z vojsko do Gorice, od koder so se pa kmalu umaknili, ker so videli, da je grad dobro utrjen.
L. 151« se je cesar Maksimilijan zopet vojskoval z Benečani. Cesar Maksimilijan, ki je bil po smrti zadnjega
L. I7«5 ji* bila ustanovij«»na po prizadevanju cesarice Marije Terezije c. kr. kmetijska družba v Gorici, katera Se dan-danesobstoja in ki je priredila n m t r k u sv. Antona sadno razstavo. Prvi predsednik jej je bii grofGuspar Lantliieri Paratiški.
L. 17»» vdobili so nndškolje goriški naslov: ,.knezi'1, ..princi". Ta visoki naslov ostal jim je do dandanes,
L. 1773 je bil tudi v Gorici razpuščen red Tovarištva Jezusovemu. Njih samostani je postal v o j a š n i c a. kar je še dandanes.
L. 1781 je cesar Jožef II. potrdil sv. Križu vipavskemu mesim* pravice ,.na večne čase".
L. 1783 je bil po naredbi cesarja Jožefa II. razpuščen red sv. Klare.
L. 1785 je bil razpuščen red oo. minoritov na trgu sv. Antona v Gorici in
oo.	Karmelitanov na Kostanjevici. Minoritski samostan je bil izročen svetogorskim frančiškanom. Kmalu potem pa so se oo. frančiškani preselili na Kostanjevico.
L. 1781! je bila zatrta božja pot na 9Y. Gori.
L. 171)3 so zopet odprli Božjo pot na sv. Goro.
L. 1805 so bili Francozi v Brdih. Krnalu nato vdobili so Trst in Gorico. Vse je prišlo pod francozko vlado.
L. 1807 je zbor v Fontainebleau odločil Sočo kot mejil no vodo med Italijo in med avstrijskimi deželami.
L. 1808 imeli so domačo vojaško brambo, ki se je imenovala: ..Lamhvehr"; ta je imela nalogo varovati meje v slučaju nevarnosti. Napravil je to cesar Franc II.
L. 180» so bili Francozi v Gorici. Takrat je bilo hudo za občine. Morale so namreč vsp, ki so bile na desnem kraju Soče, odrajtovati Francozu en milijon frankov kot vojskini davek.
L. 180» pripadel je Francozom okraj goriški, tržaški z Istro in Beko, dalje vse vasi takraj Save in okraj Beljaški. Vse te dežele imenovane so bile po dekretu Napoleona: ..Ilirska provincija". Ljubljana bila je glavno mesto in sedež oblastnij.
L. 1810 bil je Mormoni izvoljen za glavnega vladarja oziroma ces. namestnika celej Iliriji.
L. 1810 prepovedan je bil avstrijski denar. Škoda velika za ilirske provincije.
L. 1811 vdobila je vsaka občina svojega župana, ki se pa ni imenoval župan, ampak po Irancozki ..maire". Zato še dandanes pravijo tu in tam : pri me-rovih, dandanes: pri županovih.
L. 1811 nastali so okraji : Gorica, Sv. Križ, Ipava, Tomaj, Kanal, Tolmin.
1814 zasedli so zopet Avstrijci Gorico in po slavni zmagi pustili so Francozi isto Avstriji.
1815 bila je bitka pri Vaterloo, v kateri so bili Francozi popolnoma premagani in cesar Napoleon pregnan na otok sv. Helene.
1. okt. 1815 nastopila je zopet vsa avstrijska oblast.
LISTKK.
( rtiča i/,življenja Njegovega Vel. cesarja Franca Jožeta I.
Bilo je v nemških krajih. Godilo se je pred nekoliko leti.
V	revni hišici žalujeta mož in žena. Od žalosti in britkosti ne vesta kam bi se obrnila in kaj bi začela. Uavkar je prinesel že v drugo in v zadnje opomin za davke. Žuga z rubežem. Kaj pa dati ali kaj prodati, ker pri hiši ni nič?!
Franceljnu, dvanajstletnega otroka, ni bilo doma. Bil je v šoli. Ko pride domu in vidi žalostnega očeta in jokajočo mater in sliši o rubežu, se mu sol/.a vdere v očeh. Žalosten poda se v vrt, iz vrta stopa semtertje po dvorišču in v se zamišljen si solze briše. Ubogi otrok!
Čez nekaj časa hiti v hišo in reče očetu: ,.Tata, zmerom beremo in čujemo, kako dobri so naš presvitli cesar; kaj, če bi se nanj obrnili za pomoč!"
„Molči, molči!" mu oče odgovori, ,.to ni mogoče, ne govori tega in ne sanjaj. Kaj boš ti, kaj hočemo mi, ubogi reveži. ..“
PTata, potolažite se! zaupajmo v Boga! in skušajmo še to. Jaz spišem list in ga ponesem sam presveti, cesarju".
„Otrok! kaj govoriš", odvrne oče, „ne moti se!"
L. 1817 uvel se je na splošno im* v n a č i n z e m I j i š k e g a davka: vse zemljišče se je na novo cenilo.
L. |S|» postal je korar Valentin Stanič, krepki podpiratelj slov. slovstva na Goriškem.
L. 1821 umrl je v pregnanstvu na otoku sv. Helene, od vseh zapuščen, cesar Napoleon.
L. 1831 nastala je v Gorici hranilnica: ..Moriti* di pieta“.
L. 1835 umrl je cesar Frančišek II., slavni cesar, ki je rešil našo domovino Napoleonove moči.
L. 183» določil je cesar Ferdinand I. barve Slovencem : belo-modro-rudečo. Weiss-blau umi rotli Bis in den Tod.
L. 1838 počela se je v Gorici šola zu gluhoneme — zasluga vrlega korarja Val. Staniča.
L. 1848. Lelo ustaje ! V Gorici veliki nemiri. Zahtevala se je verska svoboda, pravica zborovanja, narodna straža
i.	t. d.
V Bihenberku napadli so ustaši grad, žgali davčne* knjige in ,.urbarje". Usmrčen je bil en kmet.
Hudo razsajanje je bilo tudi po Tolminskem in na Krasu.
V Štanjelu so iz grajščinskih kleli valili sode vina in pili na trgu. Grajščina z vsem osebjem bila	je	v	nevarnosti.
Žalostni dnevi in pa	tudi	strašni.	Bog
nas varuj!
L. 1848. 2. d e c. nastopil je v I a d a r s t v o svetli c e	s	a r F r	a n c
J o ž e f I., star 18 let.
L. 1851 ustanovilo se je društvo za pogozdovanje Krasa.
L. 1853 p *la seje po vseli cerkvuh zahvalna pesem : ,.Te Deum" za srečno rešitev	cesarja, ki	je bil	napaden na
Dunaju.
L. 185» je bil velik strah na Goriškem ; 4. junija namreč bila je vojska pri Magenli, 24. jun. pri Solferinu. V obeh bojevala seje naša armada pod vodstvom samega cesarja prečudovito hrabro.	Bila	je pa	vendar	premagana,
ker Sardinci so bili združeni z Francozi.
L. |8»0 Zgubila je Avstrija Lombardijo.
L.	18»!	nastal	deželni	zbor goriški.
L.	18»»	bila je Gorica	polna voja-
kov. Šole zoprte meseca maja. Po šolah in tudi v dveh cerkvah imeli so vojake in vojaške potrebščine. Na malih ,.rojah“ bil je velik vojaški tabor in vse polno voj. ladij. Bila je vojska z Italijo in Nemčijo. Avstrija bila je srečna na jugu (j.is-sa), nesrečna na severu (Kraljični grad).
L 18»» ustanovile so se „semenske šole" za pogozdovanje Krasa v Komnu, Hodiku i. t. d. in kmetijska šola v Gorici.
L. 1872 bila je velikanska obljubila procesija na sv. goro. Ljudi od vseh strani okoli 50.000.
L. 1873 ustanovil se je državni muzej v Ogleju.
L. 1873 bolnica za škrofulozne otroke v Gradeži.
,.Pač, pač, tata moj. kar hitro grem in spišem list. Cesar so zdaj v .... mestu".
Bila je zima. Snega vse polno. Mrzla burja delala je zamete in je ojstro brila.
,.Kaj misliš vendar in kam pojdeš? začne zopet oče, saj zmrzneš na poti v mrazu. In — še obuvala nemaš".
Toda blagi otrok se vsega tega ne ustraši. Ljubezen do starišev premaga vse. Urno spiše prošnjo in poda se bos proti mestu, kjer je lul svitli cesar.
Dolgih dvanajst ur revež hodi! Pretrpel je veliko mraza in lakote. Omrznje-nih nog in v mrazu trepetajoč pride v mesto.
„Kje so svitli cesar?" vpraša. Ko izve, poda se naravnost tje.
Pride do železnih vrat. Notri vidi veliko dvorišče ali nobenega človeka. Vse je zaprto. Milo je otroku pri srcu. Čaka in čuka ter v mrazu trepetajoč vzdiguje noge in si je riblje eno ob drugo. V levi roki drži list.
Za nekaj časa stopi iz hiše gospod in gre naravnost proti vratom. Pred njim dva velika psa. Imel je lovsko obleko, v roki šibico, cez rame pa puško. Fantič se urno in spoštljivo odkrije.
,.Kaj čakaš tukaj?" nagovori fantiča.
..Slišite gospod, ali so doma svitli cesar?" vpraša fantič.
L. 1882 bil je svetli cesar, Nj. Veličanstvo Fr Jožef, v Gorici. Bil je čez vse veličastno sprejel. Ob isti priliki nameravala je Nj. Vel. usmrtiti peklenska roka Oberdanka, ki je bil vlovljen v Koukih.
L. 1885 nastala je drevesnica v Komnu.
L.v 18»0 je bil imenovan prvi gozd-nar v Černičah.
L. 18»7 umrl je premil, nadškof in knez Alojzij Zorn.
L. i8»» zadela je Goriško čast, ka-koršne ni še imela in jo ima le ninloka-tera dežela. Dobila je „k a r d i n a I a" v osebi prevzvi.šeuega kneza-nadškofa Jak. Missia. Primorska ! Lahko si tega vesela! Hvaležna bodi Nj. Veličanstvu, cesarju Fr. Jožefu, ki je v tvoji sredi.
Bog ohrani, Bog obvaruj Ga !
Nove volitve n državni zbor.
K a k o j e b i I o o z a d n j i h v o-I i t v a h v Trstu? V V. volilni skupini je zmagal italijanski kandidat dr. Ilorlis. ki je dobil 14.10» glasov, slovenski kandidat vitez Nabergoj je dobil »460 glasov, socijalist Učekar 4459 glasov.
— V tržaški slovenski okolici je bil izvoljen italijanski kandidat Mauroner s 1871 glasovi nasproti vitezu Nabergoju, ki je dobil 1032 glasov.
K a k o j e bil o v I s t r i ? V kmečkih občinah sta zmagala Spinčič s 182 glasovi, z ogromno večino, iu dr. Laginja z večino 18 glasov. V V. volilni skupini je zmagal italijanski kandidat Bartoli nasproti dr. Laginji z malo večino.
— Kdaj bodo nove volitve? V' nekaterih deželah so dnevi za volitve že določeni. Nas zanimljejo bolj dežele, v katerih bivajo Slovenci.
0 volitvah na Goriške m smo že zadnjič^iiaznaiiili.
— Volitve/, a d r ž a v n i z b o r n a Št a j a r s k e m so tudi že razpisane. Dne 3. januv. bo volil V. volilni razred. Slovenci na Spodnjem Štajarskem volijo enega poslanca. Dne 8. januv. volijo k m eč ki* ob č i n e. V tej skupini volijo Klovutrci •8i,pws8trrr.er,l)no II. jim* volijo m e s t a in Ir g i. JSLtUiiiicL.vpUj^’ v tej skupini dva poslanca. Dne 14. januv. volijo trgovske zbornice, katerih Slovenci nimajo. Dne 15. januv. volijo veleposestniki v Gradcu.
— Volitve n a K o r o š k e m se bodo vršile 5. januv. V. volilni razred, 10. januv. kmetske občine, 12. januv. mesta in trgi, 14. januv. kupčijska zbornica, 15. jan. veleposestniki. Pri zadnjih volitvah so si koroški Slovenci v prvič pridobili en mandat.
— V Istri bo splošna skupina volila 3., kmečka 9., mestna 11., zborniška 12. in veleposestniška skupina 14. januv. Dnevi so isti, kakor na Goriškem.
— V Trstu so splošne volitve 3. januv., trije volilni razredi mesta 9., II.
„So doma, kaj pa želiš od cesarja?" reče gospod.
,.Želim ž njim govoriti in jim zro-čiti ta-le list".
,.No, pojdi z mano!" reče gospod ter vzame lisi. Pelje ga v hišo, iz hiše v kuhinjo in ukaže napraviti fantiču gorkih jedi in dobro kosilo. Začudeno gleda fantič in prestrašeno sedi pri mizi in ves iz sebe vživu jedi. Sam ne ve. kje je in kaj dela. Gospod se med tem odtegne z listom. Za kakšne pol ure se vrne in prinese dobremu fantiču mošnjico z denarjem in mu jo da rekoč: ,.na, nesi ta denar starišein iu reci jim, da jim ga pošlje sam cesar. Ti pa za tvojo lepo ljubezen do očeta in matere sprejmi ta dar!"
Gospod v lovski obleki je bil sam cesar. Kako se fantič prestraši, si lahko sami mislimo. Solze se mu vlijejo in še besedice spregovoriti ne more. Cesar položi fantiču roko na rame, ga lepo pohvali in zgine. Kuharji ga obložijo na to z raznimi jedili in ga vrhu tega še gorko ohujejo.
O	kako veselo je šel blagi otrok in hitel proti domu! Gotovo ni rubil več dvanajst ur kakor poprej.
Blagor dobrim otrokom!
in 13. januv,, zu trgovsko zbornico 15. .januv
— Na Kranjskem je splošna volitev 12. dec., v kmečkih občinah 18. dec., v mestih, trgih iu trgovski zbornici 3. jun. 1901.j v veleposestvu 7. jun.
— Goriški magistrat je razglasil, da naj se do 2. oktobra priglasijo vsi, kateri imajo za V. kurijo volilno pravico, pa niso do zduj bili še vpisani v imenik. V tu volilni razred spadajo vsi polnoletni (24 let) avstrijski podaniki moškega spola, kateri niso oj te pravice izključeni po zakonu in kateri bivajo v občini najmanj šest mesecev. To treba dokazati s spričevali.
Politični pregled.
Volilno gibanje je vseobče. Volitve po posameznih kronovinah so že razpisane. Stranke so že pričele z agitacijo. Huda prede zdaj gospodujoči stranki v Galiciji. Že ob zadnjih volitvah, pravijo, je poljska žlalila potrosila 3 milijone. Letos pa je nasprolstvo še veliko večje. Glasom cesarske naredbe je poškodovancem po zadnjih povodnjih v Galiciji dovoljena državna podpora 2,750.000 kron. To podporo bode gospodujoča stranka izrabljala sobi v korist. Pri sedanjih volitvah stopi v boj tudi poljska katoliška stranka, ki postavi v deželi šest volilnih odborov. Nje kandidalje se izrečejo zu katoliški centrum v drž. zboru. Mlu-dočelii so sklenili kompromis s kmetsko stranko (agrarji). Prepuste jim devet mandatov. Na Moravskem pa postavi povsodi kandidate češka katoliška stranka.
Nemške zveze zastopniki v državnem zboru so so sešli na Dunaju. Sklenili so, da hočejo linli naprej skupno delovati v varstvo nemških koristi. Na zunaj pa se la nemška zveza kaže v kaj čudni luči. Liberalci so sklenili, da postavijo kandidate proti krščanskim soei-jalistom, oziroma, da bodo podpirali protikandidate. — lstotako nastopi nemško-narodna stranka, ki je do zdaj nastopala na Nižjeavstrijskem v sporuzumljenju z krščanskimi socijalei. Vsled tega je tudi krščansko-socijalnu stranka sklenila nastopiti proti nemškim nacijonalcem. — Nemška skupnost je šla v zrak. Kjer ul oditlosti v načelih, ni skupnosti.
Perzijski šah je obiskal našega cesarja na Dunaiij. Njemu na čast so priredili sijajne svečanosti. Šahovu dragocena oprava je vzbujala posebno zanimanje radovednežev
XX. settembro (obletnica ugrab-Ijenja Birna) je letos izpadla kaj klaverno. Kralj se je umaknil iz Birna ter se v suhoparni brzojavki na rimskega župana spomnil slavnosti. Tolažili so se z nado na prihodnje leto.
Politični banket v Parizu. — Predsednik republike je priredil banket francoskim županom. Udeležilo se je banketa nad 27.000 županov. Parižki župan je pa povabil vse prolirepublikanske župane in zastopnike evropskih glavnih mest na banket parižkega mesta. Povabilu so se odzvali župan dunajski dr. Lueger, petroburški župan in celo londonski lord mayor. Vlada pa je banket kratkomalo prepovedala.
Vojska v južni Afriki je baje do cela končana. Dva burska generala Delarev in slavni l)e\vet sla padla v boju. Burske čete so se pomaknile proti portugalski meji. Buri so pometali vozove z živežem in topove v prepade, da niso prišli v pest Angležem. Posamezni burski oddelki se sicer še bore proti Angležem, toda olicijelna vo na je končana. Junaški Buri so žrtva pohlepnih Angležev. Stari Kru-ger je sprejel ponudbo nizozemske vlade, ter se na njeni Indiji prepelje v Haag. Tu se stalno naseli.
Vojna na Kitajskem se še vedno nadaljuje. V Mandžuriji še vedno prodirajo. Busi Po Kitajskem pa so še vedno praske z Boksarji. Nemška vlada, katerej so pritrdile tudi druge, zahteva, da se izroče vsi, ki so kot prvi provzročitnji nemirov izvršili grozodejstva v Pekinu. Potem se šele prično pogajanja. Kitajska vlada pa na to noče pristati ter bi rada rešila provzročitelje. Kakor javijo poročila. je bilo umorjenih okolo osemdeset redovnikov ter 40—50.900 kristijanov. Umrli so za groznimi mukami.
Prebivalci
poknež. grofovine Goriško-Gradiške!
Lotos vzrndosliijela dva enako vesela dogodka, prvi oseben. drugi zgodovinsk, našo deželo: 70-lelni rojstni god presvetlega našega cesarja Francu »lo/Ha 1.
in šlirislola olilelniea združenja po-knežene grofovim* (ioriške in (»radiške z dednimi deželami Avstrije.
Deželni zbor je določil, tla se ima zadnje omenjeni dogodek proslavljati s slovesnimi svečanostmi, muočivši posebni de|>ij|H'iii, naj se poda i|jt Dunai ter izprosi od Njegovega Veličnnslva Ijnbav. da s Svojo \visoko prisotnostjo počasti glavno <Wsto Gorico. Njegovo Veličanstvo je najinilostljiveje ugodilo temu pre-udaneimi vabilu in dne 29. in 80. tek. meseca bodemo imeli zopel neizrekljivo zadoščenje, da bodi; bival med naniL Visoki tlost. kateremu je* dano, da bode še v *2. letu Svojega slavepolnega vladarstva prisostvoval našim jubilejskim svečanostim.
Tej naj viši časti se je Irebalo odzvali z vsemi močmi, in deželni odbor, kateri je imel nalog, da izvrši deželnozborski sklep, se je potrudil, izmislili take dokaze uljudnosli, kateri bi očitno razodevali, da popolnoma poznamo dolžnosti, ki jih nalaga visoka navzočnost Nj. Vel. presvetlega cesarja vsem prebivalcem naše grofovine, in bi spričevali ob enem naše visoko spoštovanje do presvetlega vladarja, iskreno udauosl in ljubezen. Odbor je zastavil tudi yso svojo skrb v to, da se palrijo-tični in dinastični pojavi vrše v dostojnih oblikah svečanega radovanja in pravega navdušenega veselja ........
Najzanesljiveje je doseči tanamen, če se ljudstvo udeleži v velikem številu in če složnega duha razodeva svoje čute, svoj^^kuii^nii radost tako spodobno in dostojno, kajior se. moralo godili med jjniikjj^iin liudsfvom m o^alioji^
Prebivalci naše dežele naj si.1 torej zbero v velikem številu, da z besedo m gibanjem ožive nepremičen in nem izraz slavnostnega okrasja in da z navdušenim, iz srca izvirajočim ^oglašanjem okrepe pojave
rmlečili trakovih pripetili na prsih, bodo vrejali, vodili in našla odkazovali posameznim skupinam in godbam.
{■. Ko se prikaže Nj. Vel. izslopivši s poslaje, /asvira goriška mestna godba cesarsko liiinuo in sprevod se bo pomikal po naslednji vrsti:
a) Kočija goriškega župana; b) kočija cesarskega nameslnika; c) kočija cesarjeva s spiemstvom; d) kočija deželnega glavarja in odbora; e) kočija dvornega svetnika vileza liosi/.io; I) kočija meslnih podžupanov; g) kočija javnih zaslopov in oblastev, na svoj dvorec v glavarstvom palačo.
5.	Ob I ()'/.. CpoklonT^si* \j. Veličanstvu deželni zaslop z župani mest iu kmečkih občin na cesarjevem dvorcu ter Mu slovesno izroči spominsko svetinjo.
ti. Ob H' ■. popoludne se slovesno —plošča na licu deželne hiše na Ir^iMirvoslolue cerkve in ^cei^J^uo_luidar se popelje cesar mimo.
7. Koj po lem bode ogled sadne razstave na trgu starega sv. Aniona in za tem slovesna otvoritev mesim1 hiralnici' >>Krancesco Giuseppe I.
8. Zvečer bode velika razsvetljava mesta s kresovi po višinah in ob S. uri velika bakljaiia in godbeni koncert na Travniku.
!). V jutro ;h). septembra obišče Nj. Veličanstvo deželni muzej, ki se slovesno olvori v palači na Korenju.
Tržišča in ulice.>e okrasijo s slavoloki, zastavami Iiiš^s^ zastavami in drugimi sjjkraskT^^i i. sf' - tfO
Novice.
iteu
\o se Nj.
el. presv. crsai
na-
29. septembra pi» 9. uri predpoldne pripelje na^f^tajo^sprejmi) ga slovesno načelniki ljudskih zaslopov in oblastev.
2. Mestna godba pojde iz magistrati le ulice v »Via Giardino poprej tja z mestno zastavo na čelu; za njo pa se bodo pomikala mestna društva.
3. Ob straneh ceste »Corso Kran-cesco Giuseppe« in vrtne ulice se razpostavijo lepo vredjene ilepu-tacije mest in občin z dežele, društva in šolska mladina.
Da se olajša redno občevanje in zbiranje skupščin, zbirale se bodo pred H. uro občinske deputacije iz okrajnega glavarstva grad iškega na K oj c a h, one iz tolminskega glavarsfvenega okraja iu liste, klere pridi jo od severne in zapadue strani, na Goričici (pred Kalarinijem). one iz Sežanskega polit, okraja in ki pridejo z drugih strani goriškega okraja: na trgu sv. Antona. Deželni reditelji, koje bo poznati po
Prošnje «1 o cesarju in /^lasanje /.n avdijenco. Prošnje naslovljene na Nj. V. |iriisv. cesarju bode »prejemala kabinetna jjisurnieu v dru^iMii nadstropju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici od 2(5. do 28. Lek. meseca. — Splošne avdi jonce bode sprejemal Nj. Veličanstvu presvitli cesar dne 30. t. m. ob 10. uri (topoludne. ZglaSunje k istim sprejemala bode kabinetna pisarnica, (poslopji* c. kr. okrajnega glavarstva v pritličju) od 20. t. m. dopoludm* do 29. t. m. zvečer.
iz Podgore. V slarešinslveni seji dne 24. t. m. je podžupan Žiga grof Attems predlagal, naj se občinsko slarešinstvo udeleži sprejema Nj. Veličanslva korporativno na čelu //•’ 'n s s'u'
Kl1' ‘11 ° s
žollim ‘IrrtKom. Predlagatelj opira svoj predlog na dejstvo, da Nj. Veličanstvo ne obišče samo mesta goriškega, ampak celo deželo goriško, kjer sli dve Ireljini celega prebivalstva slovenske narodnosti. Ta predlog se sprejme soglasno.
Zrelostni izpit na realki se je
vršil dne 21. t. m. Štirje abilurijenti so imeli ponavljavni izpit, katerega so vsi prestali. Štirje so delali maturo z nova, od teli sc jejeden odtegnil med izpitom, jedcu, je padel, dva sta napravila izpit s povoljniin vspeliom.
Na gimnaziji je delalo te dni maturo Id osmošolcev. Od teli jo je napravilo ti in sicer: Gg. Bedoni, Fabbri, Kaj-gelj, Marolt, Šorli iu Tabaj.
Pokroviteljstvo katol. društva slovenskih učiteljic na Primorskem je prevzel Nj. eminenca g. kardinal in knezonadškot' dr. Jakob Missia.
f Kanonik dr. Frančišek Lampe. — Nepopisna žalost nam polni srce, ko javljamo lužno vest, da je dne 2L t. m. ob sedmi uri zjutraj preminul jeden najboljših sinov našega milega naroda, dr. Lampe, urednik „l)om in Sveta-1. Imel je komaj 41 let — toda dela, ki jih je v tem kratkem času za narod
slovenski so ogromna. ,.Slovenec** piše: ,.Praznina je velika, katero oslavi za seboj ; lirba delavnih in velesposobliih mož, da g.i bodo uadoiuestovali ,v vseh njegovih započelili d lih. Povsod, kjer je b lo Ireha delali, je bil pokojnik prvi na mestu; na polju znanstva iu lepili umetnosti, v vinogradu duhovnega pastirstva na vrla delavne krščanski1 ljubezni, vse povsod je bil pokojnik med prvimi .. .*•
Njegov pogreb je bil v torek 2o. t. m. ob peli uri pop. Svetila mu večna luč! I) njegovem življenju iu delovanja bomo Se obširno seznanili svoje naročnike.
Slovenska umetnica. ,.Slovenec1' št. 212. pravi v opisu prve slovenske razstavi' v Ljubljani: ,.Pohvalno se mo ramo izreči o podobah Henrike Šau-teI ,.V kuhinji pred prazniki" iu „Pri gorki peči", ker so barve jako ukusno izbrane, naravne iu posebno refleksi dobro študirani*1.
• S Kanalskega. IS. sept. Pri nas kaže lejlos srednje dobra letina. Jabolk veliko, češpelj tudi nekoliko. Sliši se veselo petji* po skednjih, kjer ljudstvo pridno lupi z krivimi nožiči zrele češplje. Možki pa pridno pripravljajo žeplo, da češplje žeplajo. Bočinjci celo iz Cerkna češplje domu vozijo iu lupijo. Grozdje lepo kaže. Toda tista „kalanja-* (Izabella)
— ,.kalanja“! Kdo je neki to pozno trlo sem zasadil! Dobra jc* že — a tukaj bi rasli n lahko bolja plemena! Kdor je žo-plal in vitrijf lil, ima kaj. drugi nič. —
V Itočiu j u pri ,.barki-1 —, kjer se prevaža ljudstvo na brodit, stoji vedno c. ki*, orožnik na straži in občinski mož iz Bočinja. Orožnikov je v Kanalu sedaj
9.	— Delo pri novem mostu pri Avčah vrlo napreduje. Spodnjo stavbo iz rezanega kamena slavi g. Hrast, delo pa vodi c. kr. alliev gosp. Evangelist iz Gradca. — V Kanalu je cerkev krasno popravljena. Velikanska okna v čisli
TR/fe^rOiiiiu steklom zelo iinponu-'montika v presbileriju in po stropu je jako ukusna. ,.11 nostro bravo Clemenie Delneri** je zopet pokazal, da je (če ne za originalne slilo*) za kopije iu ornamentiko vendar pravi umetnik.
— .Tutti friilti" iz ,.Soče“ so prav priljubljeni. Ko pride sadje na mizo, si je gospodje v Kanalu ponujajo rekši „Tu!ti lrulli-1. Ako prašaš za krajcer sladčic v prodajal niči, praša te hlapec, ali hočeš oslajenega sadja ^candirte Friichte) naj novejšega z imenom ,,'l’utti frutti“V Tudi ti pokaže fakturo, če zahtevaš! Dva dedca na Kanalskem imata Se veliko ,.Bohmateriala za ,.Tutti Irutti*'. Pa Se prihodnjič kaj več !
Iz Kobarida. (Primorec preklicuje), g, Gabršček iu njegova sonca, dr. Tuma, sla uvidela, da sta bila v Kobaridu pre-odkrita, da stasi pregloboko pustila pasti krinko z obraza. V Kobaridu sla namreč napravila versko izpoved; ali ta je res taka, da se je seJaj sramujeta in bojita. Izpovedala sta, da nimata sama nobene vere in tla napovedujeta veri boj na vsej črti — v družabnem življenju, v politiki, povsod. Vera nima v javnosti nobene besede, vera in politika se izključila, llude besede, resne besede. Vzbudile so med ljudstvom odpor, ljudstvo se zgraža nad takimi blatitelji sv. vere, zgraža se nad temi izdajalci sv. vere iu naroda. To sta doznala goriška kazimira, uvidela sta da preveč govoriti ni dobro, iu zato z zadnjem. „Prim.*‘ preklicujeta, da mi skodu v Kobaridu „o sv. veri ni bilo govora." Brezsramna laž!
V onem boju. katerega sta vojevala g. Gabršček in g. Leben tako rekoč z bajonetom iz očij v oči. ali se v tem boju ni šlo za sv. vero V Ali ni g. Gabršček in ž njim dr. Tuma trdil, da o veri naj se govori le v cerkvi, a drugače, da vera ne pride iu ne sme priti v poštev v javnosti, v politiki. Ali se g. Gabršček ui rogal o sv. veri, ko je zaničljivo dejal kaj ima vera opraviti itd. Ali ni to govor o veri? Ne, gospoda, povedala sta nam več, kakor sta mislila, to vaju zdaj peče. Prepozno — sicer pa hvala lepa! Nase verno ljudstvo pravi: brezverskih voditeljev nočemo !
Vodo v o d. Nasi občinski očetje se zdaj menijo kako bi v našem trgu napravili vodovod, ki je zares potreben. Vodovod se baje tudi gotovo izvrši. Kakor mi je neki mož pravil, ima za ta vo-
dovod posebno zaslugo g. Gabršček. On je namreč za časa svojega zadnjega bi-vsi n ja v Kobaridu v svojih govorih napravil in spustil toliko vode, (praznili besedi, ila je ui mogoče odvesti drugače, kakor da se napravi za lo poseben vodovod
T a m b n r a S k i /. b o v. Godbo na ,.narodne-1 tamburice so nam mislili oskrbeti nekateri naši tržani v zvezi z nekaterimi našimi tukajšnjimi gospicami. Godala so nakupili, navdušenje za to godbo je bilo veliko, čakali smo vsak čas razočaranj, presenečenj. Ali čakali smo zastonj. Navdušenje se jo ohladilo, godala zdaj pa tam leže, zdaj pa tam trohne ... ne vem, ali čakajo spretnejših rok ali usmiljenih kupcev.
Sadjarsko društvo. Menil sem se z nekim možem v sadjereji v našem okraju. Med drugim mi je mož rekel: Boljše bi lahko bilo v tem oziru, boljše. Sicer pa se nam je enkrat že obetalo v ta namen sadjarsko društvo iu so se za to zavzeli jako spretni možje. Pa, ne vem, kako je lo prišlo, pokazali so nam lo tako zaželjeno dete in so za pogreb potrosili 200 gld. Jaz pravim, da so to dragi ,.nunci*‘.
Možu se je mudilo, nisem imel časa, da bi bil o tem kaj več izvedel od njega.
Tiskarna. Slišal sem, da se v našem Irgu olvori tiskarna; bila naj bi podružnica ,.Goriške tiskarne*'. Mi ni Slo v glavo. Sicer je naš trg jako napreden, ali da bi kar tako čez noč dobil tiskarno, lo mi je vzbujalo resne dvome. Kak list se bo pa tiskal tukaj, sem vprašal. Kako mu bo ime? ,.KohariSček“ V ! Jaz sem se smejal iu mislil: „Soča“, ki jo napeljana v stroje ,.Goriške tiskarne-1 se iiiši in se bo skoro posušila, ,.Kobariš-ček“ pa ima še manj vode in do stroja niti ne pride.
Gospod urednik, če sle zdravi, dobro, jaz sem zdrav !
Pazinske novice. — Na hrvatski gimnaziji v Pazinu se je vpisalo do nedelje iu sicer v prvi razred 01 učencev. Mnogo onih, ki so lani na hrvatski gimnaziji padli, ki so imeli torej drugi in tretji red, so jih vsprejeli letos na italijansko realno gimnazijo in jim dali tudi izdatne podpori*. —
Pismo iz Itinia. — (Zakasnelo po pomoli). — Zopet smo se nekateri iz videmske, goriške in tržaške okolice udeležili romanja v starodavni Bim, v glavno mesto in središče vsega krščanstva.
Dne 27. avgusta t. I. ob G. uri zvečer smo stopili na sveto zemljo, katera je nekdaj popila toliko krščansko krvi. Blagi občutki so se nam uzhujali, ko smo korakali po ulicah, po katerih sta nekdaj hodila prvaka apostolov sv. Peter in Pavel in toliko drugih svetnikov mučenikov, kateri so za sveto vero tukaj umrli v najgrozovilejših mukah, In ne samo hrabri možje, tudi nežna ženska mladost iz plemenitih rodovin je tukaj poškropila z milečo rožico svoje krvi obleko nedolžnosti ter tako »pričevanje dala Jezusu in njegovemu nebeškemu nauku, kateri vodi v sveli, večni Bini nad zvezdami.	(Dalji*	prih.)
Odlikovanje avstrijskih vin na razstavi v Parizu 1!M)0. — Avstrijskim vinorejcom je pripadlo v Parizu 1) zlatih, 22 srebrnih, (i bronenih kolajn in 2 nMention honorable**. Zlato kolajno izmed primorskih vinorejcev je dobilo samo oskrbuištvo grofinje El vi ne dela Tour v Bušiču (Gorica-Kormiii). Srebrno kolajno sla dobila vinogradnik Levi v Vil-lanovi di Farra (Gradišče) in baron Hitler pl. Zahony v Monasteru pri Ogleju.
—	Bazven tega je dobila kolektivna raz-stva avstrijskih vinorejcev najviše odlikovanje:,.Grand prix-' („Weinluube-‘ 1900 št. 3f>.)
Ka/.pis učiteljskih sluili v tolminskem okraju. — V tem okraju se
razpisujejo sledeče službe :
1. Mesto definitivnega nadučitelja-voditelja na d vo razred niči v Podmelcu.
2. Mesto definitivnega učitelja - voditelja na potovalni šoli Logje-Bobedišče.
.'J. Mesto definitivnega učitelja-vodi-telja na potovalni šoli Kamno-Volarje.
4.	Mesto definitivnega učitelja - voditelja enorazrednice v Podbrdu.
o.Mesto definitivnega učitelja voditelja enorazradnice na Idriji.
6. Mesto delinitivneuu - učitelja-vodi-telja enorazrednice na Monikvali.
7, Mesto definitivnega učitelja voditelja enorazrednice na l.ivku.
S.Mesto (lelinitiyne>ja učitelja voditelja enorazrednice na Št. Viški vrni
‘J; Mesto delinitivnega ui itel|a voditelja enorazrednice na Bukovem.
10.	Mesto definitivnega učitelja voditelja enorazrednice na Vršnem.
tl. Mesto definitivnega učitelja na 4ti-rirazrednici v Hovcu.
12. Mesto delinitivnega učitelja na podružnici na Žagi,
lil. Mesto detinitivne učiteljice na Ati-rirazreduici v Tolminu 14. mesto definitivno učiteljice na tro-razrednici v Cerkvnein.
IT). Mesto detinitivne učiteljice na Sti-rirazrednici v Kobaridu.
S temi službami so združeni dohodki določeni v deželni postavi z dne lf>. oktobra 1890 št. iiO.
Potovalni učitelj dobi letnih 240 K potnine.
Prosilci drugega okraja imajo dodali prošnji razun drugih spričeval tudi zdravniško spričevalo in jo doposlati v določeni postavni dobi G tednov po svoji pred-stojni šolski oblastniji.
Cerkvena pesmarica I. zvezek g. Danijela Fajgelja je v tiskarni Miličevi v Ljubljani ravnokar prišla na dan. Dobiva se za organiste po 60 kr., za učence po 20 kr, pri L. Scluventner-ju v Ljubljani in Gasparju Likarju v Gorici.
Listnica uredništva. — Dopisa iz Biljane in Dornbergu smo morali odložiti, ker se je bilo nabralo že prej mnogo tvarine. Porabimo morda še kaj. Pri poročamo se toplo za prihodnjič.
izrazil, da je bodočnost Slovencev na Goriškem edino v zadrugah; veliko prič imamo proti katerim je izražal svoje navdušenje o zadrugah, danes graja, sramoti vse zadruge. Ko berejo ..Sočiui4' hravci toliko proti zadrugam, mislijo si na bogve kake spake iu govore proti njim. Da bomo naše bravce v tem podučili priobčevali bomo v nekaterih številkah nekaj i tankov o zadrugah in k o n-s u m n i h društvi h, da povemo pametnim ljudem svojo odkrito besedo.
Iščem dva učenca
za mizarsko obrt.
Anton Marguč, mizar v Škofji Loki.
O«
Krojaški mojster
Franc čufer
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji,
izdeluje
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine ali pa priproste.
Priporoča se svojim rojakom v Gorici iu na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
It. D.
drobnice. \ skrivnost ni več
Dr. Fr. Prcsl, okrajni nadzdravnik, navaja v avstr, statistiškem mesečniku (osterr. stat. Monatschrilt), te-le podatke: Od I. 18tJJ. do 1894. se je pomnožilo v v Avstriji pridelovanje piva za 39-4%, ako se odšteje izvoz piva, pride na osebo od 501 I. na 63.5 I. na leto; konsum (poraba) vina je zrasla za osebo od 1:V1
I.	na 18 9 I., konsum žganja od 2 7 I. na 45 I. Število norih je zraslo za ti2'/0, število tistih, ki so bili samo radi alkoholizma t. j. bolezni pijancev sprejeti v bolnišnice je zraslo v primeri z I. 1878 za 148%, to se pravi za vsakih 100 v I. 1878 jih je bilo I. 1892, 248 alkoholistnv. Radovedni smo, kako so se namnožile te številke v zadnjem desetletju.
Naša društva.
Veteranska slavnost v semenskih prostorih. V nedeljo popoludne se je vršila slavnost veteranskega društva, katero srno naznanili v zadnji številki. Za to slavnost je bila prirejena jedilnica osrednjega semenišča jako okusno. Okinčana je bila s cesarskimi zastavami, oder pa je dičil doprsni kip Nj. Velič. cesarja. Slavnosti se je udeležil cvet goriškega avstrijsko mislečega prebivalstva v tolikem številu, da je bila obširna dvorana ceio pretesna. Od navzočih nam je omeniti Nj. eminenco kardinala dr. Missia, ekscel. grola Franca Coroninija in mnogo drugih vojaških in civilnih visokih dostojanstvenikov, z u e-n a v z o č n o s tj o so se pa odlikovali goriški župan in mestni starešine. Muzikalni del vsporeda je izvrševal z znano preciznostjo orkester 4-7. pešpolka. Najznameniteja točka slavnosti pa je bilo predavanje društvenega predsednika gosp. Jacobi-ja o zgodovini naše grolije, odkar pripada k Avstriji. Z eno besedo: slavnost je bila v vsakem oziru dovršena iu pravi izraz avstrijskega čustva.
Za Alojzije v išče. — Preč. g. J. Ceket nabral v Štjaku 6 K 20 h. — Sl. županstvo Devin 10 K. — G. Martin Černuta 10 K. — G. Iv. Volarič 4 K. — G. Ani. Berbuč 2 K. — G. Andr. Trebše
1	K. — G. Jos. Fabiani 10 K.
Uvala vrlim dobrotnikom I Bog jim povrni in vzbudi mnogo posnemalcev!
O	zadrugah. Znano je kako vdribata dr. Tuma in Gabršček proti zadrugam. -Dr Tuma je bil do zadnjega časa uajveči zagovornik zadrug. Večkrat se je
>V
napraviti si vsakdo doma sam bfež vsake priprave in težave najlineje likerje po irancozkem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravili po 5 litrov likerjev : Tropinovec, Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, beški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, uešnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina,
Trst, Via Belvedere št. 23
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 GOBICA Via Giardino 8 priporoča
pristna bela	jmo	briških, dal*
in črna vina	matinskih in
iz vipavskih,	isterskih v i
furlanskih,	k	®	nagrado v.
Mostavlja na iluni in razpošilja po železnici na vse kraji1 avstro-i^crskc monarhije v sotlih od &G litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poltena.
prodajalnica po najnižjih
cenah, dokler je še kaj v zalogi!
Dobiva se za
dlll O Oft »ikelnova nnker remonter ura s po |£lll. L uU srehrneno franc, verižico in tokom.* prava srebrna rem. ura s posrebrn.1 iimorikausko verižico in lokom.
lis. 485!
ITifl yTQn lirsiva S|,,!l>m‘l rem. ura za gospe s j Hilli 4 JU posrebrneno angl. verižico in tokom. J <r 1	11 ,l7f| prava 14 karatna zlata remont, žepna j
1^1	11 IU ura, l baržun. škatlo in eleg. verižico.
Za vsako uro 3 leta poroitva. frld 1-Aft pruvi G karatni zlati prstan iu en J Hill. 1 JU lep kamen.
Pošilja tudi nroti povzetju ali proti pred- * plačilu zneska. Kar ne ugaja, se vzame v 8 j dueli nazaj iu sv kuj vrne dotični znesek, tako da kupec ni v zgubi. Brat|eHurowlz,kupčljalzvoza.Krakau Stradom 17 < llogato ilustrovani zapisniki cen za ure. nakite, zlato, srebrno in kineško-srebrno blago ' po znižanih cenah sc dobivajo brezplačno in I poštnine prosto. Agenti 86 iflčejo.
jKnton JFon,
klobučar in ^i)slilničar v Semeniški ulici, ima liogalo /alogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi | nisi -na domača vina ler postreže Iudi z jako iikiisnimi jt*ilili. Moslfežba in cene jako solidne.
»Krojaška zadruga",
vpisana^zadruga z omejeno zavezo v urici.
Gosposka ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA
vsakovrstnega nmnulaklurnega blaga za ženske in moške obleko, za vsak stan in vsak letni čas v najvtfčji 1/lMM'l, kakor: sukno, platno, prte-nino, CbilTou, oksforl, sfovico, vsakovrstne preproge, zaveso, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. •Jager itd. ild.
Vse |»« naj nižjih' cenah.
One so stalne brez pogajanja.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V	zalogi imata tudi raznovrstne pijače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goružice (Seni.) Giril-Metodovo^ivo iu Giril-Metodovo .milo ter drugo *-v to stroko spadajoče lyiugb. •—V Postrežba točna iu po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v SemeniškiUlici
v laslni liiii, kjer je „Trg. obrt. zadr.‘‘
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
uljudno priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanje cerkvenih posod in orodja iz srebra in medenine iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. — Stare reči popravi, po-srebri iu pozlati v ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je pripra ljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. *" * '
Artur Makutz,
k lepiir v Ozki u liri (Vin Stretta),
sc priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje \sakovrslna kleparska dela.
i	►
a ur
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zalogii podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Kaz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna-obešala, preproge za okna ild. Različne slolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave,-h ži~ mami iu platnom na izbiro ter razne tapecarije. Boči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje so tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V	zalogi ima najologatnejso sobno opravo, ua katero se še posebej opozarja p. 11. občinstvo!
Anton Obidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča »<>
za raanovrstna -oartriila po meri
/.a gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
Josip Blokar
na trgu svetega Antona štev. 11. v G-orici.
Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga 11. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Juva, Cejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zuboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več 'vrst -riža. SvečftJ; in 1|. vrste. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, •Marrala, Ciper, liurgunder itd. Postrežba-''točna. Cefte zmerne. Pošilja vsako blago poštnine prosto.
Rzxzxzx=xzxz
J	Ustanovljena	tvrdka	leta	1866.
Ivan Drufovka v (Jopici
na Travniku št. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in nadplatov
ter vseli potrebščin za čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze,
tapetarje itd. itd.
Lastna tovarn nadplatov iScIrtokrtleilB',
stepa in urezujc se po meri i/. vsacepa usnja dobro 111 hitro.
Izdelovalnica jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
vošila (biksa) v korist družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najviSjih dnevnih cenab.
Ceniki na zahtevo zaBtonj in franko.
\
v t