NAROČNIŠKA AKCIJA 1. nagrada: povratna letalska vozovnica do Ljubljane 2. nagrada 7 dni bivanja za dve osebi v Surfers Paradisu Leto 5 / SL111 SLOVENIJE Iz olimpijskega Sydneya - THE VOICE OF SLOVENIA 5.12.1997 AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK Com S 2.00 THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER OBVESTILO Datum žrebanja naročniške akcije bomo zaradi praznikov prestavili na 15. december 1997, tako da bomo imena izžrebanih lahko objavili že v praznični številki. Torej naročilnice novih naročnikov morajo biti s priloženim čekom v našem uredništvu do omenjenega datuma. Glas Slovenije Maturantski ples v Sydneyu v naslednji številki Dr. Janez Bogataj - predsednik SIM, povsod lepo sprejet Ni skrivnost, da je bila atmosfera pred prihodom dr. J. Bogataja, predsednika Slovenske izseljenske matice nabita z dvomi in vprašanji: ga bomo bojkotirali ali ga bomo sprejeli? Toda dr. "Bogataj si je "kmalu pridobil simpatije in zaupanje - Slovenci v Avstraliji smo imeli priložnost srečati etnologa, "bogatega"človeka, kije bil, to lahko trdimo, eden tistih obiskovalcev iz Slovenije, ki nas je gledal z drugačnimi očmi. To so kaj kmalu ugotovili rojaki na prvih srečanjih, n.pr. v Adelaidi, kjer so se, za razliko od drugih avstralskih slovenskih skupnosti, v Verskem in kulturnem centru složno zbrali vsi od duhovnika in članov tega centra, do predstavnikov Slovenskega društva Adelaide, Slovenskega narodnega sveta in Radijskega odbora. Pravijo, da so naslednjega dne tudi v društvu z velikim zanimanjem sledili predavanju dr. Bogataja. Pred tem je predsednik SIM obiskal Melbourne, potem pa so ga lepo sprejeli tudi Slovenci v Qucenslandu, kjer je obiskal društvo Planinka in slovensko skupnost na Gold Coastu. V Sydneyu je imel najprej predavanje v petek, 21. novembra. Tudi tu seje zbralo lepo število študentov slovenščine in drugih rojakov, med katerimi je bil tudi Alfred Brežnik, častni konzul RS, predstavniki ASR-a, Glasa Slovenije in seveda predavateljica na univerzi Metka Čuk. Prof. dr. Janez Bogataj se je tudi rad odzval našemu vabilu in obiskal uredništvo Glasa Slovenije. Čeprav je bil to nedeljo, 23. novembra zelo zaposlen, saj je predaval v Verskem središču Mcrrylands in v Slovenskem društvu Sydney, se je namera o predavanju v Klubu Triglav prevesila v prijeten družabni večer. V uredništvu Glasa Slovenije smo z dr. Bogatajem prebili prijetni dve uri. Kakšen človek je in kdo je dr. Janez Bogataj? Pričuj-min številka našega časopisa je posvečena predvsem njegovemu obisku. Na sprejemu Slovenskega narodnega sveta Viktorije; z leve predsednik Stefan Merzet in ilr. Janez Bogataj Likovna razstava "Expression of togetherness " s kulturnim Na predsedniških volitvah v Sloveniji ponovno prepričljivo zmagal Milan Kučan programom Stran 12 No sliki Ivo Leber deli /Foto: Matiju Cestnik/ Ljubljana - Dosedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan (rojen 14. januarja 1941) je v letošnjih novembrskih volitvah ponovno prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Za njim sta dobila največ glasov Janez Podobnik, član SLS in predsednik državnega zbora ter dr. Jože Bernik, kandidat SDS in SKD. Volilo je tudi okoli 3000 Slovencev po svetu s slovenskim državljanstvom. Milanu Kučanu je med prvimi čestital ameriški predsednik Bili Clinton, v čestitki je poudaril; da se rad spominja srečanja z njim. Več o volitvah na 4. strani Alenka Paddle prejela "Golden Award" nagrado za balet Melbourne - Konec šolskega leta je melbournška baletna šola priredila v dvorani v St. Kildi celovečerni baletni program. V programu je izstopala Alenka Paddle, kije nastopila kar v desetih baletnih točkah s solističnimi ali skupinskimi plesi. Za dosežke v baletu in za svoj trud (balet vadi tudi po tri ure na dan) je prejela finančno nagrado in tako imenovani Golden Award. Alenka večkrat nastopa na prireditvah slovenske skupnosti, igra tudi violino. - Vinko Rizmal Alenka Paddle Foto: S.G. 5.12.199 7 GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA Usianovljen-Eslablished in 1993 Izhaja dvakrat mesečno GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR Stanka Gregorič UPRA VNIK-MANA GER in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR Florjan Auser USTANOVITELJI FOUNDERS: Alfred Breznik, Stanka Gregorič, Dušan Lajovic, Štefan Merzel TISK Glas Slovenije - Sydney Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke; uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije) Naročnine Letna naročnina S 50.00 polletna $30.00 letalska letna naročnina v prekomorske države S100.00 Cena posamezne številke s poštnino S 3.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi Cenik oglasov v upravi Mali oglasi Do 20 besed S 10.00 vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih $ 10.00 Tiskovni sklad (prostovoljni prispevki) GLAS SLOVENIJE lahko naroČite na naslov: P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1714 Email: ovenia@zeta. org.au Dopisniki v tej številki: Mirko Cuderman (QLD) Stanka Gregorič (Sydney) Lojze Košorok (Sydney) Ivo Leber (Melbourne) Vinko Riznial (Melbourne) Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice Avstralija, deveta briga!? Rodna gruda november 1997, stran 43, članek Janka Modra pod naslovom Avstralija -deveta dežela. Pisec članka Janko Moder sicer ve da je umrl pater Bazilij, vendar skoraj vse ostalo enostavno prepiše iz knjige Brede Če bitij Saj ko izpred več let. Med drugim zapiše sledeče: "Avstralija je ob Argentini v kulturnem pogledu izredno visoko postavljena, saj ima močno razvito slovensko društveno življenje in vsaj dve glasili, Vestnik (Mesenger) in Misli (Thoughts), ki povezujeta po velikanskih širjavah razkropljene slovenske izseljence..." Če je gospod Moder že želel pisati o avstralskih Slovencih, potem bi lahko poskrbel za točnejše in predvsem bolj sveže informacije. Misli res še vedno izhajajo, vendar je Vestnik prenehat biti vseavstralsko glasilo že vsaj pred sedmimi leti ali več (ostal je društveno glasilo SDM, ki je izhajalo zelo poredko, trenutno pa sploh ne izhaja); 15 let literarne revije Svobodni razgovori, ki izidejo štirikrat na leto tudi ni ravno za vreči v koš kajne? K temu dodajmo še Australian Slovenian Review, ki izide štirikrat na leto, zdaj decembra bo točno štiri leta odkar je zagledal luč sveta in seveda naš Glas Slovenije, ki izhaja že skoraj pet let in to vsakih 14 dni, se pravi okoli 26 številk letno. Čudno se mi zdi, da spusti urednik tako kvalitetne in visoko profesionalne revije kot je Rodna gruda tekste z netočnimi informacijami v tisk, saj je z dogajanji v avstralski Sloveniji na tekočem. Se to: "Veliko (slovenskih izseljencev) jih je odšlo tja dol posamezno, še največ s trebuhom za kruhom ali pa zaradi pustolovske, nemirne žilice. O močnejših skupinah, kar valovih pa lahko govorimo po obeh svetovnih vojnah..." Gospod Moder, kakor tudi nekateri drugi, tako zelo radi pozabljajo na izseljence, ki so zapustili svojo domovino Slovenjo iz političnih razlogov, besedi "politični emigranti" se tako zelo radi (zavestno aH podzavestno) izogibajo, vendar teh dejstev ne bo mogla izbrisati nobena zgodovina! In še to: "Slovenščina je celo priznana kol ma tur i te t ni predmet..." gospod Moder bi res moral na obisk "down under" da bi se srečal tudi s slovenskim lektoratom no Macquarie univerzi, ki poteka že vse od leta 1989, končno pa tudi s poučevanjem slovenščine na kakšnem slovenskem društvu ali pri verskem središču. Rodna aru da november 1997, stran 40, članek Magde Šturman Obisk pri Slovencih v Avstraliji. "Polurni tedenski (radijski op. u.)program slovenščine imajo tudi v Adelaidi in Sydneyu... " Ne da bi mi ki živimo v Sydneyu to vedeli! Sicer pa nimamo radijskega programa slovenščine, ampak imamo oddaje v slovenskem jeziku na SBS radiu. Kaj bosta rekli Mariza Ličan in Elica Rizmal? Prvi je gospa Šturman odvzela uro in pol, drugi pa kar dve uri tedensko. Govori tudi o Public Radio ZZZv Melbournu "kjer polurne oddaje vodi pater Tone". Slovenci imamo na tej postaji že dolga leta točno eno uro programa, pripravljalo ga je več rojakov, med njimi seveda nekoč tudi pater Tone, največkrat skupaj z Meto Lenarčič, ki pa zdaj že dlje časa pripravlja oddaje z drugimi sodelavci. Gospa Šturman dalje še kar trosi netočnosti: "V Slovenskem verskem središču v Melbournu je še edina slovenska knjižnica, ki jo oskrbuje gospa Marija Oppelt... " (mimogrede naj omenim, da ta knjižnica praznuje prav te dni svojo 40. obletnico). Le kaj bo na pisanje Starmanove rekla pridna Milena Brgoč, ki ima v Slovenskem društvu Melbourne izredno bogato knjižnico in ne samo to. zbira tudi slovenske časopise in drugo. Obstajajo pa tudi manjše knjižnice po drugih društvih. Gospa Šturman med drugim tudi zapiše: "Cerkev Sv. Cirila in Metoda so slovenski verniki iz Melbourna zgradili pred 25 leti... " Gospej Šturman in vsem v vednost: cerkev sv. Cirila in Metoda v Ke\v bo proslavila clrugo leto svojo 30. obletnico. Rodna gruda november 1997, stran 38,39, članek Aleksija Prevare a Avstralija, skrb za jutrišnji dan in Novi glas v nadaljevankah 18. in 25. septembra ter 2. oktobra 1997, članek Alcksija Pregarca pod naslovom Avstralija - svetloba in sence. Aleksij Pregarc si izbere zelo poetična naslova in med drugim v obeh glasilih zapiše tudi to: "Kultura... tako teze nekako na zapeček. kljub precejšnjim možnostim, ki jih nudijo na primer slovenske radijske igre. I mamo tudi prostor na televiziji, za mojega obiska je bilo na ekranu prikazano npr. pričevanje o življenju, smrti in delu pokojnega patra Bazilija, Res pa je. da je za tako zahtevno delo premalo izvedencev Elica Rizmal in Stanka Gregorič (Sydney) enostavno ne zmore t a vsega..." Če je gospod Pregarc mislil na radijske oddaje, ga moram popraviti, da v Sydneyu "zmore" Mariza Ličan, kje pa je v njegovem kontekstu mesto meni (in s tem Glasu Slovenije,) ne vem. saj kasneje zapiše še: "Ne da bi kakorkoli prezrl druge slovenske časnike in novejši G las Slovenije, zlasti pa Misli, menim, da Svobodni razgovori odigravajo v Avstraliji zelo pomembno vlogo. Tako torej! O nas še kar "žuborijo" in "čivkajo" kar se jim zljubi Pa niso krivi le oni. del krivice leži tudi na vseh nas. So komu mar takšne netočnosti in bo kaj naredil'' razen "Gregoričeve. ki seje spet 'spravila' na tega in onega?" Ja. tako govorijo, spravila da sem se nad lega ali onega, torej leži krivica ponovno na meni?! In kaj smo končno naredili mi v Avstraliji, da bi obiskovalci dobili ločne informacije na enem samem mestu (imamo morda kakšno informacijsko središče?) Se sami med sabo nismo informirani ali pa drug pred drugim zapiramo informacije! Kar pa zadeva nekatere obiskovalce in časnikarje iz Slovenije, preberite kaj meni o njih dr. Janez Bogataj na strani 10. Vse nas, ki smo (ali nismo) zgoraj navedeni in ki se razdajamo za dobrobit slovenstva v Avstraliji le netočnosti prav gotovo prizadenejo! Piscem teh informacij pa ni Avstralija le "deveta dežela" aH "skrb za jutrišnji dan", ampak predvsem deveta briga in poligon za brezplačni ekzotični turizem -za nameček pa še dober honorar! /i Vaša Stanka Iz koledarja Godovniki, vse najboljše! 6.12.: Miklavž 13.12.: Lučka 7.12.: Ambrož 14.12.: Vanek 8.12.: Marinka 15.12.: Ljubica 9.12.: Peter 16.12.: Albina 10.12.: Herbert 17.12.: Jolka 11.12.: Danijel 18.12.: Baldo 12.12.: Malka 19.12.:Urban 25. november Leta 1909 - Na Malih Rojcah med Štandrežom in Gorico je Edvard Rusijan prvič na Slovenskem poletel z motornim letalom EDA I, ki gaje izdelal sam. Leta 1923 - V Rogaški Slatini je umrl pisatelj Josip Stritar. Njegove posamezne pesmi, pripovedi, kritični in polemični spisi sodijo med najznamenitejše pobude v našem kulturnem razvoju. Rodil se je 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. 26. november Leta 1800 - V Slomu pri Ponikvi se je rodil slovenski narodni buditelj, duhovnik, pisatelj in pesnik Anton Martin Slomšek. Izdal je številna nabožna dela (Keršansko devištvo), pridige, šolski časopis Drobtinice in šolske učbenike, med katerimi ima poseben pomen knjiga Blaže ino Nežica v nedeljski šoli. Pesmi je pisal že kot dijak, pozneje pa je pisal moralistične, družabno-vzgojne in nabožne pesmi. Kot šolski nadzornik si je prizadeval za pouk v slovenščini v rednih in nedeljskih šolah. Kot lavan-tinski škof je s prenosom sedeža škofije iz Št. Andraža v Maribor odločilno prispeval k ohranitvi^slovenskega značaja Spodnje Štajerske. Leta 1959-V Ljubljani je umrl konstruktor letal in smučarskih skakalnic Stanko Bloudek. Čeprav strojništva ni diplomiral je skonstruiral več brez-motornih in motornih letal, avtomobilov in zlasti smučarskih skakalnic. Na njegovih skakalnicah so prvič na svetu presegli 100 in 120 m. Rodil seje 1890 v Idriji. • ^ v ^ IS! Glas Slovenije Uredništvo Ob 20. letnici delovanja vas pevci Slovenjegraškega okteta Lesna vabimo na JUBILEJNI KONCERT v športno dvorano v Slovenj Gradcu V programu bodo kot gostje sodelovali: Ivo Ban, Vlado Kreslin, Mitja Sipek, Tone Fornezzi-Tof, Milan Kamnik in Peter Perše Op. u. : Oktetu Lesna se zahvaljujemo za povabilo na jubilejni koncert, ki je zdaj že mimo. Veseli smo, da so se spomnili na nas. Ob obletnici pa jim pošiljamo veliko lepih želja za bodočnost. Slovenija, tvoja priložnost Konzulat RS iz Sydneya nam je poslal sledeče pismo: Študentska organizacija Univerze iz Slovenije, Kersnikova 4 Ljubljana, telefon: 386 61 133 72 19, fax: 386 61 133 33 48 pripravlja seminar Slovenija - tvoja priložnost. Seminar je namenjen predvsem študentom ekonomskih in pravnih smeri oziroma vsem ostalim, vključno z mladimi diplomanti, kijih zanima slovensko gopodar-stvo. Seminar bo potekal od 12. do 23. januarja 1998. Potne stroške si udeleženci seminarja predvidoma krijejo sami, če pa bodo dobil dodatne sponzorje, bodo lahko deloma pokrili tudi potne stroške. Nastanitev in vsi stroški povezani s seminarjem, so brezplačni. Za več informacij pokličite konzulat RS v Sydneyu. OBVESTILO Obveščamo vse naše drage bralce in prijatelje, da bo izšla pred Božičem še ena številka Glasa Slovenije, naslednja pa šele v drugi polovici januarja. Vse, ki so že poslali čestitke obveščamo, da bodo objavljene v naslednji številki. Vse ostale, ki bi čestitke še radi poslali, prosimo, da to storijo TAKOJ, da ne bo prepozno, lahko nas pokličejo tudi po telefonu na (02)98971714 Vsem, ki so ob voščilnicah poslali prispevek za naš tiskovni sklad se prav lepo zahvaljujemo. Urednica in upravnik Glasa Slovenije V NSW180 požarov Komaj se je pomlad prevesila v poletje, že je narava prizadela ne le gozdove in naravne parke, ampak tudi stanovanjske hiše. V okolici Sydneya je do tal pogorelo 11 hiš, 30 pa je poškodovanih; največji požar, ki ga ne bodo mogli pogasili niti v času nekaj tednov pa se je razbohotil v dolžini 200 km. Pravijo, da je pred nami dolgo, vroče poletje in to je šele začetek... Nihče izmed nas ne ve kam bo veter obrnil ognjeno iskrico, ki bo zadostovala za nesrečo, tragedijo... dva gasilca sta že plačala s svojim življenjem... Pomoč je potrebna vsem, toda ali ste se kdaj vprašali, če je med prizadetimi tudi kak vaš rojak? Prosimo, sporočite nam, če bi v času poletja in morebitnih naravnih nesreč izvedeli, daje požar ali suša prizadela kakšnega slovenskega rojaka. Pri Glasu Slovenije bomo v tem primeru odprli sklad za pomoč prizadetim. Svoj svojemu mora pomagati! Bog daj, da ne bi bilo treba! Glas Slovenije Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00 - 14.00 * Konzulat RS (Sydney) Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 9314 5116 fax:(02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 * Konzulat RS Nova Zelandija Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW2164. telefon: (02) 9604 5133 fax: (02) 9604 009 * Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/X1I, Ljubljana 1000, Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721 Obvestilo Zimska šola slovenskega jezika Center za slovenščino kot tuj jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani bo od 1. do 14. februarja 1998 organiziral 4. Zimsko šolo slovenskega jezika za tujce. Letos bo namesto v Kranjski gori prvič potekala v Ljubljani. Šolnina znaša 330 USD, namestitev od 26 -36 USD na dan, vpisnina pa 50 USD. Prijavnico lahko zainteresirani dobijo na slovenskem Veleposlaništvu v Canberri. Milan Kučan pripravil svečano kosilo za vse predsedniške kandidate -jedlo se je, pilo in sme smejalo Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je soudeležence volilne tekme povabil na kosilo v ljubljansko protokolarno vilo Podrožnik. Nekateri so bili mnenja, da so ideološke pregrade previsoke in da ne bodo prišli vsi. Pa so se zmotili. Prišli so vsi razen Poljšaka. Tu so bili Janez Podobnik, dr. Jože Bernik, Marjan Cerar, Tone Peršak, Franc Miklavčič in Bogomir Kovač. Se o volitvah za predsednika Volitev se je udeležilo 1.057.928 volilcev ali 68,29 rkov vseh, ki imajo volilno co. Volilnice je poslalo luai okoli 3000 slovenskih državljanov, ki začasno ali za stalno živijo v tujini. Izvoljenih je bilo tudi 40 svetnikov, predstavnikov lokalnih interesov. Kandidati so dobili naslednje število glasov: Milan Kučan 578.925 (55,54%), Janez Podobnik 191.645 (18,39%), dr. Jože Bernik 98.996 (9,50%), Marjan Cerar 73.439 (7,04%), Marjan Poljšak 33.477 (3,21 %), Anton Peršak 32.039 (3,07%), dr. Bogomir Kovač 28.110 (2,70%) in Franc Miklavčič 5713 (0,55%). Bojkot volitev v Baski grapi Baškograparji, siti neizpolnjenih obljub državne oblasti in prestrašeni ob nezadržnem demografskem propadanju tolminskih krajev ob Bači so sklenili, da na svojo stisko opozorijo z bojkotom volitev. Tolminska občina je namreč letos dobila od države pol manj denarja kot lani pa tudi davčnih olajšav za obrtnike in podjetnike z demografsko ogroženih območij ni več. Poslanci še niso končali razprave o lust racij i Predlog resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima je zapolnil delovne dneve poslancev v državnem zboru. Resolucijo sta vložila Janez Janša (Socialdemokratska stranka) in Lojze Peterle (Krščansko demokratska stranka). Več na str.8 In kaj je bilo na jedilniku pri predsedniku Kučanu? Gostom so najprej postregli z gosjimi prsi in marinirano zelenjavo, zraven pa dodali pinelo letnik'95. Sledila je koruzna juha. Ko so zamenjali vino (h glavni jedi je bolj prijal Frelihov cviček letnik '96), so jim postregli z ocvrtimi škampi in telečjim medaljonom zjurčki. Zraven pa izbrana priloga in solata po lastnem izbiru. Za posladek so jim poleg kave ponudili zapečeni ananas. Pili so Vinagov sivi pinot, letnik'96. Še 72.429privilegiranih upokojencev Od teh: 48.995 udeležencev NOB, 758 uživalcev izjemnih pokojnin, 4.872 uživalcev a-kontacij vojaških pokojnin in tako naprej. Najnižja privilegirana pokojnina za polno delovno dobo znaša 48.341 tolarjev, najvišja 250.374. Kmalu poseben urad za razlaščence Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) in podpredsednik vlade je predstavnikom vodstva Združenja lastnikov razlaščenega premoženja povedal, da bo kmalu ustanovljen vladni urad za denacionalizacijo. Ivo Hvalica o svojih izkušnjah s komunizmom Hvalica (član SDS) je v državnem zboru opisal svoje izkušnje s komunizmom in dejal, da je nekdanji režim prisilil ljudi živeti in vesti se po metodi "treh opic", torej "nič ne vidim, nič ne slišim in ne govorim". Kučanovo pismo o l us t racij i Milan Kučan je državnemu zboru predložil svoje mnenje o predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima in resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. Zapisal je, da sta politično in moralno neutemeljena in škodljiva, pravno pa nedopustna, piše Delo. Kazni za tiste, ki ne govorijo slovensko? Velenjska stranka Nacional socialne zveze (NSZS) je svetu mestne občine Velenje poslala predlog odloka o "zavarovanju in spoštovanju rabe uradnega jezika na območju občine" (v tej občini živi veliko ljudi z juga). Vzrok temu je delež Neslovencev, ki je nad republiškim povprečjem. NSZS predlaga izrecno uporabo slovenščine, ne le v državnih uradih, temveč tudi na delovnih mestih in javnem življenju, piše v Delu Brane Piano. Državljani ne bi smeli uporabljati tujega jezika "razen če nastopajo na prireditvi, kjer je to izrecno navedeno ob prijavi prireditve". Vsakega kršitelja naj bi kaznovali s 100 tisoč tolarji, za tiste, pa, ki bi se prekršili trikrat, naj bi občina Velenje poslala ministrstvu za notranje zadeve predlog za revizijo odločbe o državljanstvu. Zaenkrat je vse skupaj le predlog, ki bo sicer naletel na veliko kritik. Zaradi taljenja Janeza Janše dva meseca zapora pogojno Tričlanski senat ljubljanskega okrožnega sodišča je Milana Šuštarja, sekretarja poslan^ skupine Slovenske nacionalne stranke in svetovalca v državnem zboru, spoznal za krivega kaznivega dejanja razžalitve. Prisodil mu je dva meseca zapora, pogojno na eno leto, plačati bo moral stroške kazenskega postopka in sto tisočakov povprečnine. Šuštar je Janšo žalil leta 1994 v reviji Prijatelj. ©ga® to Slovenski metropolit o svojih obiskih pri izseljencih Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je povedal, da Slovenci v New Yorku in Argentini želijo ostati del narodnega telesa, zvesti svoji domovini, o kateri so izredno dobro informirani. Po njegovem bi se mnogi radi vrnili v domovino, če bi jim bilo zagotovljeno normalno življenje in delo. Slovenska vlada bi se morala na izziv odzvati. Argentinski Slovenci so se množično odzvali na predsedniške volitve, volilo jih je okoli 1200, večina za dr. Jožeta Bernika. Francoska fregata v Sloveniji V Koper je 5. decembra priplula francoska fregata "La Motte Picquet", dolga 140 metrov in z nekaj manj kot 250 člani posadke. V Kopru so za francoske mornarje že pripravili zanimiv program obiska. V soboto in nedeljo je tudi dan odprtih vrat, tako, da si jo bodo lahko organizirane skupine in občani ogledali. Bodo tudi slovenski fantje odstranjevali mine v BiH? Po ugotovitvah Združenih narodov naj bi bilo na območju Bil I in Hrvaške še vedno okoli 7 milijonov min. Vsak mesec mine poškodujejo ali ubijejo veliko število civilistov, pi^^em otrok. Nekdanji član ame-;šfcc£a kongresa Dennis Eckart je pred kratkim obiskal Slovenijo in predstavnikom oblasti prenesel pobudo za sodelovanje Slovenije pri projektu razminiranja minskih polj v BiH. Pobudo bodo v Sloveniji resno pretehtali. Svečano ob kranjskem občinskem prazniku Ob občinskem prazniku Kranja - ob obletnici rojstva Franceta Prešerna - sta župan Vitomir Gros in direktor Gradbinca Primož Senčar na Bekslnu odkrila spomenik dr. Janezu Bleivveisu. Znameniti Slovenec, imenovan tudi oče naroda, znan po obrambi slovenščine pred ilirizmom, sicer pa zdravnik in veterinar ter pisec, politik in urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, se je rodil v Kranju leta 1808. Po njem so po letu 1991 poimenovali eno glavnih cest, sedaj pa so mu postavili spomenik, delo akademskega slikarja in kiparja Metoda Frlica z Malenskega Vrha nad Poljanami, dobitnika najvišje nagrade na letošnjem kranjskem bienalu. Deložacija gostinca z Blejskega otoka Župnijski urad je sklenil novo pogodbo s podjetjem MER d.d.d. iz Slovenskih konjič za upravljanje gostinskega dela na blejskem otoku. Dosedanji najemnik Stanislav Benčina, ki so gazotokadeložirali, najemnine ni plačeval redno, veliko je ostal dolžan pa tudi s plet-ničarji je bil v sporu, ni jim hotel plačevati deleža dohodka, čeprav so ti na otok pripeljali okoli 120.000 obiskovalcev. Župnik se boj i, da bi zdaj prišlo med pletnarji in Benčino do nepredvidljivih dogodkov. Veseli Miklavžev vlak na vožnji Z ljubljanske železniške postaje je na vožnjo proti Skolji Loki že 2. decembra odpeljal Miklavžev vlak. To je muzejski vlak, ki ga vleče parna lokomotiva; vožnje z veselimi decembrskimi vlaki že peto leto zapored pripravljajo Slovenske železnice. Vino decembra Slovenska vinska akademija je izpeljala letošnje zadnje ocenjevanje vin za Veritasov vinski nakupovalni vodnik. V pestri paleti žlahtnih slovenskih vin je bilo najugodnejše razmerje med ceno in kakovostjo vina ugotovljeno pri vrhunsko donego-vani polnitvi traminca pozne trgatve, letnik 1996 iz kleti KK Ptuj - Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze. Manj krvi Državni proračun bo kriv, da bo krvodajalska dejavnost prikrajšana za 44 milijonov tolarjev; po trditvah Rdečega križa Slovenije naj bi to pomenilo tudi 15 tisoč litrov manj darovane krvi v letu 1998. Se Slovenija s takšnim dejanjem odreka človeški solidarnosti? Vrnitev brez alpinista Janeza Jegliča V Slovenijo se je vrnila kamniška alpinistična odprava. Janez Jeglič, Tomaž Humar in Carlos Carsolio so v Himalaji preplezali novo, do zdaj še nepreplezano smer. 31. oktobra sta Jeglič in Humar dosegla vrh Nuptseja v Nepalu, Jeglič pa se je kasneje smrtno ponesrečil. Izšel Slovenski izseljenski koledar '98 Slovenska izseljenska matica je izdala lepo opremljen koledar za leto 1998; na naslovni strani je slika znamke prleškega klo-potca, vsak mesec pa je zaznamovan s predstavitvijo uspešnega slovenskega vinogradnika. Poleg prispevkov dr. Janeza Bogataja in drugih avtorjev so v koledarju tudi članki naših avstralskih Slovencev Marjana Peršiča, Cilke Žagar, Danijele Hliš in Pavle Gruden. Ob 100-letnici gostišča Šinjor v Prekmurju Gostišče Šinjor v Martjancih v Prekmurju, ki letos praznuje 100-letnico obstoja, je na nedavnem gostinsko turističnem zboru v Čateških Toplicah prejelo kar dve priznanji: Obrtna zbornica Slovenije je zakoncema Maučec, ki gostišče v okviru družinske tradicije vodita že četrt stoletja, podelila priznanje z zlato plaketo za kakovost gostinske ponudbe, njunega sina Franja pa so nagradili za pogrinjek. Soproga Leona Štuklja rojena v Podobnikovi hiši Po 78 letih se je Lidija Štukelj vrnila v rojstno hišo, mogočno domačijo lesnega trgovca Josipa Plemlja na robu Cerknega. Spremljal jo je soprog Leon Štukelj in prijatelji. Obisk ni bil navadne vrste. Domačija, ki še vedno nosi letnico 1882 in inicialke J.P., je od leta 1929 sem dom družine Podobnik, matere Rozalije, petčlanske družine Marjana Podobnika in štiričlanske družine sestre Ane, ki z možem zdaj gospodari na njej. DOMISLICA iz Večera Če bo šlo tako naprej, bomo kmalu prišli spet nazaj. ISKRICA iz Dela Lahko si mlad brez denarja, težko pa je biti brez njega star. TENNESSEE WILLIAMS Zasebna kirurška klinika odprla vrata 3. decembra je odprl vrata kirurški sanatorij Rožna dolina v Ljubljani. V sanatoriju bo zaposlenih 31 ljudi, med drugimi 11 kirurgov in anestezistov ter 17 medicinskih sester. S kliniko bodo sodelovali tudi zdravniki iz drugih slovenskih in tujih zdravstvenih ustanov. Direktorje doc. dr. Janez Bajec, glavna sestra pa Irena Kralj. Slovenski fizik sodeluje v velikem mednarodnem eksperimentu V začetku novembra je 32-letni fizik osnovnih delcev dr. Andrej Filipčič iz Branika v Vipavski dolini odpotoval na enoletno raziskovalno delo v Argonne national laboratory v Chicago. Gre za obsežno in zapleteno proučevanje pojavov ob padanju visokoenergijskih koz-mičnih žarkov na zemljo. V raziskavo je vključenih tristo znanstvenikov iz vsega sveta. Poskus bo trajal dvajset let, prve meritve sevanj visokoenergijskih kozmičnih žarkov pa bodo prišle do znanstvenikov leta 2000. Kljub razsežnosti projekta dr. Filipčič ne bo opustil svojega raziskovalnega dela v Ljubljani in Novi Gorici, kjer pomaga tudi podiplomskim študentom in skrbi za razvoj računalniške in podatkovne infrastrukture. /•mrit. rrOrn ^T Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (6. decembra 1997) Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) Hrvaška (100 HRK) Italija (100ITL) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1GBP) ZDA (1 USD) tolarjev 112,4548 1342,3735 2822,0922 2678,3521 9,6368 129,2404 117,7918 9446,0175 11695,1143 278,5631 167,3268 5.12.1997 VREME 3. decembra je alarm v Piranu opozoril meščane na nevarnost previsoke plime. Pod vodo je bil del Tartinijevega trga. Na Gorenjskem pa je sneženje prineslo pravo zimsko pravljico. Na Jezerskem so vožnjo s tovornjaki prepovedali, za ostala vozila pa je bila potrebna zimska oprema.V Kranjski gori seje pričela smuka. KOŠARKA Tretja zmaga V prvem delu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu leta 1999 v Franciji so slovenski košarkarji dobili vse tri tekme. V Atenah so premagali Grčijo, na Polzeli Nemčijo, v Košicah pa 3. decembra Slovaško. Tako zdaj vodijo v A skupini. Februarja prihodnje leto bo Slovenija igrala v Kranju proti Belgiji, nato pa bo gostovala v Bolgariji. To bosta drugi dve tekmi prvega kroga. Marko Milic zdaj član moštva Phoenix Suns Slavni slovenski košarkar Marko Milič je od nedavnega član košarkarske ekipe Phoenix Sun iz Arizone. Nastopil je že na tekmi proti New Jerseyu in se tako predstavil domačim gledalcem. BLOUDKOVE nagrade 1997 Obletnica smrti inž. Stanka Bloudka je po tradiciji pravi praznik slovenskih športnikov. Letos so Blodkove nagrade podelili najstarejšemu olim-pijcu na svetu Leonu Štuklju, skakalcu Primožu Peterki in Franciju Čopu za izjemen prispevek k alpskemu smučanju. TENIS Bo Velenjčanka Katarina Srebotnik svetovna prvakinja? Katarina Srebotnik je že druga na svetovni lestvici med mladinkami do osemnajst let. Za prvo mesto in s tem za svetovno prvakinjo se bo borila ta mesec na Orange Bowlu v ZDA. Tekmovala bo tudi na Australian Open januarja v Melbournu. Katarina je evropska in svetovna prvakinja do 14 let leta 1995, evropska in svetovna prvakinja do 16 let leta 1996. Slovenija v sliki in besedi Tretji slovenski bienale mojstrov knjižnega slikarstva V Galeriji Cankarjevega doma je na ogled razstava del 37 slovenskih iliustratorjev. Nagradili so likovno podobo iz znamenite Hoffmanove pripovedke Hrestač in mišji kralj, ki jo je z izjemno občutljivostjo in rafiniranostjo vdihnila Marija Lucija Stupica. /Delo/ Razstava slovenskih protokolarnih daril na gradu Brdo Direktor Protokolarnega servisa Brdo Matija Potočnik je pred kratkim na gradu Brdo pripravil razstavo poslovnih in protokolarnih daril iz Slovenije. Na razstavi si je bilo mogoče ogledati vrhunske izdelke prve slovenske blagovne znamke za kakovostno oblikovanje Rokus, ki ponuja replike Plečnikovih umetnin, darila Ane Debeljak, znana je njena zlata čipka v steklu, arhivska vina podjetja Provin, pristno idrijsko čipko, biopridelke Filak- Oskar Kogoj, unikaten nakit Ars Auri Slovenica in izdelke domače obrti iz trgovine Duo. Za izbiro daril skrbita na najvišji ravni državni in diplomatski protokol, večkrat pa za nasvet povprašajo tudi dr. Janeza Bogataja. /Jana/ Voščilnice z receptom Bližajo se božični in novoletni prazniki, čas voščilnic. Založba Sidartaje obogatila ponudbo na trgu in predstavila komplet lepo oblikovanih voščilnic, na katerih so upodobljene stare slovenske narodne jedi. Zamisel je delo priznanega kuharskega mojstra Slavka Adamljeta, ki je izbral dvanajst najbolj značilnih in okusnih slovenskih jedi, zapisal recepte in hrano tudi pripravil. Adamljetove mojstrovine je nato fotografiral mojster fotografije Janez Pukšič, voščilnice pa je oblikovala firma Kompas Design. Tako bodo lahko letos iz Slovenije pošiljali v svet okusne voščilnice: takšne s potico in takšne s pečeno šunko v testu, morda pa se bodo odločili še za Vodnikovo pogačo, mavžije, žvarcet, prekmursko gibanico, srno po bohinjsko in tako naprej./Jana/ v Človek tudi z rožo veliko pove Sprehodi po levem bregu Ljubljanice - mimo urarja, pekarne in ličnih trgovinic - so bili že od nekdaj prijetni. Se prijetnejši so postali letošnjo jesen, natančneje 10. oktobra, ko so se pred zastekljenim vhodom hiše Breg št. 16 na pločniku pojavili lonci različnih velikosti, polni čudovitega cvetja. Nad cvetličarno visi preprost nap is iz lepih aluminijskih črk CVETLIČARNA. Tridesetletni cvetličar Marjan Lovšin doma iz Ribnice se že petnajst let ukvarjaš cvetličarstvom in je bil že velikokrat nagrajen. Skupaj z Ljubljančanom Andrejem Eterovičem je odprl to cvetličarno. Njuni šopki in cvetni aranžmaji pa niso čisto navadni, ampak so nekaj posebno lepega in estetskega. /Jana/ Kultura Slovenija Pregled dogodkov v kulturi v novembru Osrednje mesto na področju kulture v Sloveniji so v novembru imeli 8. ljubljanski mednarodni filmski festival, doslej je bil poznan kot Film Art Fest (FAF), 13. slovenski knjižni sejem, 11. razstava knjig Frankfurt po Frankfurtu, 3. slovenski bienale ilustracije, 2. trienale sodobne slovenske umetnosti - U3 in pa premierna uprizoritev gledališkega spektakla Macbeth v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v izvedbi ansambla Drame SNG Ljubljana.Potekali so 15. Piranski dnevi arhitekture. Tudi v predzadnjem letošnjem mesecu so na slovenskih odrih ponudili več gledaliških, opernih in baletnih premier, v galerijah in muzejih so odprli kar nekaj zanimivih razstav, za precej naslovov domačih in tujih del so bogatejše knjižne police knjigarn, številni slovenski umetniki pa so se uspešno predstavljali občinstvu v tujini. Večer poezije v počastitev Prešernovega rojstnega dne Večer poezije in šansonov v počastitev 3. decembra, rojstnega dne Franceta Prešerna, z naslovom Pevcev pesem sladka (inter-pretatorka besedil slovenskih pesnikov je bila Jerica Mrzel, kijih je skupaj s skladateljem Janijem Golobom tudi uglasbila; gosta večera pa sta bila igralka in pesnica Mila Kačič ter igralec šansonjer Jure Ivanušič), je bil na velikem odru Drame SNG Ljubljana. Predstavitev faksimila prve slovenske knjige 3. decembra, ob obletnici rojstva Franceta Prešerna je bila predstavitev popolnega faksimila prve slovenske knjige Register und summariseher Innhalt ali Register in kratka vsebina vseh slovenskih knjig, ki jih je Primož Trubar do leta 1561 dal v tisk. Podeljena večer niča Slavnostna podelitev Večerove nagrade za najboljše mladinsko literarno delo v Murski Soboti je bila vrhunec tridnevnega srečanja mladinskih pisateljev Oko besede. Tonetu Pavčku je skulpturo večernico, ki jo je oblikoval akademski kipar Mirko Bratusa vročil glavni in odgovorni urednik Večera Milan Predan. Slovensko mladinsko gledališče sprejeto za stalnega člana evropske mreže gledališč Na generalni skupščini Evropske gledališke konvencije, vodilne evropske mreže nacionalnih in repertoarnih gledališč, v Saint Etiennu v Franciji je bilo Slovensko mladinsko gledališče (SMG) soglasno sprejeto za stalnega člana te mreže. SMG je tako poleg ljubljanske Drame edino slovensko gledališče, vključeno v to gledališko mrežo, ki uživa veliko podporo EU in Sveta Evrope. Opera in balet V četrtek, 4. decembra so v Operi in baletu SNG Ljubljana premierno uprizorili glasbeno-gledališko delo Darijana Božiča Lizistrata 75, na libreto Smiljana Rozmana, ki je bilo krstno izvedeno leta 1980 v mariborski operi. Spominski zbornik dr. Francetu Berniku Predsedniku SAZU dr. Francetu Berniku so ob njegovi 70-letnici in 25-letnici prihoda na Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede posvetili spominski zbornik, ki ga je pripravilo 32 sodelavcev - 21 slovenskih in 11 tujih. Nagrada na Piranskih dnevih arhitekture Nagrado Piranesi na letošnjih 15. Piranskih dnevih arhitekture z naslovom Arhitektura osebnega izraza sta prejela Avstrijca Dieter Henke in Marta Schre-ieck za projekt osnovne šole na Dunaju. 100 let gledališča na Jesenicah Letos mineva sto let od začetka gledališke dejavnosti na Jesenicah, v gledališču Toneta Čufarja je bilo novembra deseto srečanje ljubiteljskih gledališč in skupin Čufarjevi dnevi '97. Slavnostni govornik je bil Tone Partljič. Po svetu OTAWA Na konferenci o prepovedi protipehotnih min, v okviru katere je več kot sto držav podpisalo konvencijo o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transfera protipehotnih min ter o njihovem uničenju, seje udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Boris Frlec, ki je prav tako podpisal konvencijo. BELO HORIZONTE V glavnem mestu brazilske zvezne države Minas Gerais, Bela Horizonteju so odprli prvi Techmart v Braziliji, srečanje podjetnikov in znanstvenikov ter razstavo uporabnih znanstvenih dosežkov in tehnologij. Na slovesnosti ob odprtju je govoril slovenski častni konzul in predsednik FIEMG - gospodarske zbornice države Minas Gerais dr. Bogdan Šalej. Na Techmatu sodelujejo slovenska podjetja, ki pri svojem delu uporabljajo izvirne dosežke in tehnološke rešitve. LONDON Jugoslovanski zvezni sekretar za informiranje Goran Matič se je v Londonu v govoru na kongresu Svetovne judovske organizacije med drugim zavzel za vrnitev judovskega premoženja odvzetega med 2. svetovno vojno. Kot je poročal Tanjug, je Matič v svojem govoru tudi dejal, da sta Slovenija in Hrvaška med 2. svetovno vojno tesno sodelovali z nacistično Nemčijo ter sprejeli rasne zakone in tudi preganjanje Judov in Srbov. LONDON Novembra je bila v Londonu ena največjih turističnih prireditev v svetu, World Travel Market. Med razstavljalci je bila tudi Slovenija, stojnica je bila večja kot kdajkoli, merila je 117 kvadratnih metrov, na njej pa so se predstavili Obala, Kras, zdravilišča, mesta, Alpe in drugo.Vsak dan je nastopil godalni trio "Štrajh trio", obiskovalci so lahko poskusili vrhunska vina, pršut ter ko-ktejle, ki so jih poimenovali po slovenskih turističnih območjih. Lani je po predstavitvi v Londonu prišlo v Slovenijo za tretjino več britanskih gostov kot poprej. TRST Te dni je slovenskimkonzul prof. Tomaž Pavšič zapustil Trst in se vrnil v Idrijo. Štiri leta je bil v diplomatski službi na območju generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu, ki obsega celotno severovzhodno Italijo. SARAJEVO Pred Sforjevim poveljstvom vihra slovenska zastava. Slovenija je od 5. novembra članica mednarodnih mirovnih sil v BiH. Slovensko zastavo so ob slovesnosti izobesili na Ilidži, prisotni pa so bili slovenski častniki, veleposlanik RS v BiH Drago Mirušič in drugi. MONTSERRATA Karibski otoček Montserrrata, ki je eden izmed Odvetrnih otokov v Malih Antilih, katerega južni del zadnji dve leti zasipava vulkan s pepelom dobro pozna profesorica geografije kultur z univerze Ten-nessee v Knoxvillu, Lydia Mihelič Pulsipher, hči slovenskega izseljenca. Dolga leta je izkopavala na največji plantaži sladkornega trsa na tem otoku in se poglabljala v zgodovino vrtnarstva. Izkopala je tudi dobesedno in v prenesenem pomenu, otipljive dokaze in dokumente, ki osvetljujejo življenje afriških sužnjev na Montserratu. BRUSELJ Nicholas Negroponte, predstojnik laboratorija za medije na Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu je na konferenci v Bruslju dejal, da bo internet človeštvu prinesel nič manj kot svetovni mir, saj bo porušil meje med državami. Današnji otroci, ki so se navadili iskati podatke o drugih državah s klikanjem na miško, čez dvajset let "ne bodo več vedeli kaj je nacionalizem". Rekel je, daje ameriška vlada med tistimi, ki podcenjujejo pomen interneta, in navedel oceno Washingtona, da bo elektronsko trgovanje leta 2001 doseglo vrednost 300 milijard dolarjev. V resnici se bo po internetu že leta 2000 pretakalo bilijon (tisoč milijard) dolarjev, to pa po zaslugi milijarde ljudi, ki ga bodo tedaj že uporabljali. POLITIKA Prejeli smo za objavo... SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Pogovor Izza kongresa Glavni odbor Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je v torek, 4. novembra 1997 pripravil pogovor z naslovom IZZA KONGRESA. Obiskovalci so sejno dvorano napolnili do zadnjega kotička. Izhodišče pogovora o demokratični kulturi, politiki in domoljubju, vpetem v tranzicijske tokove na Slovenskem, je bila predstavitev knjige Homo Viator, katere avtorje Igor Senčar. V pogovoru so sodelovali dr. Jože Bernik, Matija Ogrin in Brane Senegačnik, kije v spremni besedi h knjigi zapisal: "Prizadevanje za demokratično kulturo je tako hoja po nadvse tanki, pogosto skoraj nevidni meji. Iskanje človekovega bitnega težišča, ki vključuje različne oblike njegove dejavnosti, ne da bi moglo najti zgolj v eni od njih, a ga vendarle prepoznavamo kot pogoj psihološke normalnosti in kot lastno etično središče - to bi lahko izpostavili kot vodilni motiv in poglavitno inspiracijo Senčarjeve knjige." V pogovoru je avtor poudaril svojo plemenito skrb za svet, ki ga obdaja. Zanj je politika delo oziroma skrb za druge, bistvo vsega pa je spoštovanje človeka. Ugotovil je, da želijo stare garniture pojem politike čim bolj očrniti in zato ima večina Slovencev refleksivno negativen odziv na politiko. Igor Senčar je predstavnik mlajše generacije (rojen leta 1965) publicistov, katoliški intelektualec, ki je bil več let sourednik pri reviji Tretji dan. Knjiga, prvenec Igorja Senčarja, je ena redkih knjig na slovenskem knjižnem trgu z izrazito humanistično vsebino, ki bralca prisili razmišljati o skupnih temeljih politične kulture. Posebej zanimiv za Slovence po svetuje esej Domoljubje, v katerem avtor s poglobljenostjo razglablja o razmerju med enkratno človekovo osebo in nacionalno identiteto v okviru različnih dejavnikov, ki ogrožajo ali celo izpodbijajo njun smisel. M.D. Knjigo HOMO VIATOR Igorja Senčarja lahko naročite pri tajnici Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani Cena 3.100 tolarjev Še vedno nam veliko število naročnikov dolguje naročnino od julija 1997. Za nemoteno izhajanje Glasa Slovenije prosimo vse dolžnike za plačilo in razumevanje. Kdo sije izmislil lustracijski zakon - kaj je Beseda lustracija je latinskega izvora in pomeni očiščenje. Izmislili si ga niso Slovenci, ampak izhaja iz Resolucije Sveta Evrope Janez Janša, predsednik Socialdemokratov (SDS) in poslanec državnega zbora, ter Lojze Peterle, predsednik Krččanskih demokratov (SKD) in poslanec, sta na podlagi 166. in 170. člena poslovnika državnega zbora RS predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku poslala Predlog resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima. Prišlo naj bi do sestopa z oblasti ali drugih pomembnih funkcij nekdanjih najpomembnejših komunistov ali sodelavcev tako imenovane udbe. Odbor za notranjo politik je lustracijski zakon zavrnil, čeravno je predstavnik Podobnikove Ljudske stranke dejal, da tudi njihova stranka načeloma podpira resolucijo in lustracijo, ampak ne v takšni obliki in vsebini, kot sta ju predlagala Janša in Peterle. Trenutno razprave v državnem zboru še potekajo. Medtem, ko so se "očiščenja" že davno lotile nekatere postkomunističnedržave v Evropi, med njimi najkoreniteje Nemčija, ga v Sloveniji nekateri primerjajo z inkvizicijo in obsojajo opozicijo, ki si, tako kot vsaka druga opozicija v kateri koli drugi demokratični državi, prizadeva svoje nasprotnike vreči z oblasti. Ni skrivnost, da s tokratno lustracijo v Sloveniji predvsem želijo onemogočiti Milanu Kučanu, da bi za naslednjih nekaj let predsedoval slovenski državi. Slovenija je leta 1996 ratificirala deklaracijo o temeljnih človekovih pravicah Sveta Evrope, Janšev in Peterletov predlog izhaja iz te Resolucije. Povzetki iz Resolucije Sveta Evrope: ... Za. vnovično vzpostavitev civilizirane in pravne države je treba "razgraditi" nekdanji totalitarni komunistični sistem in preseči njegove miselne vzorce... ... Cilji tega tranzicijskega procesa so jasni: ustvariti pluralistično demokracijo... predvsem ločitev vej oblasti, svoboda občil, zavarovanje zasebne lastnine... skupščina svetuje, da se lastnina, vključno s cerkveno, ki jo je država nezakonito ali krivično odvzela, nacionalizirala, ali zaplenila v času komunističnega totalitarnega sistema, načeloma v naravi vrne prvotnim lastnikom, če je to mogoče, brez kršenja pravic sedanjih lastnikov... v primerih, ko to ni mogoče, pa naj se dodeli gmotna odškodnina... ... Ce tranzicijski proces ne uspe, bo namesto demokracije vladala oligarhija, namesto pravne države korupcija in namesto človekovih pravic organizirani kriminal... ... Skupščina Sveta Evrope priporoča, naj bodo kazniva dejanja, ki so jih posamezniki zagrešili v obdobju komunističnega totalitarnega režima, sodno obravnavana in kaznovana v skladu z veljavnim kazenskim zakonikom... ... Skupščina odobrava odprtje arhivov tajnih služb za javno preiskavo v katerikoli nekdanji komunistični totalitarni državi. Svetuje, da vse države omogočijo prizadetim osebam na njihovo zahtevo vpogled v evidence, ki so jih o njih vodile nekdanje tajne službe...Cilj lustracije je zavarovanje na novo nastalih demokracij. Novi predsednik Ivan Koželj (na sliki), podpredsednik Lojze Kmetič, tajnica Ivanka Bulovec, blagajnik Martin Danev ČESTITAMO! Pridite na SILVESTROVANJE Sreda, 31. december 1997 Igra ansambel Marimba Rezervacije nujne 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02)9756 1447 fe cP Prof. dr. Janez B S.G.: Dr. Janez Bogataj, z vami bi se rada pogovarjala predvsem kot z etnologom. Pripovedujte mi o sebi... Dr.J.B.: Po diplomi na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani sem se za dve leti zaposlil v muzeju v Novem mestu. Tam sem si nabral veliko izkušenj, predvsem kar se medčloveških odnosov tiče. Potem sem bil v službi na Akademiji znanosti, na fakulteti pa sem že 25 let. Zdaj sem profesor že šesto leto, pred tem sem bil asistent, pa docent... sem profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, sem edini, ki pokrivam etnologijo Slovencev in sem trenutno tudi predstojnik oddelka. Poleg pedagoškega dela na Univerzi počnem še druge stvari, ker skušam promovirati svojo stroko. Delam na področju turizma, domače obrti. S.G.: Napisali ste več knjig. Dr.J.B.: Moram reči da sem priden glede pisanja. Veliko objavljam, tudi na Internetu je precej podatkov. Moja prva knjiga je bila Vodnik po Finžgarjevi rojstni hiši, to je bila moja maturitetna naloga. Fran Šaleški Finžgar je bil moj stric, z njim sem živel in preživel del svoje mladosti. Druga knjiga je bila moja magistrska naloga z naslovom Kultura in način življenja mlinarjev in Žagarjev v dolini zgornje Krke. V njej sem prikazal življenje in dogajanje teh ljudi. Naslednja knjiga je bila Domače obrti na Slovenskem. Napisal sem jo zaradi tega, ker sem videl kakšno bogastvo imamo in kako slabo ga poznamo. Izšla je leta 1989, v času, ko smo to knjigo zelo, zelo potrebovali. V naših šolah so otroci počeli neumnosti namesto da bi jim ta bogastva prikazovali in jih tudi navdušili pri iskanju novih možnosti za ustvarjanje. Ljudska umetnost in obrti na Slovenskem je reprezentančna in velika knjiga, ki sem jo napisal kasneje in jo je izdala Organizacija združenih narodov UNESCO v okviru njene dekade za razvoj domače obrti v svetu. Knjiga je izšla v slovenščini, nemščini in angleščini. Slovenska je popolnoma razprodana, nekaj pa je še angleških in nemških. Z nekim fotografom sem skupaj izdal dve Pogovarjala se je Stanka Gregor ič izdal dve knjigi Reka Krka in ljudje ob Krki ter Človek z masko od Prekmurja do Benetk. S tem sem hotel pokazati, da smo Slovenci del evropskega prostora. Napisal sem knj igo o poslovnih darilih, ki je ena redkih knjig, ne samo v Evropi ampak tudi na svetu. Svetujem določenim slovenskim podjetjem in tudi državnemu protokolu kakšna darila naj izberejo. Naslov knjige je nenavaden Majda, dajte mi tisto iz omare. Nenavaden naslov, ki pove, da n.pr. direktor reče svoji tajnici: Majda, dajte mi tisto iz omare, in iz omare padejo različni predmeti, direktor pobere enega in ga da kot darilo obiskovalcu. To je negativen primer s katerim začenjam knjigo. S. G.: Slišala sem, da ste podarili eno svojih knjig tudi letošnjim slovenskim maturantom v Sydneyu - to je bilo sicer darilo SIM, naslov knjige pa je... Dr. J.B.: Gaudeamus igitur, s podnaslovom Šege in navade maturantov na Slovenskem. Knjiga je delana izrazito za mlade ljudi, tudi grafično je svojevrsten izdelek. Vsaka stran ima druge tipe črk, drugo barvo... skratka delana je za mlade ljudi. Dejstvo je, da mladi v Sloveniji ne znajo več proslavljati mature in jaz sem zdaj vse postavil na svoje mesto. Se pravi rdeč nagelj, cilinder, predaja ključev intd.... S.G.: Letos ste izdali še eno zanimivo knjigo o gostilnah in dovolili tudi nam, da njeno vsebino uporabimo za Glas Slovenije. Dr. J.B.: Naše gostilne, s podnaslovom 52 izbranih na Slovenskem. Dvainpetdeset pa zato, ker imamo 52 tednov in vsak Slovenec mora imeti vsak teden po eno gostilno, ha, ha! S.G.: Dr. Bogataj poznajo vas tudi po vaši natančnosti, cilj, ki si ga postavite morate doseči... zdaj sta to še dve knjigi... Dr. J.B.: Prva knjiga bo Monografija Gasparijevih razglednic, mojster Gaspari je v svojem življenju naredil preko 400 različnih razglednic in dva privatnika v Sloveniji imata zbrane skoraj vse. Knjigo bo izdala Mladinska knjiga. Druga dr. Janez Bogataj v uredništvu Glasa Slovenije preko interneta spremlja rezultate volitev v Sloveniji - program RTV SLO, dnevnik Foto: Florjan Auser knjiga še nima pravega naslova, in dobil sem trojko. Domov sem debvninasbv Sodobne šege in navade Slovencev, namenjena je šolam, učencem in učiteljem.Tam not obravnavam od pustnih običajev, do Božiča pa do Dedka Mraza, ki so ga uvedli v času socializma pod vplivom Sovjetske zveze -skušam vse to postaviti na svoje mesto in razložiti ljudem kako je s temi stvarmi. V demokraciji so otroci že čisto zmešani. Govorim o tem kaj danes delamo napačno na primer tudi ob Veliki noči. Gremo preveč v marketing in premalo nam ti prazniki pomenijo poglobitev za naše družinsko življenje, za naše stike in razmišljanja, ki so pogostoma odtujeni. S.G.: Kako najdete poleg vsega tega še čas za normalno življenje in drugo delo, končno pa zakaj ste sprejeli še dolžnost predsednika SIM. Dr.J.B.: Veste, sem zelo discipliniran človek. Red mora biti! Morda je to zasluga staršev, ki so me tako vzgojili, pa tudi zelo zgodaj sem se začel zavedati kaj je vrednota slovenskega naroda: smisel za red za smotrno podelitev časa... Ohranil sem lastnost, ki so jo mnogi na Slovenskem izgubili oziroma uničili v skupnem življenju na Balkanu. Balkan nas je naučil šlamparije. Stric Finžgarje imel krasno knjižnico in namesto da bi se kot otrok podil za žogo, sem hodil tja in listal in bral knjige. Pomagal mi je tudi z jezikom, vse domače naloge mi je pregledal. S.G.: Se spominjate kakšne zanimive zgodbe iz teh časov? Dr. J.B.: Ja, sigurno bo za vaše bralce zanimiva tale: enkrat sem eno zgodbo napisal za domačo nalogo in sem jo nesel v šolo, učiteljica jo je nekaj popravljala prišel žalosten pa me je stric vprašal: No Janezek, kako je bilo v šoli? Rekel sem: Dobil sem trojko! Pokazal sem mu nalogo, on to bere in pravi: Ta baba je pa nora! Se ena zgodbica s področja verskega družinskega življenja: jaz sem hodil k verouku v Trnovsko cerkev in vsi so vedeli, da prihajam iz Finžgar-jeve hiše, kljub temu sem bil navihan kot vsi ostali fantje. Kaplan je prišel k stricu Fin-žgarju na obisk pa gaje vprašal stric: kako pa kaj naš Janez? Kaplan je dejal: ja, veste, živ je, živ!... Stric pa: kaj govorite traparije, hvala bogu, zdrav fant je! S.G.: Kdaj je pravzaprav umrl vaš stric Finžgar? Dr. J.B.: Leta 1962 v 92. letu starosti in lahko se pohvalim, da imam njegovo zadnjo fotografijo. Slikal sem ga kot učenec osemletke na njegovem zadnjem sprehodu. S.G.: Naj ponovim svoje vprašanje: zakaj ste ob vseh svojih obveznostih sprejeli še mesto predsednika SIM? Dr. J.B.: Zdajle govorite tako kot moja žena: še tega hudiča si si na glavo nakopal! Dejansko sem ugotovil, daje to neke vrste hudič. Res pa je, da sem si ga nakopal tudi zaradi tega, ker bi temu hudiču rad mal1 njegove kremplje obrusil. Ne bom govoril nič konkretnega... Jaz sem predstavnik zgodovinske stroke, Prešeren je rekel: le čevljem sodi naj kopitar! Želim da res dobimo takega kopitarja da bo sodil tudi to; Slovenci, pa ne samo na področju sodelovanja z Matico, bi morali seveda čim prej začeti svoj pogled usmerjati naprej, ker če /se nadaljuje na naslednji strani/ se bomo tako žrli in grizli kot se zdaj nas ne bo to nikamor pripeljalo. To ne govorim zato, ker sem predsednik Matice, ampak zato, ker vidim pri svojem delu kakšna bogastva imamo, kako se drugim, ki so v naši najbližji soseščini, Ita-lijanom, Nemcem, Avstrijcem in Madžarom hlače tresejo. Pravijo: kaj bo, če bodo ti ljudje malo bolj notranje trdni postali, v bistvu jih je strah, ker vidijo kakšen potencial je znotraj tega (slovenskega) naroda. Mi ima-mo odlične ljudi, samo mi moramo začeti same sebe lju-biti! Mi smo narod, ki najmanj sebe spoštuje! dr. Janez Bogataj je še dejal... Za zelo malo časa sem prišel v Avstralijo, kljub vsemu pa sem srečen, ker sem se na lastne oči prepričal kakšna situacija je. Razočaran pa sem nad načinom kako se mi je življenje avstralskih Slovencev predstavljajo doma; kot etnolog, kot človek, ki na te stvari gledam strokovno, vidim, da so stvari bistveno drugačne... Nekdo je dejal, da bi morali spremeniti ime Slovenske izseljenske matice. Zakaj spreminjati ime, kije tako lepo, saj ime ni nič krivo, vsebino je treba menjati... Maščevanje nas ne bo nikamor pripeljalo... Smo narod, ki se premalo pozna, ne znamo iti v svojo lastno globino... Naša srčna kultura je zelo različna, višek smo pokazali leta 1991 v času osamosvajanja... eden od pokazateljev naše slabe srčne kulture na micro ravni je, da se zapiramo v lastne plotove, pokazatelj pa je tudi naša politična nestrpnost in strankarska razbitost... Dokler bo politika sama vse urejala, bo vse zelo zanič. Ne samo za nas Slovence, tudi za druge narode. Če bo politika ugotovila, da so stroke in znanja tista področja, ki lahko marsikaj pomagajo za sodobnost in bodočnost nekega naroda ali države in da je politika tista, ki mora ustvarjati samo tehnološke, finančne in organizacijske pogoje, potem smo na pravi poti. Zal zaenkrat tega v Sloveniji še ni... Slovenci imamo odlične ljudi, samo mi moramo začeti same sebe ljubiti, smo narod, ki najmanj sebe spoštuje... Do netočnega pisanja novinarjev iz Slovenije prihaja, če ti potovanje k Slovencem v Avstralijo pojmujejo kot del turistične dejavnosti... Svoje vtise bom strnil v letalu, lahko pa rečem že zdaj, da bo treba temeljito spremeniti programe delovanja - vsebinsko in tematsko. Za mene je bilo zelo koristno zlasti srečanje z nekaterimi mladimi ljudmi tukaj, ki so pokazali na nove možne oblike sodelovanja, ki ne bodo več temeljila samo na jeziku, ker jezik bo počasi šel v pozabo, ljudje se bodo poročali s tujerodnimi. Za nas pri SIM in za vas tukaj je pomembno, da se pri teh potomcih vzgoji občutek zavesti in pripadnosti do naroda iz katerega so izšli njihovi starši. Mislim, da so vsi starejši Slovenci v Avstraliji premalo to sestavino upoštevali, saj imajo mladi ljudje odlične ideje in meni so postavljali neverjetno zanimiva in konkretna vprašanja... Zavedati se moramo tega, da se izobrazbena struktura mladih ljudi, ki so izšli iz trdih žuljev njihovih staršev dviga, to so ljudje z visokošolsko izobrazbo, to so ljudje, ki so v Iobijih, na uglednih mestih... Zato bodo možnosti plasiranja kvalitetnih programov drugačne kot so bile do sedaj... Ko pridem domov, bom takoj napisal pisma na ustrezne naslove glede ohranitve slovenskega lektorata na Mac-quarie univerzi v Sydneyu, saj ta ni problem samo slovenske skupnosti v Avstraliji, to je vendar promocija Slovenije... iz Queenslanda Piše Mirko Cuderman V tem mesecu novembru smo imeli pri društvu Planinka dva uspela srečanja. Na prvo nedeljo smo se že po naši tradiciji zbrali pri znamenju Marije pomagaj. Sedaj je že 80 imen pokojnih iz Kraljičine dežele in vklesanih v spomenik. Kot po navadi se spomnimo vseh pokojnih in skupno zmolimo za vse rožni venec. Za konec pa še zapojemo primerno pesem. Zadnje uspelo srečanje pa smo imeli v sredo, 19. novembra zvečer, ko nas je obiskal dr. Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice (SIM). Čeprav zaradi preteklih neprijetnih izkušenj s SIM med rojaki ni bilo velikega navdušenja za sprejem, se nas je kar precej zbralo k zanimivem srečanju. Za to priložnost smo pripravili razstavo ročnih del, predvsem rojakov iz naše Kraljičine dežele. Največje bilo lesenih in keramičnih izdelkov, slik, ročnih del v kleklanju in kvačkanju. Dr. Bogataj nam je veliko govoril o pomenu naše dediščine, katera se mora izpopolnjevati in z izkustvi obogatiti. Kmalu smo vsi prisotni spoznali, da imamo med sabo zelo izobraženega in sposobnega rojaka, ki zelo dobro pozna naš narod, našo zgodovino in sedanje razmere. Ugotovili smo, da tudi on dobro pozna in razume naše razmere tukaj, razume našo preteklost in nam želi pomagati. Zagotovil nam je, da bodo odslej vsi obiski potekali z dogovori med SIM, Svetovnim slovenskim kongresom in Slovenijo v svetu. Zato upamo, da so časi razdvojenosti mimo. Dr. Bogataja je Avstralija navdušila, posebno avstralsko rastlinje. Obljubil je, da bo Še prišel v to našo deželo. Ko sem mu omenil, da se del naše dediščine kransky sousage dobi v Supermarketih in drugih trgovinah je bil navdušen. Moral sem ga peljato v trgovino, daje lahko posnel s kamero ta "avstralski product". L Nagrada - Povratna letalska vozovnica v Slovenijo Velika naročniška akcija! Mladi, (do starosti 40 let) najdite naročnike za Štirinajstdnevnik Glas Slovenije! Nagrada: povratna letalska vozovnica do Slovenije (potovanje v Slovenijo v času od 1. januarja do 30. aprila 1998) Kdor najde največ naročnikov, bo dobitnik nagrade; v primeru da več oseb najde isto število naročnikov, bo posebna komisija dobitnika izžrebala. Vsakdor, ki dobi novega naročnika/naročnike, naj v prvo naročilnico vpiše svoje podatke, v drueo (ki jo lahko za več naročnikov razmnoži v fotokopije) na podatKe novega naročnika/novih naročnikov. Priložite ček za letno naročnino za vsakega naročnika na S 50.00 ali v prekomorske države na $ 100.000 Naročilnice morajo biti v uredništvu najkasneje do 20. decembra 1997 Naslov: Glas Slovenije, P.O.Box 411, Harris Park, NSW2150 2. Nagrada - bivanje za dve osebi - 7 dni v Surfers Paradisu? Velika naročniška akcija! Najdite novega naročnika! Velja za vse starosti! Vsak novi naročnik od 20. avgusta 1997 naprej m tisti, ki najde novega naročnika bo prišel v boben za žrebanje. Nagrada za izžrebanega dobitnika: 7 dni bivanja za dva v slovenskem motelu Admiral Motor Inn v Surfers Paradisu na Zlati obali (februar 1998) Naročite se na Glas Slovenije vsaj za eno leto, izpolnite naročilnico, priložite ček ali money order na S 50.00 ali za naročilo v prekomorske države na S 100.00 Naslov: Glas Slovenije, P.O.Box 411, Harris Park, NSW 2150 ZA VSE DODATNE INFORMACIJE KLIČITE UREDNIŠTVO GLASA SLOVENIJE NA telefon (02) 9897 1714 NOVEGA NAROČNIKA/NAROČNIKE na Glas Slovenije NAŠEL Leto rojstva samo za 1. nagrado. Ime in priimek............................ Številka in ulica.......................... Predel mesta (Area). Država. Številka (Code)............... Telefon..............................Datum. Podpis........................................... NAROČILNICA na GLAS SLOVENIJE priložen ček na S 50.00 za enoletno naročnino ali $ 100.00 za prekomorske države Ime in priimek.............................. Številka in ulica............................ Predel mesta (Area)...................... Država.................. Številka (Code)............... Telefon..............................Datum. Podpis........................................... HEALTHY FARM HEALTHY MEAT 36 years in business 20 years in Cobram WHOLSA^LE Avstralija je izgubila velikega slikarja - abstraktnega ekspresionista 86-letnega Slovenca Stanislava Rapotca. Pred dvemi leti gaje prizadela kap in od takrat je ležal v syd-neyskem domu za invalidne. V Sydneyu je živel od leta 1955. Na pogrebu je bilo prisotnih veliko ljudi iz avstralskega umetniškega življenja, med njimi tudi nekaj Slovencev, vključno s Heleno Drnovšek Zorko iz Veleposlaništva RS v Canberri in Alfredom Brežnikom, častnim konzulom RS iz Sydneya. Pokojniku so se poklonili na njegovi zadnji poti tudi: Edmund Capon, direktor The Art Gallery ofNSW (AGNSW), Janet Lavrence, Trustee AGNSW, Tim Storrier, Trustee AGNSW Michael Gleeson - White, Past President of Trustees AGNSW, Hendrik Kolenberg, Acting Head of Australian Art Department AGNSW in dr. Ljubo Marun, Head Registrar, AGNSW. Sydney Umrl je velik umetnik Stanislav Rapotec COBRAM CANBERRA Phone: 035S -722115 Phone: 06-295 1222 ¿leid CZeast KLUB TRIGLAV Koncert s plesom ELIO PISAK narodno zabavni istrski pevec Sobota, 20. december (čas priče tka bo objavljen na Radiu SBS) 19 Brisbane Road St.Johns Park. NSW Ph: 9610 1627 Fax: 9823 2522 2965 - 2967 Gold Coast Highway SURFERS PARADISE - QUEENSLAND AUSTRALIA 4217 i D MIRA L MOTOR INN and large 1,2,3 bedroom fully self-contained units * 10 minutes walk to town centre * 150 metres to beach * centrally located to shops, transport etc. AFFORDABLE WITH COMFORT Your Resident Hosts Murray and Franz Beric Telephone / Faseimilc: (07) 553 98759 (I.S.D. + 61-7-553 98759 "Y/TmT"* Melbourne 'To je doslej največja manifestacija avstralskih Slovencev v sodelovanju z Avstralci' Likovna razstava "EXPRESSION OF TOGETHERNESS" in kulturni program Piše Ivo Leber_ Slovensko društvo Melbourne je v dneh 15. in 16. novembra v sodelovanju z občino Nillumbik in njenih prebivalcev pripravilo likovno razstavo. Na razstavi je sodelovalo 36 umetnikov z raznovrstnimi likovnimi deli, fotografijo, keramiko in lesnimi izdelki, kipi, ročno izdelanimi okraski, nakitom in drugimi zanimivostmi. Svoja dela so predstavili: Susan ADAMIČ, Melita BELEC, Zorka ČER-NJAK, Pauline CROSS, Luiza DEBEVEC-FISTRIČ, Liliana EGGLESTON, Estelle EWERS, Romana FAVIER-ZORZUT, Vika GAJŠEK, Zora GEC, Graga GELT, Jožica GERDEN, Bettina GUTHRIDGE, Frank JELOVČAN, John KODRIČ, Vasja KO-MAN, Daniel LEŠ, Dawn LOOPER, Anna MINARDO, Mary Anne OPELT, Damian PIŠOTEK, Marie PIŠOTEK, Marie PLUT, Greta PROSENIK, Mareen RUNGE, Mateja ŠIMENKO, Nataša ŠKOF, Metka ŠKROBAR, Pavel SRAJ, Sandra SLAVEC, Trent SMITH, Andrew STACEY, Wyn SYMONS, Adriana LYONS, Kaye TAYLOR, Gianni TESTA, Milan TODD, Jane WANSCOTT. Posebna žirija je ocenila dela umetnikov v posebnih kategorijah takole: OLJE NA PLATNU I. mesto ZORKA ČERNJAK Posebna pohvala Pauline Cross AKVAREL 1. mesto METKA ŠKROBAR Posebna pohvala: Damian Pišotek, John Kodrič, Estelle Ewers FOTOGRAFIJA 1. mesto MARIE PIŠOTEK Posebna pohvala melita Belec OLJE NA MASONIT 1. mesto NATAŠA ŠKOF PASTEL/BARVNA KREDA 1.mesto DRAGA GELT Njaboljše delo na razstavi je bila LITOGRAFIJA/KAMNOTISK GIANNIJA TESTA Člani žirije so bili mnenja, daje umetnostna stopnja slovenskih umetnikov na zelo visoki ravni. Posebno so se izkazali mladi slovenski ustvarjalci likovnih del in tako pokazali širšemu avstralskemu občinstvu svojo identiteto. Razstavo je uradno odprl podžupan krajevne občine, prisoten pa je bil tudi častni gost iz Slovenije dr. Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane. V kratkem toda izredno kvalitetnem kulturnem programu so nastopali mladi slovenski pevski in glasbeni mojstri. V pevskem duetu KRISTINA IN WENDY CESTNIK, ki sta odprli program. Po pozdravnih besedah predsednika Slovenskega društva Melbourne Stanka Penca, sta nastopili mladi flavtistki MICHELLE FISTRIČ in JESSICA MEYER. Posebej lepo seje predstavila Jessica v solo točki. Dr. Janez Bogataj je čestital Slovencem iz Melbourna k tako uspeli razstavi. Nastopila je tudi ŠRAJEVA družina: mama SHE-RRILL je igrala na klavir, LENKA natam-burin, PAVEL trobento, MATIJA pa se je oglasil z ritmičnimi palicami avstralskih domorodcev. Nastopil je tudi otroški zborček v sestavi: ADAMIČ STEVEN, ADAMIČ MICHAEL, FISTRI-ČEVI - SIMON, MICHELLE, LEAH in MELISSA. Dr. Janez Bogataj je na koncu izjavil: "Prisostvoval sem že številnim dogodkum laKc^a ¿nacaja, toda ta program in občutna izvajanja mladih Slovencev mi bodo ostala še dolgo v spominu." Nastopa Šrajeva družina - mama Sherrill, Lenka, Pavel in Matija /Foto Matija Cestnik/ Slovensko društvo Melbourne se je Ivu Lebru, koordinatorju projekta in njegovim sodelavcem za organizacijo te kvalitetne manifestacije slovenske identitete posebej zahvalilo Podžupan melbournške občine Nillumbik reže trak na mostu, na katerem je pisalo "Expression of togetherness" - most medsebojnega sodelovanja; na mostu so bila napisana tudi imena vseh umetnikov, ki so razstavljali Pojeta Wendy in Christina Cestnik /Foto Matija Cestnik/ {pjflS 13 --m ovi.mjl - 5.12.1997 Narodno zabavni istrski pevec - povezovalec slovenske in hrvaške istrske kulture _Elio Pisak v Avstraliji- Elio Pisak je prišel v Avstralijo iz rojstnega Buzeta na povabilo Istranov že pred dvajsetimi dnevi. Elia smo srečali slučajno v Klubu Triglav v Sydneyu in z njim izmenjali nekaj besed. Pravi, da je njegova glasba mediteransko germanska - od Dalmacije preko Istre do Nemčije. Poje pa v istrščini, slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Elio Pisak ima za seboj že štirinajst kaset, enajst plošč, tri zgoščenke (CD) in štiri video kasete. Njegova kaseta Mix Alpe Adria je prodana v 24.500 izvodih in je zlata. Elio nastopa po vsem svetu, tudi v ZDA in Kanadi je pel, leta 1994 je imel v puljski areni nepozabno uspešen koncert pod naslovom "Elio in sto trieštin", saj gaje obiskalo deset tisoč ljudi. Elia smo ujeli v objektiv v Klubu Triglav v pogovoru z urednico slovenske oddaje radia SBS Marizo Ličan. Koncert s plesom Elia Pisaka bo 20. decembra v Klubu Triglav Sydney Eiica ¡21 Mariza zopet na SBS radiu Po zasluženem počitku in obisku Slovenije sta se pred kratkim ponovno oglasili na slovenskih oddajah urednici Elica Rizmal iz Melbourna in Mariza Ličan iz Sydneya. Oddaje v i! venskem jeziku pripravljata naizmenično: en teden Elica drug tčui/ii Mnriza (nedelja in torek od 8.00 do 9.00 ure zjutraj v Melbourne In Sydney", */ ostalih krajih Avstralije pa po njihovem lokalnem času). Dušan Lajovic obiskal grobove padlih in pobitih Kadarkoli je v domovini Dušan Lajovic obišče grobove in se pokloni spominu svojih pobitih prijateljev - vojakov slovenskih enot JVDM, ki so septembra in oktobra 1943. leta padli v boju ali pa bili pobiti v Grčaricah, Ribnici, Hrovači, Mozlju in na Travni gori. Tudi letos 5. oktobra je po sv. maši, kije bila v Mozlju v obnovljenih ruševinah kapele Sv Krvi, obiskal grobove v Mozlju, Hrovači in na Travni gori. Fotografija je s Travne gore, na grobu vojakov, ki so bili pobiti 2. novembra leta 1943. /Foto Bronka Sax/ ^auda-air /T v ^ Has three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana Slovenia Travel/Donvale Travel congratulate LAUDA AIR for introducing Boeing 777 on the Australia-Europe service Book now for Economical Groups to Slovenia Also for all your Travel: Overseas-Interstate-Cruises-Passports-Photos-Visas-Insurance-Hotels-Rental Cars etc. Please contact Eric or Ivan Gregorich Slovenia Travel/Donvale Travel 1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3109 Phone: (03) 9842 5666 Licence No. 30218 Ne pozabite, daje že od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje Dear Passenger, With the introduction by Lauda Air of the Boeing 777 on the route Vienna - Kuala Lumpur - Sydney - Melbourne, Lauda Air has shown that it is entering its next phase of travel. As the world's biggest twin-engine jet, the 111 is also considered a revolutionary development in aviation, for the first time a complete aircraft was designed and tested on a computer. For passengers, the most spectacular feature will surely be the new seating. Every seat, even in economy class, is equipped with a telephone and an inter-active video system. That means that you can telephone from anywhere in the aircraft via satellite to anywhere in the world. The telephone receiver also contains an integrated control unit that you can use to choose from a selection of the latest movies or film classics, to play video games, or to get the latest news, updated every two hours by Reuters news agency. Flying chefs will attend to your creature comforts, preparing our renowned Do&Co cuisine right on board. Lauda Air hopes that you will enjoy your time traveling with us and wish you a pleasant trip. Niki Lauda ^auda-air fx K,ft" Sudents and representatives of Slovenian Community at Mac• quarie University attending meeting with dr. Bogataj Dr. Janez Bogataj at Macquarie University Glas Slovenije - sponzorji: The Voice ofSlovenia - Sponsors: Niko Kraje Impact International Pty. Limited lEMONfi ) INSTRUMENTS Well known Slovenian ethnologist and president of Slovenska izseljenska matica in Ljubljana, dr. Janez Bogataj included a visit to Macquarie Uni as part of his current itinerary. The night of Friday 21st of November included a lecture on the richness of the Slovenian culture and indentity and was attended by about 30 members of the Slovenian community from Sydney. A selection of dr. Boga-taj's many slide photos was on display and included such topics as the roles played by food, music, customs and dress in Slovenian culture. The influence of neighbouring cultures was noted and most alarming was the impact of western culture, particurarly on the youth ofSlovenia. This has impacted through television and radio media, i.e. movies and music. The rise in popularity of fast food outlets in Slovenia was particularly worrying, especially the Macdonalds type which has already influenced the availability of the more traditional foods. Another aspect of Slovenian culture mentioned was the impact of design philosophies on such things as housing. Houses had gone away from being a functional place to live, to some form of status seeking accessory. The notion that my house has two balconies and is therefore better than yours, even though in many instances there is no access to the balconies, seems to have prevailed to some extent in the culture. In all the night was a great success. Dr. Janez Bogataj's presentation was both informative and at times amusing. Everyone present came away with a deeper insight into the richness of Slovenian culture. - Daniel Poredos Marko Peljhan in Australia Rapotec dies Marko Peljhan is a Ljubljana based performance and communication artist and writer and founder of the arts organisation Ljudmila (Ljubljana Digital Media Lab). Marko was invited to Australia to participate in an Australian based international event, CODE RED, organised by the Australian Network for Art and Technology. CODE RED brought together writers, artists and activists who interrogate and critique contemporary media and information culture. Marko's contribution to CODE RED was a work titled "178 degrees EAST - ANOTHER OCEAN REGION". The work was the result of a two week residency (November 10th to 22nd) at The Performance Space in Cleveland Street, Surry Hills. "178 degrees EAST" is a legal and practical research of Australian telecommunication laws with emphasis on interception and privacy strategies. Using satellite technology, Marko researched what exists in the radio space above Australia, as both an investigation of information as well as the implications of interception. " 178 degrees EAST" was generously assisted by the Arts Law Centre of Australia, ABC-FM, ABC Radio Engineering Department, Project Atol - PACT and the Slovenian Ministry of Culture. Marko's presentation on Saturday the 22nd of November at The Performance Space attracted a full house of Sydney's arts community and was received with great interest. Mr. Alfred Breznik, honorary consul of RS -from Sydney and his sun Alfred also met with Marko Peljhan (in the middle) Photo: F. A user The Slovenian-born (in Trieste) painter and teacher Stanislav Rapotec died in Sydney on Tuesday, November 18, 1997 aged 86. FROM THE AUSTRALIAN PRESS The Adelaide News, 1953 presented him as a "dreaming Slovene spirit". The Sydney Morning Herald, Friday, November 21, 1997, John Olsen pays tribute to his fellow artist: Rapotec - Artist who painted with thunder... Abstract expressionist Stan Rapotec, whose brushstrokes were like iron rods thrown down by Zeus. In The Art of Australia, Robert Hughes wrote that Rapotec's paintings were "conspicuous for their brutal power". His Blake-winning canvas, Meditating on Good Friday, provoked debate on whether abstract painting can convey the complexity of meaning and sensation expected from a religious image. Stanislav Rapotec was loved by the art community and also among some Slovenian friends in Australia, Slovenia and arround the world. STA and SLoveniaWeekly NEWS Embassy of the Republic of Slovenia Canberra Press Release Establishment of diplomatic relations between the Republic of Slovenia and the independent state of Samoa The Government of the Republic of Slovenia and the Government of the Independent Slate of Samoa have established on 25 November 1997 formal diplomatic relations in accordance with the 1961 Vienna Convention on Diplomatic Relations. A joint Communique to this effect was signed at the Samoa High Commission in Canberra by Helena Drnovsek Zorko, Charge d' Affairs a.i. for the Republic of Slovenia to Australia and H.E. Leiataua Dr Kilifoti Eteuati, High Commissioner fort the Independent State of Samoa to Australia. Ljubljana - The incumbent president Milan Kutian is the winner of presidential election in Slovenia. He was independent candidate. Janez Podobnik, candidate of the Slovene People's Party was second, Jol le Bemik , the candidate of Social Democrats and Christian Democrats was third. There were eight candidates. Ljubljana - With a year's delay, Slovenia's Parliament Tuesday, 2 December passed the 1997 state budget amounting to SIT 743 billion (US$ 4.4 billion) with 47 votes "for" and 18 "against". The 1997 budget deficit is expected to reach SIT 33 billion (US$200 million) or 1.2 percent of the GDP (the expected budget revenues are SIT 710 billion). Ljubljana - Life expectancy for Slovene Women 77 years, for Men 70 years. The National Statistic Office has recently published bilingual (Slovene and English) Life Tables for the Population of Slovenia for the periods 1980-1982-1994-1995. According to the tables, life expectancy has been on the increase in Slovenia. 60 years ago men's life expectancy at birth was 50 years and women's 54. Life expectancy is higher in western parts of Slovenia than is its eastern parts. The longest life have women in western Slovenia. Their life expectancy at birth has exceeded 78 years in the years 1989-1993, which is 2.5 years less than in Austria and 2 years less than in Italy. Women in eastern Slovenia live 2 years less than women in western Slovenia, but still 2 years longer than women in Hungary and as long as women in the Czech Republic, Slovakia and Poland. Men in eastern Slovenia can expect to live 68 years, which is 2 years more than men in Hungary and as long as in Bulgaria, Romania and Slovakia. Calcutta - A special retrospective of Slovene films will be included in the 12th International Film Festival in India's Calcutta opening 2 December. Festival features 229 films from 36 countries. Slovene films: Franci Slak's Ko zaprem oei, Andrej Mlakar's Halgato, Miran Zupaneie's Radio Doc, Metod Pevec's Carmen, Andrej Kosak's Outsider, Mitja Miklavc's Herzog and Igor Sterk's Ekspres, ekspres. A number of films produced by young directors of the Ljubljana Academy for Theatre, Radio, Film and Television will also be presented at the Calcutta film festival. Ljubljana - Austria chose to support Klagenfurt's candidacy for the 2006 Winter Olympic Games, with that they supported the candidacy for organization of the 'Olympic Games Without Borders' in Austria province Carinthia, Italian Friuli-Venezia Giulia and Slovenia (Olimpijske igre treh deDel). Slovenia's Olympic Committee welcomes Austria's decision. They hope that Italy's Olympic Committee will adopt a similar decision. General: Basic Statistic, Geographical Position, Useful Phonebook, State&Political System, International Relations, Defence, Education, Health Care, Science, Culture, Tourism etc. Cultural Heritage, Economic Statistics Legislative Changes Affecting Business ORDER: Vitrum d.o.o., Hradeckega 38, 1000 Ljubljana, Slovenija; Phone:+386 61 126 1325 E-mail: vitrum-lj@eunet.si Price: 50 DEM Slovenian language, literature and culture at Macquarie University Sydney Centre for You can study Slovenian full-time, part-time or take single units by correspon den ce. Vor more Information you can contact: Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies Tel.: (02) 9850 7015 Slovenian Section, Metka Euk Tel.: (02) 9850 7032 e-mail: mcuk@Iaurcl. ocs.niq.edu.au Glas Slovenije Youth Contributors Cveto Faležjun. (Canberra); Lenti Lenko, Zatika Rizmal, Alenka Paddle, Paul Paddle (Melbourne); Lolita and Roman Reznicek, Barbara Poredoš, Daniel Poredoš Nataša .Drummond (Sydney); Sonja Zabkar (Wollongong) Sydney, 29 November 1997 - From the eighteenth Slovenian HSC Candidates Ball "Maturantski pies" at Club Triglav; students with the teacher Marie Williamson /More in the next issue/ I'liolo:K.l'clcar and I'. Kropc 16 - V^ÏSLOVIMJF "'jTÎ.'Îw""* Kako pa kaj vaše ZDRAVJE? NOVICA - pred izidom Istrski izseljenec iz Melbourna razglaša samoopredelitev istrskega naroda Bo tudi Istra dobila svojo Severno ligo po zgledu Bossijevih zelenosrajčnikov? Odcepitev Istre napoveduje istrski podjetnik iz Melbourna Joe Bepi Sterpin. "Mislim, da bom že pred božičem nastopil z našo zahtevo po samoopredelitvi istrskega naroda", je dejal za lokalni dnevnik Glas Istre. Da bi svojo idejo razširil med ljudstvo, je dokumente o 'istrski avtonomiji' vnesel v internet, tako da jih je mogoče prebrati na - med izseljenimi Istrani dokaj popularnem - naslovu www.Istria.com. Bepi namerava začeti z akcijo v Zagrebu, nadaljevati pa tudi v Sloveniji in Italiji. Avtonomna Istra naj bi namreč zajela celotno zgodovinsko ozemlje Istre. Bepi je za mirno pot. Če v Zagrebu ali Ljubljani ne bodo pristali na referendum, bo podporo iskal v evropskih institucijah, v Organizaciji združenih narodov ali v Washingtonu. /Iz SOBOTE -Primorske novice/ Imate suhe oči? Potrebujete umetne solze! Potrebujete umetne solze in to vsaki dve uri! Tako vam pripiše očesni zdravnik v Avstraliji, ne da bi vam svetoval še kakšno alternativno možnost. Z njo si seveda lahko pomagate le, če jo odkrijete sami. Obiščite trgovine z zdravo prehrano, tako imenovane Health Food in na policah boste našli Efalex, manjša steklenička kapsul stane okoli 35.00 dolarjev, večja z 240 kapsulami pa 49.95 (odvisno kje). Dnevno je potrebno zaužiti osem kapsul, štiri zjutraj in štiri zvečer. Efalex vsebuje tunino olje (Fish Oil Tuna), olje trobentic (Evening Primrose Oil), olje materine dušice (Thyme Oil) in vitamin E. Pravijo, da Efalex izboljšuje vid in daje dobro mazivo (lubrikant). S.G. Pravilna rešitev uganke iz HO. št. - imena ptic: golob, vrabec, pastarica, detel, kos, kukavica, ščinkavcc, sinica, vrana. • ••••• REBUS TISKOVNI SKLAD $ 40.00 Paula Zemljak; $ 20.00 M.L. Košorok $ 10.00 družina Žabkar; S 5.00 G.M. Harej HVALA S3 - Č 0-0 t\ c: Ï3 Sponzorji za barvo v Glasil Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zapore Uganko je poslala Ivanka Krcmpl.l Ivala! Ni bila rešljiva, ker jc prišlo do tiskovne napake. Sc opravičujemo. Viri informacij: I eleiioslaniStvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delu, l)eloh'a\, STA, Man, Primorske ivice, Slovenske brazde, Morel, Mure! jato dokumentacija, Demokracija, Druiina, Na.i tednik, Svobodna Slovenija, Rodna urada, -i\uXa imulupisuiki - Smeh Praktični Gorenjec Gorenjec ima na vratih dve luknji. Eno zato da vidi kdo je prišel, drugo pa zato, da bi videl kaj je prinesel. Homus Delamaris Janezek gre na šolski izlet v Taborsko jamo. V izkopanem rovu zagleda na tleh del ribje konzerve in zavpije: "Gospa učiteljica, v tej jami je živel Homus Delamaris!" Krava in polž Poročila sta se krava in polž. Nekaj časa sta srečno živela, potem pa je krava začela varati polža z bikom. Ko je polž to videl, je ves žalosten rekel kravi: "Že dobro, žena, sai sem vedel, da si me vzela samo zaradi hiše." Dobri Gorenjec Janez dobi goste in jih med klepetom vpraša:"A ste za kaj osvežilnega?" Gostje pa nav-dušeno:"Ja, seveda, prosimo!" Janez pa: "Micka, daj no, malo okno odpri!" Labodje jezero Komandir pride na postajo in razdeli vstopnice za ogled predstave Eigarova svatba. Naroči naj se lepo oblečejo, da pa ni treba priti v frakih, saj je to samo predstava in ne poroka. Pa reče policaj sodelavcu:"Kaj se bo hvalil, zadnjič, ko smo šli gledat Labodje jezero, je pa edini prišel v kopalkah!"