(48 štev. Trst, v soboto l novembra 1802. IV. leto Novi list- izhaja vsako soboto ob 4. popoludne z prilogo Mali Novičar. Za naročnike v deželah sall>3. monarhije naročnina stane: za celo leto£ kroti, ua pol leta 4 krone, za čtrt leta 2 kroni. Naroč niki zunaj države plačajo g kron na leto. — Posa tuezne številke se prodajajo v tobakarnah po /5 novč. (10 stotink). — Kdor ne dobi pravočasno lista naj ga reklamira po pošti z nefrankovanim odprtim pismom. Telefon štev. 677. Oglasi se uvrščujejo pn pogodbi; za poslana, osmrtnice in druge privatne sestavke je plačati 10 stotink za petit vrsto. — Naročnina in oglasi naj se pt š. Ijajo upravništvu lista. — Plačilo naročnine in oglasov je izvršiti franko v Trstu. Dopisi naj tp pošiljajo uredništvu, katero pa ni dolžno jih vrni1 četudi nepriobčeni. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. — Naročnino in oglase je plačati v naprej. Telefon štev. 677. Tostran in onstran. (Misli vseh Svetili, dan). i\ i Čudni, nerazumljivi čuti napolnjujejo človeško srce danes ta praznik ! Spomin trohnobe, spomjn minljivosti saše je. kar nam razorava duša ta. čudni, ta mračni dani Na grobišču stojimo; na onem groznem kraju, ki predstavlja »mejno pokrajino* med časnim in večnim, med tostran in onstran, med minljivim in neminljivim, med znanim in neznanim. Ali je mogoče, da to krasno življenje človeško — a k o je krasno 1 — vsi ti zanimivi dogodki našega življenja tako žalostno razpršijo v nič, nahajajo tako strašen konec v tesni, mokri gomili ? Brrr ! Kako pretresa ta misel ! In ni se je moči iznebiti 1 Ako to mislimo, srdimo se na smrt, na groznega angelja, ki neizprosno Sika niti življenja človeškega, — srdimo se s-koro na uredbo v naravi, da mora vse, pa prav vsa tako žalostno poginoti. In pred nami, okoli nas, — nrštevilno dokazov, da je to resnično, da je ni moči, ki bi mogla u s t a v i t i ta grozen tok stvari. Ali je res ni, se vprašamo : ali je zares veda človeška, zmožna sicer da podira goré, da vstvarja čuda na zemlji, nezmožna protiviti se smrti, speljati ad absurdum trditev, da na zemlji vse mine ? In angelj, ki razprostrtih peruii sedi na grobnem spomeniku, odgovarja s strašnim: »Nel* In odgovarja nam z istim „Ne !" množina vencev, ležečih na gomili, vencev, katere so znosila skup vf ljubeča bitjf. In ta silni ,Ne 1" nam mora zadostovati, ker ta isti „Ne" nam mora biti rešitev uganjke, na katéri si ubija glavo učenost. Ako te osupne včasih izrek sodnikov, ki pahne v nesrečo pojedinca in morda ž njim celo rodbino in ves rod potomcev njenih, da se nehoté vprašaš : ali je bil pa ta izrek povse naraven, pravičen in nezmotljiv? — odgovor dobiš : v zakonih je tako ustanovljeno, §§ tako govoré I Ko pa motriš ta izrek, te zakone in te §§ prav strogo in sè stališča moràte, naravnega instinkta, naletiš ne malokrat na prepričanje, da je bil izrek, da so bili zakoni in §§ silno, silno površni in nedostatni in v srce se ti usmili po nedolžnem obsojeni, v srce se ti usmilijo njegovi dragi, ki morajo istotako trpeti po nedolžnem t. j. po krivdi istega površnega izreka, zakonov in §§. ! Tak čut te obdaja danes stoječega na grobišču. Tisoči počivajo pod tvojimi nogami, katerim ni mogla niti podaljšati življenja veda zdravnika, kamo-li ohraniti 1 In posledica tega nedostatka : nagrobni spomenik, ob njem mrtvaški venci in na spo* tnenikii — angelj mrtvaški ! O mar» sikaterem nadarjenem Zdravniku gre glas : ,Oj ta bode še napolnil pokopališče i tortvimi prej nego postane pravi rešitelj bolnikov !•' In polni jih I Ako pa ga VprasaŠ po Vžrokih smrti, dobiš odgovor: „Zakon narave je tak, nasproti smrti in njenim Uzrokom stojimo tudi zdravniki brez moči in orožja !" Ali je pa to r e s n i č n o tako ? Neki potajni čut ti pravi : „Ni resnično 1 ' O uzrokih smrti izlasti prezgodnje smrti — in 99 odstotkov vseh onih, ki počivajo v tej mejni pokrajini", umrlo je prerane smrti — daje naše nemirno življenje tisoč odgovorov, ki vsi se glasijo tako, da je pač človek individuvalno kr v pranja« svoje smrti, a temeljna krivda leži globlje, leži v materiji, a še bolje : leži v brutalnih idi tkrsjno krivičnih socijalnih razmerah — in to je isti odgovor, ki ga dobimo o temeljnih uzrokih onih pregreškov, ki spravijo bedastega sodnika do površnega izreka na temelju bedastega zakona in bedastih §§, katere so kovali istotako površni in ž alostno nedostatni ljudje. _ In tako imamo pred seboj doka/, da je grobišče, ta „mejna pokrajina" mej časnim in večnim v tej obliki in gradivu prav za prav dokaz nedostatne vede zdravniške in da je današnji praznik žalostno spričevalo te nedostatnosti. A ne povsem, — marveč le v kolikor se tiče tostranskega življenja. Toda angelj na robu grobnega spomenika ima v roki trobento in njegov pogled je obrnjen v — višave. In to pomeni, da pride dan, ko zadoni ta trobenta nad grobiščem in sklišče zopet k življenju vse one, ki počivajo u globini; skliče jih k novemu življenju — nad zvezdami, kjer bode pozabljen trud življenja in njega borbe, pozabljena nevednost zdravnikov, pozabljeno vse kar nas je vezalo na to — žal ! — borno življenje. Ondi v večnem raju ,nad zvezdami" snidemo se, očiščeni vsakega sledu materije in greha njenega, v novi, pravi in neskaljeni, večni sreči, — ako smo si jo zaslužili. Ako smo si jo zaslužili ! Ta „ako" mora v teh turobnih hipih danes pretresti vsakega še tako nevernega Tomaža, ki dvomi o onstranskem življenju. Kajti zagonetka, ki nam jo slavi neumljivo stvarjenje Njegovo, je tako temna in težka, da je nevarno lahkomiselno vreči na lehtnico ,/biti in ne biti" onstranskega življenja in zavreči eno jedino jamstvo za ta neumljivi in mnogim negotovi slučaj, — vero v večno bodočnost, vero v Njega čegar je večnost, in vnjegove res-n i c e. Marsikateremu od onih, ki smatrajo sveto religijo za sredstvo „špe-kulativnega klerikalizma",' kakor se izražajo, bi bilo morda ljubše, ako bi se obistinili v polni meri poskusi ruskega profesorja dr. Kulebke, da bi se človeško srce dalo zopet oživiti ali še več : da bi se človeško življenje dalo stalno ohraniti in bi potem odpadlo Bamo po sebi vprašanje o — posmrtnem življenju. Ali vprašanje nastane : je li vredno Vse tostransko Éivljenjè, tudi ako bi trajalo za vedno, da se zaradi njega odpovemo sijaju in sreči, ki nas čaka v večnem raju, o čegar eksistenci ne more dvomiti kdor se uglobi v premišljevanje o večnih zakonih božjega stvarjenja? Ali bi bil vreden tudi sijajno in v polnem obsegu posrečeni eksperiment dr. Kulebke, da sma« tramo zaradi njega večni raj vže v naprej kot nekuk muzej vsled nedostatnosti zdravniške vede v zveličanju pospravljenih duš? O tem razmišljati nas pač sili današnji prazn k, — praznik, posvečen spominu dragih raDjc h, prazn;k preseljevanja duh>v človeških iz vic tija v večoi raj. ,PoIiiifta. Državni zbor. Poslanska zbornica se^že nekaj dni prča z zadevo poljedelskega stavkanja v Galiciji. Govorilo je veliko število poslancev a še ni razprava dognana. Menenja k govoru se oglasivš h poslancev si nasprotujejo ker eni zagovarjajo strajkujoče in napadajo deželno upravo in nastopivše vojake, drugi pa zagovarjajo napadane in branijo „šlahtuzice". Včeraj jo bila glasovana uujnost j rvnnu delu predloga posi. Datszynskega in se bode razprava nadaljevala v prihoduji seji, ki je sklicana za četrtek. Vojna pridloga je ludi v avstrij-ki drž. zbornici naletela na velike težkoče. Vlada žel', da bi predloga prišla na vrsto takoj za debato o vladni izjavi. Želela je, da se jo brez prvega branju odda vojnemu odseku, temu so se pa odločno uprli : neaška ljudska stranka, Čehi, soc. demokrat', Vse-nemci. Posebno poslednji odi* čuo nasprotujejo. Vprašali bodo zborničnega predsednika, ako ga je volja posredovati, da vlada predlogo sploh umakne. Češki radikalci nameravajo predlogo obstruirati. Ž njimi je govoril č ški minister R^zek in jih skušal odvrniti od obstrukcije. Vse češke stranke so imele posvetovanje. Skoro gotovo j", da ne bodo ustregle vladni želji, da bi se pospešila rešitev predloge. Minist. predsednik KOrber je nekaterim poslancem zagrozil, da bo zasedanje, ako zbornica predloge pravočasno ne reš:, zak'jučeno, ali pa bo drž. zbor razpuščen. Slovanski centrum bo v zadevi poslanca Ro-mančuka o poljedelski stavki V Galiciji glasoval za predlog Mladočeha Fidlerja. Pri nujnem predlogu radi dvojez:čn h napisov na železnicah na Severnem Č škem, se bo oglasil tudi slovenski poslanec Žičkar, ki bo govoril o tozadevnih razmerah na Slovenskem. Deielnozbortke volitve. Hud boj bijejo zdaj v raznih deželah krščan-sk; možje pri deželnozborskih volitvah zoper združene nasprotnike krščanstva. Karkoli sovraži krščanski družabni red, se je združilo. Na Moravskem je katol.-narodna stranka pod vodstvom nam Slovencem dobroznan h prvo-borite'jev dr. Stojana in dr. Hrubana ohranila vse mandate, priborila en mandat in vp'ivala na več krajih, da je prišlo vsaj do nekakih kompromisnih mandatov, ki niso p >polnoma orodja v rokah na sprotnikov. Na Gorenje avstrijskem je vrlo organizirana odločno katoliška stranka prodrla popolnoma v kmečki skupini in si priborila vseh devetnajst man datov. Izredno hud boj je pa vladal na Nižjeavstrij-skem. Tu je nasprotn k zbral vse svoje sile. L be-ralci, nemški nacionalci, soc. demokratje — sploh vsi, ki sovražjo kiščanstvo, so pozabili na vse strankarske razlike in so združeni planili v boj. Ni številni shodi so se vršili med volilno borbo že cele tedne. Energija, ki so jo tu razvile v^e stranke, je občudovanja vredna. Bila je, odločilna bitka, pri kateri so vse stranki poslale v boj vse svoje sile. Z napeto p >-zornostjo so bile te dni uprte oči cele Avstrije na to deželo, katera kot središče države naravno vleče nase vse zanimanje. Izid volilne b;tke je bil s;j jen : Krščanski socialci so od 21 mendatov dobili 20. Priborili so si torej na novo 5 mandatov. Ta uspeh je epoha-leu in kaže, na kateri strani je ljudstvo. Ko je katol.-narodna stranka na Kranjskem od 16 krneč kih mandatov dobila 15, se je reklo, da je to mogi če samo v .zaostali in neizobraženi" K>anj~ki. Zdaj imamo pa zglede iz dežela, katerim tudi naj zagrizeuejši nemški nacionalec ne more očitati ,na-zadnjaštva" — in tu se kaže uspeh krščanskih strank v ravno tistem ali celo še sijajnejšem raz merju. Nižjeavslnj-ke volitve so velevažae. Uspehi krščausko-socialne stranke se morejo izprevideti, č se pregledajo vse posameznosti. Padla sta celo dva liberalna deželna odbornika. Dež. odbornik Sclioffel je d< b 1 le 708 g'a sov, nasprotnik ki ščansko-socialni dekan Kub chehn pa 2242 glasov. 'Dtželni odb >rnik Richter (Fio-ridsdorf), je to pot dob 1 le 1324 glasov proti kr-ščanskosocialnemu Reckendorferju. Kako prav je imel dr. Luege -, ko je dejal, da Richter ne bo več dež. odbornik. Nekateii uspehi so uprav kolosalni. Kršč. socialec župnik Bauchinger (Scheibbs) n. pr. je dobil 218! glasov, nasprotnik pa — 11, kršč. soc. Leop. Steiner (Tulln) 2103 glasov, socialni demokrat Rretschneider pa — 3. Ites j\ da imajo krščanski socialci j-ko srečne osebne lastnosti, katere so zmižne ljudstvu ugajat;. A to pot niso odločevale prav nič osebe, ampak volivci so šli v boj edino le za ideje. To se vid najbolj pri onih kandidatih, ki so zadnjič kandidirali na krščanski program, pa so se izneverili in uskočili k nemškim nacionalcem. Vsi ti so propadli. Tako je n. pr. v Amstettenu zadnj;č zmagal SengstbratI na krščanskem programu. Zdaj je odpadel in uspeh je ta, da je dobil le 821 glasov, nasprotni kršč. soc, Stiickler pa 2193. Tudi zgo-1 raj imenovani Schoffel je propadel le zato, ker je zapustil k'ščanski prapor in ušel k nemški ljudski strank'. Edino le v Badenu, kjer imajo dunaj ki judje svoje vile, še ni borba odločena. A tudi tu je pri š-1 krščanski socialec Jurkel v ožjo volitev. Omeniti moramo še, da so za nižjeavstrijski deželni zbor volili direktno. Tudi tu se je torej pokazalo, da je direktna volitev povsod ugodna krščansk m strankam, kjer so iste organizsane. Gotovo je pa tudi to, da more biti tudi za celotno državo le najkoristne še, ako se volilna pravica še bolj razširi. Gotovo bo ta zmaga krščanskega socijalizma na deželi mogočno vplivala tudi na mesta. Na Dunaju siccr je isti že itek prodrl A v manjših pro-vincialnih mestih, kjer životari liberalno .špisbur-garštvo' še dalje v svoji ,'odreveneli omejenosti, kjer delajo politiko nezreli nemškonacionalni pobiči in koder obzorja zabitega abderita še ne sega č z njegovo gostilniško omizje — tam se še plaho diži liberal zem. A upati je, da ga bo zmagujoča svetloba prodirajoče zavednosti tudi iz teh političnih jazbovin prej ali slej prepodila. Notranji političen položaj. Cesar je torej kakor smo že poročali sprejel ostavko pravosodnega ministra Speus Booden-a in je bila uprava teg t portfelja začasno poverj na dr. Koerberju, tako da je on ob jednem ministerski predsednik voditelj nrnisterstva notranjih del in vodja ministerstva za pravosodje. Zares ogromno, preogromno delo za m< ža, kateremu je nositi še po vrhu toliko odgovornosti v zadevi obeh nagodbi G!ede odstopa pravosodnega ministra so poročali nek.teri listi, da ga je k temu koraku n gnalo slabo zdravje, a drugi baje dobro p učeni listi p t trdijo, da so bili uzrok demisiji ministra Spen.-Boodenà polit čni motivi, posebno pa na spravljivo zadržanje Cehov napram njemu. Palamentarui pol. ž j je napet in mrzel. Govor ministerskega predsednika je silno vzu.voljil češke zastopnike in nov nstvo. Kakor na drugem kraju omenjamo, se je dr. Paca k, ki je prvi govoril za dr. Koerberjem, p >vzpel do izraza „iiifamija* glede ministrovih izvajanj glede češko-neinške sprave. Češko nemško novinstvo kar grmi Politik" pravi, da mora mlad češki k'ub pretrgati vsako pogajanje z dr. Koerberjem. Propad med njim in Čehi je postal š-3 globlji, ker se je dr. Koer-ber nalašč izognil priliki da povè Nemcem le mrvico resnice. „Nar. Listy- prašajo : „Ali h če dr. Koerber privesti do skrajnosti, ali hoče ustvarit, položaj, v katerem bi češka in ogerska nagodbai oarlament in parlamentizem bili pokopini in bir, -kratsko-absolutistični rež m bila jedina rešitev ? Ali kaj sploh hoče dr. Koerber? „Hlas Naroda" piše, da je neki posebni narin v izjavah ministrovih raz-dražil tudi najmirneje češke zastopnike med mir uimi. »Jedini pangermani so ploskali dr. Koerberju." V splošnem češko časopisje poziva narodne zastopnike na ojster b j proti dr. Koerberju. Zahtevajo od njih, da pretrgajo sploh vsako zvezo z vlado in prično najhujšo opozicijo. Hrvatski deželni zbor. V prvi polovici prihodnjega meseca se snide h kratkemu zasedanju hrvatski deželni zbor. S proračunom za prihodnje leto se v tem zasedanju ne bo pečal, marveč bo dovolil le provizorno podaljšanje financielne nagodbe z Ogrsko za dobo enega leta ter štirimesečni budgetni provizorij. Razprava o proračunu se prične šele tedaj, ko bo dognana nagodba, na podlagi katere bo mogoče sestaviti definitivne postavke proračuna. Obenem bodo v prihodnjem zasedanju na vrsti tudi zadnji dogodki v Zagrebu Vlada bo bržkone zahtevala, da cela dežda prispeva v pokritje povzročene škode. Kònec f rancozkega protektorata na Vztoku Parižki list „Ve ri t è" piše: V (čigled čudnemu posti panju Gambette je postalo neizogibno da prej ali slej postane antiklerikalizem „un artirle d'exportation' (eksportno blago). Ko je zavladal v Franc ji, se ni mogel ustaviti na meji Naravni razvoj notranje politike je moral izvesti sv. j upliv do skrajnih mej francozke delavnosti Antiklerikalizem je po nesreči našel pot : preko morja in se jo listavi tuli na Vztoku. V onih daljnih krajih ki se zovejo Vztok in ki se raztez >jo med libiško puščavo in Črnim mor jem, Sueškim prekopom in Carigradom, od Sredozemskega morja do Evfrata, imela je Francozka zbog protektorata nad kristjani'vseh narodno ti ni ko moralno suveren teto ali nadv'adje. To na vladje so zlasti izvrševale verske zadruge, katerih ustanove vsake vrste : cerkve samostani, šole, bolnišnice bile so ob jednem tudi propagacije jez ka in upliva francozkega. Skoro nemogoče je bilo da preganjanje du-hovše ne in verskih zavodov v domovini ne bi upli-vala prej ali slej tudi na ta posvečeni položaj na Vzti ku. Drugi narodi videči, kaj se z nami godi od strani ant klerikalne politike mislili so, da je najprimernejši čas vropati nas moralne nadoblasti. Med duhovi samega ljudstva niso naši konzuli in n ši zastopniki imeli več mnogo avtoritete. Zakon o kon-gregacijah pa je zadal z. dnji udarec našemu pro-tektoratu"]na Vztoku. Najprej je naša zaveznica Rusija porabila priliko, da vzame nase oblast, katere smo se mi odrekali radovoljno. Potem je pr š'a Nemčija vedoòa, da protiklerikalna struja na Francozktm ne bo le nasprotovala njenim nameram. Nazadnje je b a pripravljena ša Italija, da bi tudi ona vtakn la vn cs svoje prste. Nemčija se ni premišljala, da ja potegnila nase zaščito nad kristjani, katera glasom dogovorov iu tradicije pripada samo Francozki. Italija je tu li tega mnenja da je pr šel čas da si prisvoji to I ar je našega. Ob podpori Nemčje je menila, da j j ne bo težko doseči pri sultanu iradé, ki bi naj j j dal protektorat nad^narodnostmi Levante. S tem je torej vzkračena suvereniteta Francije na Vztoku. Rus-per to usurpacijo antiklerikalne ltal;je, prosvedov d je tudi težnji Nemčije, da zavzame mesto Francozke nad svojimi narodnostmi. To je torej zares konec protektoratu francoz-kemu. Antiklerikalizem raztegnil je svoje delo preko morja. Narava stvari je prinesla vse to. Proganjanje krščanstva v Franciji moralo je imeti za posledico tudi izgubo krščanske oblasti na Vztoku. To pa PODLISTEK JSàfi-pàna.*) Tragikomedija v več dejanjih in podobah. ČETRTO DFJANIK. 6. Podoba: Kako setev, tako žetev, (Dalje) Kmetje. Kake reči nam pripoveduješ, Simon ? Kaj take ljudi smo poslušali ? Simon. Take reči, tako ljudi! To sem vam pravil vedno 1 Ali vi ste lizali sladek strup ki ga je izl vala po tistem č isniku črna duša narodnega izdajalca. Človek*, kateremu je trn v očeh vse čisto in pošteno, človeka, ki sovraži tudi čisto solnce, — zakaj ? Zato ker je čisto in ker hoče, da bi se svet pogubil, kakor jo pogubljen on sam, polvrag, Vražen I Pa zdaj imate! Ali Ridite kam ste zabredli? Ali vidite, kaj kani jud ? Zapoditi vas hoče z rodne zemlje, Zito da bi b lo nj govo ! Ali zdaj veste, kaj ste podpirali kot udje tistega vražjega društva? Ali zdaj veste kaj so taki ljudje, ki so potoagili judu, da vara zavije vrat? Kmetjei Naši sovražniki naši morilci so, vredni da jih pobijemo I Vražen. (ki je stal mej govorom Simonovim za nekem drevegom, stopi V osredjr, zlobno se režeč). No, pa j'h pobijte ! Tukaj sem, j »t, Vražen, tisti, ki vas je pogubil in ki vam želi vse kuge tega sveta, hè, li*5! — é ! Vsi navskriž. Kdo je to ? Ali je to Vražen, ali je vrag ? Če je, pobijmo ga ! Simon. Oboje je, Vražen in vrag, — ali ne dotaknite se ga, — okužili bi si roko, s katero se ga taknete ! Proč od tu, spravi se I Vražen. Oho, ti pa le tiho bodi, svetohlinec klerikalni, dingače povem celemu sv^tu, kdo si; vse tvoje skrite grehe razkrijem, — vem j h dosti, ' da bodo kazali s prstom za teb j I j Simon. Tako govor š ti, torej si ti tisti, ki grozi po .Praporju" vsakemu, ki ti je na poti; ki, o vsakem nekaj veš. ki vsakega hočeš ..razkrin-' jkati', dasi ne veš o n komur nič in so le peklen-.ske laž1, kar kvasiš, da bi svet menil: resn;ca je, kar je tiskano v tvojem časniku I Pa si naletel na! pravega govori tu pred temi možmi, kaj veš o meni, pa pri tej priči I : Vražen. Ha, ha! To pa to! Par kmetavzar-jev samo naj ve za tvoje grehe ? To je meni premalo : cela dežela in še daleč čez njene meje, kjer j s slasijo čitajo sloveči ,Naš Prapor", ki ne priza-! naša nikomur, naj izvedo kak grešnik in potepuh je Simon Zemljan iz. Kmetje. Ti lažeš ! Simon Zemljan je pošten človek mi ga p znamo od z beli do groba, — a ti si potepuh, ti si ničvrednež, poln hudobije, ki si nas spravil v nesrečo, — in kaj smo ti storili, kaj ? Govori ! Vražen. (perfidno) Kaj ste mi storili ? Zares, niči A sovražim vas kakor sovraž:m celi svet, če-^ tudi mi ni stori nič žalega, a sovražim, ker mije sovražiti vrojeno, ker delam gorje zato, ker je to ] moja radost, moja slast! Da, da, moja slast vse, kuge tega sveta na vas in na te, ti — razkrinkati klerikalec I (se obrne na odhod ih krže, .osla', navzočim ) Kmetje. Poberi se, ali te pob jemo s kamenjem kakor strupeno golazen ! Vražen. Mar pobijem jaz vas ! (izvleče revolver n vstreli med nje, a k sreči ne Zadene nikogar), Kmetje in Simon za njim I Strel al je ! Izro-č mo ga orožnikom I Vražen Hé hé, hé — é ! (vstreli vnovič in zbfž', ostali razun domačih takoj za njim). Blaž. No, zdaj vemo pri čem da smo. Tudi vi, oči, stoš.i na limamice tem ljudem, zato nas za- rub jo in vam b 'demo vrdeli hvalo otroci, da postanemo brez strehe. — Sramota takemu očetu! Zemljan Molč', dečak, pa poberi se mi od doma ! Tu sem še jaz gospodar ! Juština (v lopi, si briše oči s predpasnikom) Seveda si še, pa ne boš več dolgo. Oh, kij smo doživeli I Jula. Kaj treba tega, mati ? Pa pojdemo po svetu, — jaz se že preživim, saj pravijo da sem brhka, ha, ha ! (odide okoli hiše.) Bluz. Tudi meni ne bo sile, mlad sem in krepak. Juština. Mene pa odreši Bog, dovolj sem prestala na svetu ! Blaž. Mati, jaz vas ne zapustim, Vi ostanete pri meni, — a prokletstvo na takega očeta, ki ne pozna svoje dolžnosti I (Odide z materjo po stezi preko niše). Zemljan (sam stoječ ob lopi) Odšli so — vsi so odšli in sam sem — prav sam ! Pravijo da vrag, kogar hoče imeti za S8 obda s samoto. Že dobro, vrag I Da je daleč prišlo z menoj, to sam vem, — i vsake reči je enkrat konec na svetu. Rešitve ni, — kje dobim da plačam dolg, — pa še ta jud ! Kako prav ima Šimen ! Toda zdaj ne pomišljuj Peter, marveč — delaj ! Kaj nimaš zakhda v hiši? Ho, Rožanec ima še tisu-čake in notri mi leži brez zavesti — oni so ga pobili, ne jaz! Kaj velja, pa mu storim konec in vzamem denar? Nikdo ne bo slutil, — vse pojde na rovaš onih '! Rečeno storjeno ! (gre naglo v hišo od koder se skoro začuje stok in je anje). Zandarja. (prideta z nasajenimi puškami nazaj ) Prvi žandar Tukaj se je streljalo in pripovedovali so, da je bil oni rokomavh, ki sva ga prepodila in je streljal med ljudi, prav tisti Vražen katerega zaman iščemo. Dobiti ga morava, naj velja kar hoče 1 Drugi žandar. Sploh, gospod načelnik, mi danes tu okrog nekaj smrdi slutim da bova še imela opravka. Prvi žandar. Tudi jaz tako menim. Ta h ša — o zdaj rszumem, kaj se skriva za imenom .naprednjak" — tu ja vse ono, kar je v stanovitnem dotiku s kazenskim paragrafom. Drugi žandar. Čujmo, kaj je to? — Ječanje .. Prvi žandar.. To je oni, ki so ga pobili, — vendar bi bilo dibro, ako zopet pogledava po njem . Drugi žandar. Jaz nekaj slutim... skrijva se, — Zemljan prihaja iz hiše — sam.. (vstopita za sklad drv.) Zemljan, (pride iz h še) Storjeno je, — samo malo sem ga še pošlatal, pa je bilo po njem ! In zdaj imam denarja dovolj — da plačam tri jude in deset Zabašnikov! (vzame zveženj z bankovci iz žepa in jih jame preštevati.) Prvi žandar. V imenu postave očka Zemljan zdaj ste celoma naš ! Zemljan Kaj? Kako? Vi me hočete... Žandar. Tako je, oča Zemljan ! Čuli smo vašo samoizpoved, — ubijalec ste... ako imate še kaj urediti, — hitro, — potem vas odženemo. Zemljan. Urediti, pravite ? — (pomisli, potem temno). Da, da, — nekaj bi še imel.... prosim malo potrpljenja, (odide v hišo od koder se kmalu vrne). Tako zdaj sem ves vaš ! (jima pomòli obe roki.) Pa z Bogom, domačija! (Ž^ndarja ga oklepata, mej tem se začuje od zadej hrup in kr;k : „Gori, gori !" Poslopje Zemljanovo se zavije v gost dim, iz katerega začne švigati rud. č p'amen. Ljudstva privré vse polno na oder moj n.imi vsi domači ki obupno tekajo sem ter tija). Jula (se vrže očetu okoli vrata) Oče, kaj je to ? Kaj ste storili ? Moj oče ! Zemljan, (vklenjen) Dopolnjeno je ! Zapomni hčerka : kaka setev, taka žetev ! Ali gremo, gospodje ? (Žandarja ga odženeta). Zastor pade Konec četrtega dejanja. h ule il. j v b -Iji pouk za Francijo v bodoče, ako hoče š |ir dobiti kar je po neprevidnosti izgubila. Kriza v srbskem kabinetu. Ostavko Vujć ivega kabineta je kralj sprfjel jn pov.'ril sestavo novega kabineta generalu Cincarju Maikovićn. Novo listo ministrov je baje sestavil kralj sara. Ta novi srbski kabinet je smatrati z protest proti odgodjenju kraljevega potovanja na ruski dvor, čemur je inicijativa izšla od carja samega. Kril j in kraljica sta jàko užiljena. Ptmtn-ij.vo je tudi, da je Stoje Novakovič, srbski poslali k na ruskem dvoru podal ostavko. Chamberlain gre v Južno Afriki. Omenili smo že, da odpotuje sredi prihodnjega meseca v Južno Afriko angleški kol nialni minister lord Chamberlain. Samo na sebi bi to potovanje ne bilo nič Čudnega, saj mož po toliko bridkih udarcih, ki mu j h j,ì provzročila zadnja vojska, res potrebuje oddiha. Toda, ker je pa namen njegovemu potovanju vse drugo, nego oddih, je vest o tem vzbudila pozornost vsega politiškega sveta. Chamberlain ostane po dosedanjih poročilih na južno afr škili tleh do konca mare;', da se na lastne oči do dobra pre-piča o tamošnjih razmerah in osebno pogovori z odličnimi faktorji vseh strank. Temu potovan u priplujejo politični krogi v Londonu veliko važnost in trdijo, da bo odločilno za prihodnji razvoj an-gle-ke kolon jalne politike. S tem je Chamberlain postal v Angliji zopet popularen ; v zadnji čas bil je namreč skoraj popolnoma izgubil svojo popularnost, ker tieba za prerojenja Ju^ne Afrike velikih žrtev in ker se je v novo pridobljenih burskih pokrajinah pojavila jako močna opozicijocalna s: pa, katera je pretila p«.kvariti vsa angleška prizadevanja. Poleg tega pa so se tud v kap-ki koloniji razmere začele slab ) ob acati zi angleško politiko. Angleži se nadejajo, da potovanje Chamberlaina v Južno Afr ko p >ravna vsa navskrižja in .da angleško politiko dovede zo pet v pravi tir. Seveda danes pač še nihče ne more trditi, da se mu posreči ta poskus. V tem oziru je že dov d; dolgo deloval na južno afriških tleh pooblaščenec angleške vlade lord Milner, ki so mu natanko znane vse razmere, a ni mogel ničesar doseč . Tem manj b > dosegel sam Chamberlain, razun če ne bo obljubil veliko večje svote milijo m v, nego je dovoljeno doslej. Razmere v Španiji. Med kmečkim prebivalstvom v Anda'uz;ji se čedalje b dj širi nemir, katerega vzdržuje anarhiška propaganda Nadavuo je dešlo 25 klg. anarhi:"kih proglasov, ki so se razdelili med ljudstvo. Ljudstvo je razburjeno in ne prime za nobeao delo. Francija. V francozki zbornici se vrše precejšnji viharji z iradi zapiranja kongregacij k'h šol. Mnogoštevilni k »nservativci interpelacijo vlado v tej stvari v naj-ojstrejem tonu. Konsei vativic Ben v je rekel d t sta sedanja vlada in večina hujša nego možje izza revolucije 1790, ker oni so cčitno nastopali, dočim se zdaj dela pod krinko proti veri. Lefas je očital vladi, da dela z dvojno mero, kajti poslušala je pač ludarska delavce, à katolikov bretanjskih ni hotela slišati. Grozil je z revolucijo, ker je ljudstvo prepričaco, da le z lebeliranjdn se da kaj doseči. — Vlada se s po efka ni vmešavala v debato, drugi dan pa je govoril progresist Jounart bivši guverner v Alžiru ter ojstro napadal reakcijonarce in konservat/vce, kateri da so vstopili v repub' ko samo za to da bi jej škodovali ter da so „sami krivi" ako se tako postopa iz njimi. Poslednja leta da so bili baš upravitelji kongregacijsk'h zavodov oni najpogubnejši element za republiko. Dočim pa Journart ni povedal, ali so bdi »konservativci in reakcjonarci" zajedno tudi najpogubnejši element tudi za Francijo in ne le za republiko, žrl je slepo pohvalo od strani republikanske večine in list »Figaro* imenuje Jounarta že moža bodočnosti in ga imenuje nas'ednikom Combesa, ako bi ta odstopil. Kakor se Čuje v rad;kalnih krogih, dobilo bode minHerstvo sijajno priznanje in da mu je zagotovljena še kompaktnejša več:na v zbornici. jRazlične vesti. Imenovanja. Gosp Matija Šorli, dobro znan v tržaških krogih iz svojega službovanja pri pošti v Trstu, je bil zdaj imenovan pravim poštnim ravnateljem za Ijub'janski poŠ'ni urad, dosedaj je bil več let upraviteljem istega poštnega urada. Čestitamo 1 Pri tukajšnji financijaini direkciji je bil imenovan konc'pientom g. Janko Macak mlajši. Čestitamo ! Občni zbor. Polit'čno društvo „Edinost" sklicuje za nedeljo dne 2. t. m. ob 4. uri popo-ludne svoj .Občni zbor" v Skedenj v dvorano San-Čemot. Spored je sledeč : 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blagajn:ka, 4. Volitev novega odbora ; 5. Poročilo drž posi. Spin-čića o politiškem položaju ; 6. Poročilo dež. posi dr. Rybrra o politiškem položaju v Trstu ; 7. Eventualnosti. Škofom na Hvarcus e imenovan domi-nikanec 0. Jordan Zaninović. Novi škof je v 62 letu, rodoma iz Starega grada na ot ku Hvaru. V redovničkih krogih je zmatran učenim, strogim in vzornim svečenikom. V Dalmaciji ga zuiatrajo mlač-nežem v narodnem prašanju, a o tem se bode moglo govoriti še le ko začne delovati v svoji novi časti. Prid"' slovanski hotel! Pišejo nam iz mesta : Nič ne potrebujemo v Trstu nujneje nego pravega in pristnega slovanskega hotela, t. i. hotela, ki bi bil tu izključno za Slovan e. To čuti vsak naš člov< k, i bskuj -č Trst. Ne pa misliti, da je to ut, p ja, češ, v Trst ne prihaja toliko ! „Kdor prav nočeš kupovati vžigalic družbe sv. C. in M kupuj „Legine" ali „Schilvereinske" ! ? To bi najbr/.e storil on, čegir vse vedenje kaže, da ni nikdar .delal za narod' dr.igače nego iz dob'č karije. In zdaj, ko je s svojo nedoslednostjo zakrivil, da se ne steka ves „narodni denar" na Go riškem v njegov žep, ko ga ne smatra noben pravi rodoljub več za nesebičnega Slovenca in ga ne povzdiguje na stol „narodnega vodite'ji", — zdaj se ravna vse njegova »javno' delo pi geslu : „kolikor narod men;, tolik) narodu jaz'. — Dobro za naš narod je vendar še to, da tako .Rudeči Prapor" kolikor „Soča" ne prihajata več v po'tev pri zares poštenemu delu našega ljudstva. Strupenih gljiv se bo naš narod še znal obvarovati ! Bojkot izd ajicam ! Iz Ljubljane nara pišejo: V zadnji štev *ki Vašiga cenjenega lista je bilo čitati dopis iz Ljubljane, ki je napravil precrj posloven i Fr. Malavaš:č. Igra se vrši v neki vas;. Mod dejanji svira Št. Jakobski orkester. Začetek < 1) 4. uri in p< 1 popo'u Ine Cene: Ustopnina 30 no\č (60 stot.) — Sedeži od I,—V. vrste 40 novč. (80 stot.); od VI. vrste naprej 20 novč. (40 stot.) Č'sti dobiček je namenjen s polovico v korist š dske družbe sv. Cirila in Metoda in z drugo polovico .Dramatičnemu društvu' za nalago garderobe. Koncem meseca novembra : „Divji lovec" F. S. F i;ž-garjev ljudski igrokaz s petjem v 4 dejanj h. Slovanov, da bi izključno zanje potrebovali hòtela. Ne, ni utopija in ako naj smatramo za utopi,o vse svoje početje, potem bode kmali utopija tudi naš narodni obstanek. V Trst v resnici prihvja dan na dan toliko Slovanov, da bi se izplačalo vzdrževati j |ost viditi, da vlada v teh krogih prav malo še jedino za nje jeden hotel ; o tem se prepričamo, - pristnega narodnega duha. Povsod je zavzela pro-ako pogledamo v zapisnik gostov r..znih obstoječih ' gtor neinščina in to celo v takih hišah, od katerih vetra v tuk»jšnj h trgovsk'h krogih. To pa zaradi tega, ker je govoril resnico. K temu dopisu m j dostavim tudi jaz še nekaj vrstic. Kdor občuje da ines z našimi trgovskimi krogi, mora na svojo ža- hòtelov v Trstu. Kake pa so tožba raznih našincev o — računih, postrežbi itd. nemških in italijanskih hotelov, o tem bi se dalo pa tudi nekaj povedati. Saj je kaj starega, da hotelirji izkoriščajo svoje goste kolikor morejo. Tako mi pripoveduje prijatelj, bi se na videz ne bilo bati narodnega mračnaštva. Lahko bi takih navedel dovolj in jih Š3 tudi utegnem.*) Ako bi hotel za vzgled nekaj povedat, rekel bi d. pr. to-le : Na starem trgu v Ljubljani je Mlekarstvo v Belgiji. Zanimati utegoe naše čitatelje, kako se prizadevajo žvinoroj-M drugih krajev da bi povzdig nili mlekarstvo na kar najvšjo strpmjo in kaki uspehi venčsjo njih trud. O uspehih mlekarstva na Danskem, kjer je isto najbo'je razvito smo svoj čas enkrat žo poro-ali. Danes princšamo statistiko uspehov mlekarstva v Bilg ji, kjer se ja v zadojih desetih letih mlekarstvo uprav sjijno razvdo. V Belgiji se nahaja danes 265.000 mlečnih krav, kar je tol k > ko vse rogate živine. Po najnovejših statističnih podatkih znaša izvoz masla v Belgiji oko'i 3,632. 350 klg. v vrednosti 10,061.600 frankov. Poleg pripravljanja masla se v zadnjem času v Belgiji širi tudi sirarstvo. Največ mleka proizvajajo trg. kooperativne mlc- da je prenočeval nedavno v hotelu „Evropa" čegar ' tvrdka za pr0(jaj0 k'obukov in manufakturnega karske zadruge (laiteries cooperati ves), katerih je na emnik je Nemec. K običajni taksi za sobo pri- ' blaga Benedikt. Podjetn k te tvrdke ima dve ogromni ' čez 400. Račuu iz 1. 1898 prikazuje svoto 13 milj. računalo se mu je za porabo sveče, katere niti ra-1 prodajalni, a niti jelnegi slovenskega napisa v istib, frankov, katero so te zadruge potegni'e za mlečne bil ni, 20 vinarjev in 20 vinarjev zopet za nekaj in vendar se v te dve prodajalne steka ogromno! preizvode. Že s prvega početka je belgijska vlada druzega, šesar se mu pa niti ni razjasnilo ; češ tako! denarja si0VPnske dlani, sramuje se -pa javno ' posvečevala mlekarskim zadrugam posebno pozor-je uzus v hotelu in tako plačajo vsi. AU'a bon pokaz iti slovensko lice. V tej prodajalni se vse ' nost in jih podpirala ob vsaki priliki, heur ! Plačajo vsi I Kdo naj se prčka z vratarjem uprek neaiškutari, morda iz strahu pred tistim ■ Sestava teh zadrug posneta je po danskih in in sobaricami ? Gotovo rajše da tiste dvojače, ker nemškim uslužbencem, ki tiči v trgovini da vzdr j ob toj i v tem, da vsaki član zadiuge dostavlja hotelirsko osobje in v tem se izlasti odlikujejo Nemci žuj0 v Djej nemški zna"aj ? Ali je slovensko ljudstvo .mleko sv. jih krav na določeno mesto, kjer se mu je surovo in robato. V, rašinje pa je, da li so take zsres na giavo patn0 da znaša svoj dober denar v takoj izplača cena za mleko. in jednake zahteve poštene in opravičene in ali so'žep ]jU(jem ki se sramujejo naš»ga milega jezika? Na ta način se omogočuje kmetovalcu brez morda tu le zaradi tega, da bi polnile podjetniku Rad bi vecie|) od £esa bi živeli ti trgovci, ako ne zgube časa in brez k*kih neprijetnosti ugodna pr -žep? Ako računa vsakemu gostu 20 vnarjev za bi bilo k njim nobene slovenske stranke več Ali ; daja njegovih mlečnih proizvodov za stalno ceno. svečo, dob!l bode zanjo 10 kron in sveča ostala ' treba bode resno nastopiti, treba napovedati splošen Uprava mlekarske zadruge briga se za nadaljuo bode še vedno — cela! Je-li to solidno? To pa je bojkot narodnim izdajicem, da jih izločimo iz svoje'prodajo mleka, a dobiček se potem v jedmki meri le jedna primera. Kako pa delajo v takih špeku- grede Denar, ki ga s'ovenska žana ali mož, dekle j deli med člane zadruge Bistvo teh zadrug obstoji lativnih hotelih, kar se tiča hrane, pijača itd I Ne ali m|adenč znosi v te trgovce, gre izključno v v tem, da se mleko ali jeml e naravnost kot tako vržej ) ničesar prič, marveč gotovo je da pride ča- nemške rok?, ker le z Nemci imajo ti ljudje trgo-' od kmeta in se kot mleko nadalje prodaja, ali pa stokrat po dvakrat in trikrat na nrzo. Take stvari vinske zveze. Ali za N m ce, za naše smrtne sovraž-^ da se iz mleka napravlja sir, dohodki zadruge pa bi se v slovanskem hotelu ne smele dogajati, nike se b m trudili ? Kako daleč pa smo vže. Ali ! se delijo vsako leto med člane primerno deležem ker tak hotel moral bi biti vseskozi e st in pošten. Potem bi se naš človek tudi brez skrbi izročil vra tarju in sobarici hotela, neboječ se da ga — slečejo. V Trstu so posebno Nemci strašno samogoltni. Tu sem prihajajo da se nažro in si napolnijo žepe ter da uganjajo nam sovražno politiko — po vrhu pa se nam še smejajo v pest ker se ne znamo o-sokoliti in se postaviti na lastne noge I Pa saj nam velevata ža narodna čast in ponos da ne znašamo svojega denarja v nikdar sto mogei dopustiti pangermanom v Ljubljani teg*, kar P™ z v odo v za 20,772.920 frankov I bisago tujca, marveč da se držimo zvesto in zna jjm dopušča .slovenski 1 beralec" župan Ivan IIri-! Da so se v Belgiji te zadruge zamogle v tako gesla : Svoji k svojimi bar. Ali slovenski napredni matadorji nočejo videti, j kratkem času tako razširiti, zahvaliti je raznim Strupene gljive* Pišejo nam: Zadnjič to bi moral0 videti naše slovensko ljudstvo, —'uredbam, katere sena vsak korak podpirajo in m trunili y iuko aaiec pa .... ( razumeti ne morem k ko da se je ravno pod vele- vsakega člana, ali pa se obračunava vsaki mesec narodnim županom Hribarjem zamoglo ta nevarno 'n se mesečno izplačuje. razširiti v slovenski stolici n e m š t v o. Ali je Hri- j Leta 1900 je b:lo osnovanih 95 novih koope-barjeva narodnost torej tudi le — pobeljen grob ?, raMvnih zadrug za prodajo mleka, masla in sira. Ali je to morda vse posledica slovensko-nemške L. 1899 je znašalo število članov teh zadrug 34;205, zveze v deželnem zboru? Ali je to sad liberalne' — a leta 1900 naraslo je to število na 40.706 sloven-ke naprednosti v Ljubljani? O potem naj članov. Mlekarski proizvodi katerih so 1. 1899 pre-naprednjakl le zabavljajo čez „klerikalce" — saj dale belgjt glasilo pravice naroda ! „narodne napredne stranke" na Goriškem nekaki Furor teutonicus. uzor v narodnih rečeh vsem goriškim Slovencem, — tej „Soči" se moramo čuditi, da jednako „Ru-dečamu Prapxji' izpodjedi k Tisti družba sv. C-rila in Metoda s teoa, da dela reklamo za Lebher-zove t. j. nemške užigaliee, ko pravi : .Kdor prav nočeš kupovati „narodnh", kupuj Lebherzove! Kdor nočeš ali ne moreš in kedar ne moreš prodajati vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, prodajaj Leb-herzove." To je vedenje jednega lista, k^koršno človeku kar sapo zapré I Alija mogoče da list, ki hoče biti j ed i n slovenski list na Goriškem dela reklamo sploh za kake druge nego vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda? Ker to je dolžnost vsakega zares slovenskega glasila. Ako pa dela nasprotno, ako priporoča nemške vžigalice, a to celo na oči-vidno zloben način, ko nekako odvrača kupujoče občinstvo od narodnih (a ne pod „ - " g Gabrš iek!) vžigalic, — po čem diši to ? Ali ne po izrecnem narodnem izdajstvu ? Ali ni tu oč viden dokaz, kako se naši nasprotniki že poslužujejo slovenskih časnikarjev, da škodujejo naši narodni stvari ? Zato ker je Nemec Lebherz dal oglas v „Sočo", ker je dal par novcev zaslužiti Gabrščku, zato izpodkopava tega list „Soča" koristi diužbe sv. Cirila in Metoda? Ali se nahaja dovolj besedi, da se prekolne tako hudobijo ? In človek, ki je zmožen tacega dejanja on se Š9 predrzne očitati drugim — narodne grehe?! Ako bi danes ali jutri „Lega" ali „Schulverein* plačala Gabrščku oglas, ali bode tudi pisal v „Sočo": Nedavno je potoval po Češkem neki Nemec iz Berolina. V Kutnigori si je kupil dve razglednici s čfškim napisom „Dopisnica". rrejemalec teh razglednic pa je moral od vsake plačati 15 fenigov kazni in to samo zaradi tega, ker je bil mesto pru-ko-nemškega napisa „Postkarte* oziroma rKorrespondenzkarte" češki napis „Dop'snice', češ to ni „poštni uradni jez:k" na Nemškem. Poročevalec te famozne vesti dostavlja da naj gospoda Nemci, ki potujejo na Češko, prizanašajo svojim znancem v Nemč ji s takimi razglednicami Ta pruska pritiranost pa bi m'rala.biti kot svarilo vsem poštam v slovanskih krajih, da nalagajo jednake kazni na vse razglednice ali dopisnice ki nosijo napis „Postkarte" ali tudi rKorrespondenzkarte" ; saj je le p esramotno in pre-Značilno za slovansko potrpež'jivost, da roma po slo vanekih krajih bre2 kažni vse polno samonemških „Postkart 1 Kar velja v Berol nn, naj velja tud^ med Slovani vice*vorsa I Neirški gospoda pa b; sploh najbolje storila, ako prizanaša sloVansk;m krajem s sv. jim obiskom. Dramatično društvo v Trstu uprizori v soboto 1. novembra 1902 v dvorani „Narodnega doma1, v Barkovljah, žalo gro Mlinar in njegova hči. Spisana v 5 dejanjih po E. Raupachu, *) Mi bi Vam bili za to celo hvaležni. Saj največ škodujemo narodni stvuri 3 prikrivanjem narodnega gnitja. Naše ljudstvo mora dobro poznati onega, sme prinesti svoj žuljav božjak ! Op. ur. komur napredujejo. V prvi vrsti je ustanovljena takozvana „M'ekaiska Matica" v Gemblou z vsem znanstvenim oiginizmom. Namen tej „Matici" je, da rešuje vsa mog< ča vprašanja, zadevajočo mlekarstvo. Ona tudi na podlagi lastnih izkušenj navaja zadruge na n."jb<; jš način uporabljanja in razpečavanja mleka, ona dela analize mleka, rešuje bakterijologična vprašanja, se bavi sploh s kemičnimi analizami, izkuša in priporoča najnoveja iznajdba na polju mlekarstva itd. Kadar k^ka mlekarska zadruga potrebuje kak svet, v tem pogledu, obrne se z uspehom do „Matice". Potem so še drugi forumi takoimenovani mlekar.-k1 zbori (conseilleres de laiterie). Dolžnost istih je, da brezplačno dajonasovete vsim, ki se v teh zadevah obrač'jo do nj h. Ti zbori imajo dolžnost da nteresovane os.be zadrug seznanijo z obsegom nj h delavnosti. — Trgovski pisli mlekarstva us'edotočeni so v poljedeljskem oddelku trgovskega muzeja. Ta urad ima nalogo da olajšava zadrugam prodaj i mlekarsk h proizvodov. Pridobiva dobre kup^e in pazi na vse pos'e v tem pogledu. Na razpolago so mu raznovrstne domače in vnanje novine in brošure glede kmetskega gospodarstva itd. Naposled je še četrta uredba takoimenovani državni agronomi, kateri po vsej državi prirejajo predavanja iz mlekarske stroke (n. pr. o vzgoji živine itd.) Ako želi kaka zadruga, da se jej kaka stvar raztolmač', treba je ^amo da to sp roči agronomu in ta je dolžin priti na mesto in predavati o željeni stvari, seveda brezplačno. Leta 1898 je bilo ustanovljeno narodno društvo za m'ekarstvo. To društvo vodi organizacijo, prireja mlekarska kongrese, izkuša sredstva, kako bi se dala razširiti trgovina z mlekarskimi proizvodi', razkriva in prosleduje tudi napake mleka in mlečn h pro zvodov, natiskuje članke in brošure o mlekarstvu ter v obča dela na polju teorije in prakse. Tako dov.šena organizacij i vseh teli zadrug rodi nsjbi !jše sadove Uvoz masla in sir.i v Be'-gij ) že dolgo zaosta.a zi izvozom itd. Ta statist k i uspehov be'g jskega mlekarstva jo najboljši migljej tudi za naše mlekarje, da si ured j > svoja mlekarstvo p» takih sijajnih izg ed h. K"jr.i kir je dobro v Belgij:, tudi ni slabo v Avstriji. Prihod in odhod vlnkov. »ima železnica. b'Ihod iz Trst.i: prcilj). onm. Nabrežina, Cervinjan, Benetke „ brzovl. Dunaj, zveza z Reko „ ,, Nabrežina, Videni, Benetke, Rim omn. Nabreiinn, Videm Benetke, Verona „ ,iošt. Dunaj, zvozil Bud pest in Zabreb pop. omn Cormin, zveza Cervinjnn, Hmetke „ „ Nabrežina, Videm, lienelke, Rim „ lienelke (via Cervinjim in via Videm) Rim (via Biiij) naravnost. „ pošt. Dunaj, zveza z Reko z v è. brzovl. Dunaj, Pest, Reko Kormin ,. moš. Nabrežina, Vidim, Benetke ,, ,, do Miirzusclilaga Pohod v Trst: predp. mcš. iz Murzuscblajja, 13 Ijaka itd. ,. „ i i Italije, Kormina, Nabrežina ,, brzovl. iz K irmiua „ ,, Dunaj, zv^za s Pusto Mnibiin „ pošt. Dunaj zveza z Itiko „ brzovl iz Italije preko Kormina „ omn. iz Benetk (via Cervinjan) pop pošt. Dunaj, zveza z Gorico zv{. omn i/. Italij preko Kormina „ brzovl iz Italije preko Kormina „ „ Dunaj, zveza z Reko ,. omn. iz Italije preko Kormina edp (samo v srodo) ek»pres iz Oste n lo ffilgodne cene! lìqodne cene! JI ob G.20 8,— 825 9,— 9 55 12.30 4.35 5.30 H.— air. 11 20 !» -15 b C. Mi 7 .13 S 45 9.40 0 25 0.40 1. 20 5 35 J 745 8"30 19.-10 15 ječa nt V'S i ' ywvwyyvv\ vvvyxv iCXXXXXx x x V> „jnRoeBius" Olje za Automi/bile poznano kot najbolj?« vrst olja za „Automobile4*, itazp' Jilja se v patentiranih posodicah iz lai e, 1 kilogr. za ceno 3 krono. Tc posode D. K. G. M. štev. 107770 so posebno primerne za uporabo pri onih delih motorjev ali automobilov, katere .je težavno v. oljem vskrbeti, jako so pripravne in lahko rabljive. Dobivajo se te marke posodice pri vseh vetih zavodih in prodajalnicah za „Automobile". — .ledini i/.delavutclj > II Moebius tf- FUs Tovarna knohovega olja Bavsel «JDP.^ švica man jM TRST trg. Belvedere štev. IO. ) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici, kakor tudi po dt'žcli, svojo bogato zalogo pohištva za mnogoštevilne naročbe. — V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfiiieje in druge vin.i iz trdega in belega lesa. Cene so merne in postrežba poštena in natančna. Vsaka štedljiva gospodinja vabi: Kolinsfio primes f) fiaDi v. Jf(§) EHI in dose za s tem izdat ÌIO, UCIS ukusno in lepo barvano kavo Dobiva se v vseh pro-dajalnirah jestvin. XXXX>0X>Q^^ XXXXXXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX JlMIlift'» TISKARNA DOLENC TRST (Jfpan polic) ulica San Francesco št. 14 Telefon št. 677 T T izvršuje vsakovrstne tiskarske naročbe, tiskovine in knjige za urade, občinske in župnijske uprave, trgovce, obrtnike in posameznike in sicer: Račune, omote (converte), listke za oddajo in sprejem blaga in pošiljatev, faktur, opominjalnic, dopisnic in nadpisov na pisma. V zalogi ima hrvatsko-slovenskih tiskovin za račune crkvenih uprav, glavno knjigo dolžnikov in tnale knjižice za dolžnike v katere se vpisuje vplačevanje dolga. Potem tiskovine v latinskem jo ziku za crkvene matice: Libai* Baptizatorum, Detunctorum, Copulatorum, Status Animarum, ter za izpise iz matic: Fides Matrimonii, Testimonium Status liberi; Nota, Testimonium denuntiationum matrimonii itd. Prevzame naročbe za vezanje knjig za urade in za posameznike. Auton Svara, izdavatelj in odgovorni urednik Tiskarna Dolenc (Fran Polit). — Trst.