138» št«"" 5« ffitOi
Poštnina pavšaltrana. Posamezne številke 1 Din.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
ano <jQ.
17. junija 1922.
Uredništvo:
VVolfovr, . lica 1/1. Telefon 300.
Pivia'm fruttUn' I Uprava:
’ I trg 8. Telefon 44.
/ ;opisi se ne vračajo. Ljubljana. / .njem je priložiti znamk« /za odgovor.
Sela narodne skupščine.
INTERPELACIJA o PRVIM MAJNIKU. E. KRISTAN. PRAZEN ZA. DOVOR MINISTRA. BREZ KULTURE DELAVSTVA NI KULTURE
NARODA.
^ Beograd, 16. junija. (Izv.) Današnjo o, ld se je otvorila ob enajstih dopoldne, so izpopolnile interpelacije. Kot
prva točka je bila na dnevnem redu interpelacija soc. posL Etbina Kristana na ministra za notr. stvari zaradi prepovedi proslave 1. maja. Interpelant je dejal, da se ta prepoved ne da spraviti
V	sklad z določbami ustave in tudi ne S starim skrbskim zakonom o zbornem pravu. Zaradi tega meni, da je interpelacija, da si je prišla pozna na dnevni re(j vendarle aktualna, ker hoče zagotoviti delavstvu svobodo. — Minister za notranje stvari dr. Voja Marinkovič je dejal v svojem odgovoru, da zakon utemeljuje to prepoved in da ji ne nasprotuje ustava. Svoboda zborovanj obstaja v resnici, toda zakon določa natančno, kaj je zborovanje in kaj ne. Minister je rekel, da se na podlagi tega zakona ne more zborovati na železniških tračnicah in ne sme motiti železniškega prometa. Treba se je posebno ozi rati na javni red in mir. Danes ne gre *a vprašanje, ali je dobil minister z za-konora pravico, ali ima politično opravičilo za tako prepoved. Prepoved je upravičena z ozirom nato, ker si 1. aja niso izbrali za proslavo le delavke orgnizacije in socijalistična stranka, ampak tudi komunisti, ker so ubrali Pot, po kateri ne bi smeli hoditi. To Je vzr°k» da se je izdala ta prepoved. Tam, kjer ni bilo komunistične nevarnosti, so se manifestacije navzlic Splošni prepovedi vendarle dovolile. Tu Be more biti govora o kakem nasilju. Prepoved je bila izdana tudi iz oportunističnih razlogov, in 1. maj je popolnoma mirno potekel. — Na izvajanja ministra dr. Markoviča je odgovoril in-fcerpelandt Kristan, da so sprevode priredili socialisti, ki znajo drugače Skrbeti za varstvo, da se ne krši javni ped in mir, kakor pa orožnikL Sprevod,
ki se pomika po javnih ulicah, ne more biti nevaren Javnemu redu ali prometu. Za to vprašanje zadostuje, da sprejme policija naznanilo, potem se čisto gotovo ne bo ničesar pripetilo. Govornik je dejal, da je treba socialistično vnašanje vendar enkrat energično načeti Potem se bo. vedelo, da 1. maj ni dan delamržnosti, ampak dan sLc.lov, Jan kulture. Brez kulture delavstva ni kulture naroda. Ako se delavstvu delajo težkoče na tej pori, potem ga bodo potisnili tja, kamor ne želi iti.
Zemljoradnik Miloš Moskovljevič je rekel, da se ne prepovedujejo ali ovirajo samo socialistična zborovanja, ampak tudi shodi zemljoradnikov. Navaja slučaj Dvornik in več primerov iz Dalmacije, kjer so oborožene osebe napadle zemljoradniške poslance, dasi obstaja zakon, ki prepoveduje nošenje orožja. — Posl. Josip Hohnjec (Jugoslovanski klub) je izvajal, da je vprašanje 1. maja vprašanje dela. Ne gre za državno ali strankarsko vprašanje, ampak za mednarodni običaj. Imamo cerkvene in državne praznike. Zakaj ne bi imel tudi delavec svojega praznika? Delavci imajo pravico manifestirati ta dan za svobodo, ker je svoboda prvi pogoj za red in napredek. Seveda morajo biti tudi meje. Delavec ima tudi pravico manifestirati proti kapitalizmu, ker to ni isto kot kapital; kapitalizem pomenja zmago kapitala nad delom in dobička nad človekom. Po njegovem mnenju vlada ni imela pravice prepovedati manifestacije delavcev. — Narodni socijalist Ivan Deržič, ki je nato povzel beseda, je rekel, da je treba bolj paziti na fašistovske organizacije, ker ne služijo narodni edinosti Ukrepi, ki so se odredili tirajo, delavstvo v opozicijo, ki ga itak tuji agitatorji zavajajo na kriva pota. — Seja se je nato ob eni popoldne prekinila.
PREPOVED KRŠILA USTAVO.
Beograd, 16. junija, (zv.) Popoldanska seja narodne skupščine se ie začela Ob petih popoldne. Socialist Brkič Je predlagal prehod na dnevni red, v katerem ugotavlja, da je prepoved pro-islave 1. maja kršila določbe ustave, in poživlja vlado, naj v bodoče postopa papram delavskim organizacijam v *mislu obstoječih zakonov. — Dr. Križman je predlagal navadni prehod na dnevni red. —< Minister za notranje stvari dr. Marinkovič Je še enkrat po-yzel besedo in ugotovil da so bile prepovedane le manifestacije na ulicah, in Sicer tam, kjer je to bilo potrebno. Rekel Je, da se lahko prepovejo tudi druge manifestacije, n. pr. pravoslavna procesija, o kateri se že prej ve, da bo ivzklikala »Doli s katoliki !< ali pa »Doli z muslimani!« Socialistične manifestacije se vedno dovoljujejo, da se gibljejo v dovoljenih mejah, dočim pri komunistih za to ni jamstva. — Navadni prehod na dnevni red je bil nato sprejet. Zbornica je prešla nato na dtugo ločko dnevnega reda; interpelacijo poslanca Golouha (socialista) na ministra za socialno politiko glede izplačila, prispevkov beguncem iz Primorja in ko: Ionizacije primorskih beguncev v Prekmurju. Zastopnik ministra za socialno politiko minister dr. Krstelj je dejal v svojem govoru, da je to vprašanue spa-idalo do konca lanskega leta v področje
deželnih vlad in da je osr;_..U vlada prispevala po svojih finančnih močeh.
V	bodoči proračun je za te zadeve vstavljen znesek enega milijona dinarjev. (Klici: »Kaj samo en milijon?«) Vprašanje beguncev iz Primorja obstaja že od leta 1915. Bivša avstrilasa vlada je v tem letu dovolila tem beguncem podporo, ki pa se je leta i919 morala ustaviti zaradi slabega gmotnega položaja države. Dne 17. februarja je ministrstvo za socialno politi a.o zahtevalo od finančnega ministrstva kredit za prevoz beguncev iz taborišča v Strnišču in finančno ministrstvo je deželni vladi za Slovenijo dovolilo 21 in pol milijona kron za ta namen. Naselitev je izvedla deželna vlada v Ljub” ljani in je dobila za to od ministrstva za socijalno politiko vse potrebna navodila. Kar se tiče vpokojencev iz zasedenega ozemlja, zlastii onih iz arez-nala v Puli, je rekel minister, da to niso državni delavci, ampak le - ".-peščenci v državnem obratu. V Puli je obstajal pokojninski sklad, ki je izginil, ker so porabili za vojna posojila. To vprašanje pa mi sami ne moro * rešiti, ampak rešiti se mora le v sporazumu z ostalimi interesiranimi državami Sicer pa je bila sprejeta tozad-klavzula v eno mnogih koncencij, ki so se ravnokar sklenile med našo držav» in Italijo.
BEGUNSKA PODPORA. KOLONIZACIJA PRIMORSKIH BEGUNCEV
V PREKMURJU.
Interpelant Golouh je vso zadevo natančno pojasnil in rekel, da se je moralo leta 19.15 zelo mnogo nameščencev, zlasti železničarjev zapustiti Primorje In se umakniti v zaledje, Bivša avstrijska vlada jim je dovolila podporo 500 kron, ki pa se je ustanovila leta 1919. Večinoma so jih nastanili v taborišču Pri Strnišču. V začetku jih je bilo kakih 7000, sedaj pa jih je tam ostalo le še približno 500, večinoma takih, ki nimajo nikamor iti. Dobivali so podporo po približno štri krone na dan, ki je bila redkokdaj višja. Meseca januarja pa se je Izplačevanje te podpore ustavilo in taborišče je bilo razpuščeno. Kar se tiče vpokojencev, je rekel govornik, da je džava dolžna skrbeti za vpokojence, ker so optirali za Jugoslavijo. Zahteval je temeljito rešitev vsega vprašanja. — Govorila sta še poslanca Brandner (narodni socialist) in Etbin Kristan (socialist). Zadnji govornik se je obrnil do parlamenta in rekel, da kaže zelo malo zanimanja za ta predmet, ker se ie ve*
čina poslancev odstranila iz dvorane. On ne bi mogel zapustiti zbornice, ako bi šlo za nesrečneže iz Črne gore ali Srbije. Tukaj pa se govori o nesrečnih ljudeh iz Primorja in zastaviti je treba vse sile, da jih rešimo. Predlagal je dnevni red, v katerem ugotavlja narodna skupščina, da niti osrednja vlada niti deželne vlade niso izpolnile svoje dolž-nosi in da se morajo sedaj begunci iz taborišča v Strnišču naseliti Za sirote in begunce se moramo brigati in usodo vpokojencev izboljšati — Govoril je še zemljoradnik Lovričevič, ki je govoril o slabih razmerah našega naroda v Primorju, zlasti v Istri. — Demokrat To-dor Porovič je predlagal navadni prehod na dnevni red z motivacijo, da se vlada pozivlje, naj se briga za rešitev tega vprašanja. — Minister dr. Krstelj je odgovoril na nekatere očitke opozicije in rekel, da ni res, da se za begunce ne kaže pravega zanimanja. Vlada in država sta v mejah finančne možnosti vse storili kar se je dalo storiti. Sprejel
NIKOLA PAŠIC POTUJE
V	PRAGO.
Zagreb, 16. jun. (Izv.) »Riječ« poroča iz Beograda, da namerava ministrski predsednik Nikola Pašlč te dni odpotovati v Prago, kjer bo podpisal listino o podaljšanju konvencije med Češkoslovaško republiko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
JUGOSLOVANSKI NOVINARJI POSETIJO VARŠAVO.
Beograd, 16. jun. (Izv.) »Politika« doznava, da se v Varšavi delajo velike priprave za čim svečanejši sprejem jugoslovanskih novinarjev, ki so povabljeni, da posetijo poljsko republiko.-
ČUDNO POSTOPANJE MINISTRA KRSTUAL
Beograd, 16. junija. (Izv.) Včeraj je minister za vere dr. Krstelj posetil ministrskega predsednika Pašiča in mu izjavil, da namerava odstoptl ako vlada ne sprejme njegovih konvencij z Ita lijani. Dr. Krstelj je to svojo zahtevo sporočil tudi demokratskemu klubu.
ZLORABE PRI RAZDELITVI VOJNEGA PLENA.
Beograd, 16. jun. (Izv.) Anketna komisija o zlorabah pri razdelitvi vojnega plena ne bo odslej več dajala novinarjem informacij, ker so nekateri listi prinesli napačna poročila.
NASLEDNIK DR. ŽERJAVA.
Beograd, 16. junija. (Izv.) V parla-. mentamih krogih se govori, da bo naslednik ministrstva za socijalno politiko dr. Gregorja Žerjava, demokratski poslanec Večeslav Wilder.
RAZMEJITEV Z ROMUNIJO.
Beograd, 16. jun. (Izv.) V ministrstvu za zunanje stvari se delajo zadnje priprave za razmejitev z Romunijo. Razmejitev se bo začela v drugi polovici prihodnjega meseca. Jugoslovanska delegacija razmejitvene komisije z Madžarsko je prišla dne 12. t. m. do madžarske komisije tri kilometre vzhodno Targe.
RADIKALSKI POSLANCI IN VLADA.
Beograd, 16. junija. (Izv.) V demokratskih krogih je razširjena govorica, da zahteva večji del radikalskih poslancev precejšnje izpremembe v vladi. Včeraj so bili nezadovoljni radikal-ski poslanci pri ministrskem predsedniku Pašiču in so mu spročiii svoje želje v tem pogledu. Zahtevali so, naj odstopijo ministri Trifkovič, dr. Markovič in Miladinovič. Na njihova mesta naj bi prišli radikalski poslanci Uzumo-vič, Joca Jovanovič in dr. Jankovič. Obenem zahtevajo, da mora odstopiti tudi finančni minister dr. Kosta Kuma-nudi in da se umakne zakonska predloga glede inozemskega posojila. Med radikalci dobiva vedno več tal nazira-nje posl. Nastasa Petroviča, po katerem inozemsko posojilo sploh ni potrebno.
RAZMEJITEV ŠLEZIJE.
Opole, 16. jun. (Izv.) Proti večeru so člani medžavezniške komisije ter zastopniki nemške in poljske države podpisali določbe, ki se tičejo izročitve ozemelj, katera so bila prisojena Nemčiji, oziroma Poljski. Meje se sedaj urede, kakor predpisujejo te določbe.
Borzna poročila.
Curih. 16. junija. (Izv.) Berita 1.66, Newxork 525, London 23.49, Pariz 46.10, Milan 26.375, Praga 10.05, Budimpešta 0.51, Zagreb 1-80, Bukarešta 3.65, Varšava 0.125, Dunaj 0.03, avstrijske krone 0.0325.
Praga, 16. jun. (izv.) Dunaj 0.2875, Berlin 16/10, Rim 261.25, Pariz 457.50, London 232.375, Newyork 51.85, Curih 991, avstrijske krone 0.28, ltaiijanske lire 258.25.
Zagreb, 16. junija. (Izv.) Devize: Berlin 23—?3.75, Dunaj 0.415-41.42, Budimpešta 48.25—49.50, Italija 365—375, London (izplačilo) 232-330, (ček) 320-326, New-york (izplačilo) 72.50-0, (ček) 72—73, Pariz 640—655, Praga 142—143.25, Švica 1360—1®». Valute: ameriški dolarji 70— 72.50, češkoslovaške krone 137—140, nemške marke 24.25—25, romunski leji 46—47.
~t ;-------------------------------
je navadni prehod na dnevni red, ki ga je končno sprejela tudi zbornica. — Seja se je končala ob 8 in en četrt zvečer. Prihodnja seja v ponedeljek ob štirih popoldne.
je naša vladal
Pred nekai dnevi smo objavili vest, ki pripoveduje o novem ttatijanskem zločinu nad mednarodnim pravom. Italijanski fašisti so nemoteno streljali na našega milanskega konzula. Iz noči pridrvi avtomobil brez luči, obstane pred konzulovo vilo, v avtomobila se dvigne mladenič, ki odda proti našemu konzulu, ki sloni na oknu svojega urada, šest do sedem strelov. In zopet zabrni motor in avto z zločinci izgine v temno noč.
le ta zločin sam na sebi je tako težak, da bi morda naša vlada takoj pretrgati vse diplomatične stike z itdijansko vlado in jih ne obnoviti vse dotlej, dokler ne prejme od nje najdalekosežnejše satisfakcije. Naši konzuli so v inozemstvu predstavniki naše države in naša vlada ne sme nikakor in na noben način dopustiti, da bi se z življenjem naših državnih predstavnikov v inozemstvu igral kdorkoli, najmanj pa zločinska italijanska druhal pod direktno ali indirektno zaščito italijanske vlade. Ker jasno je, da se je atentat na našega konzula izvršil z vednostjo Italijanskega vojaštva. Kdo bo namreč tako naiven, da bi verjel, da predpisane straže pred našim milanskim konzulatom ob času atentata ni bilo zato, ker straža slučajno ni počakala na svojo nadomestitev, kot je to vsaki straži predpisano. In italijansko vojaštvo je, kolikor je nam znano, še vedno podrejeno italijanski vladi, ki mora vsled tega prevzeti za njegova dejanja tudi vso odgovornost. Če noče prostovoljno, jo mora pa nato prisiliti naša vlada.
Kaj pa je storila naša vlada doslej? NičesarI Kot ni ničesar storila takrat ko so se razbijali naši državni grbi in zažigale naše zastave, kar se je dogodilo v Florenci in Turinu. Kot ni ničesar storila takrat, ko so italijanske vojne ladje streljale na naše mirno prebivalstvo v Šibeniku. Kot ni ničesar storila takrat, kp so se v plamenih rušili naši Narodni domovi v zasužnjeni naši zemlji. Kot tf ničesar storila in kot ničesar ne stori proti strašnemu italijansko-iašistovskemfi terorju, pod katerem tako strašno trpi naš živelj na Reki.
Ali se je treba pri tako bankrotni zunanji politiki naše vlade še čuditi, čft ne uživamo v inozemstvu onega ugleda, ki bi ga lahko užvali in če Italijani razglašajo po vsemu svetu, da nismo bolji od Albancev. Ali naj se pri taki brezbrižnosti naše vlade, kateri je najhujše žaljenje naše državne in narodne časti samo malenkost, preko katere se preide na dnevni red, še čudimo, da dožtvljar mo v svoji zunanji politiki neuspeh za neuspehom?
Pri tem pa se trošijo milijoni za organizacijo jugofašistov, ki naj se koljejo z rodnimi brati. Ali bo naša mladina dovolj trezna in zrela, da bo uvidela, da je največji sovražnik naše državne in narodne časti ter mirnega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev ravno sedanji režim, sedanja vlada. Ali bo naša mladina uvidela, kako cinično jo hoče ta režim pod krinko narodnega ujedinjenja, Id ga z vsakim dnem sam ruši, izrabiti v svoje strankarsko-osebne namene? Ali bo v tem slučaju vedela, kje da je njeno mesto?
"	-■	--- — ■	   lil	■— .... ,	■	        ,	!■■!■«»
Izvedba ameriškega posojila.
Beograd, 16. junija. (Izv.) »Beo-gradski Dnevnik« poroča danes, da sta dospeli semkaj dve brzojavki iz Was-hintona, ki se nanašata na vprašanje ameriškega posojila V ptvi, ki je dospela v sredo ob enajstih zvečer, se razvije ves potek pogajanj z ameriško vlado o tem posojilu. Druga brzojavka je dospela včeraj v Beograd m javlja, da je ameriška vlada dovolila izvoz 25 milijonov dolarjev v gotovini, ki se smatrajo kot predujem na prvi obrok ameriškega posojila. Ko se izvrše še nekatere formalnosti kar sc zgodi v
par dneh, sledi ostali obrok. Ameriške banke so že začele podpisavati to posojilo. — Finančni minister dr. Kuma-nudi je včeraj sprejel zastopnika ameriške finančne skupine Blair in gacIe obvestil da je zakonska predloga o. ameriškem posojilu izgotovljena, in da se je začela tiskati. Debata o tem vprašanju se bo v narodni skupščini začela dne 28. t. m. Finančni minister je včeraj poklical k sebi ravnatelja državne tiskarne in mu je dal posebna navodila glede tiskanja te novele.
Ustava irske države.
London, 16. junija. (Izv.) Načrt usta-. ve inske svobodne države Je bil danes proglašen. Po načrtu je svobodna država Irska enakopraven član skupin, ki tvorijo britanski imperij. Državni jezik irski toda kot drugi državni jezik se priznava tudi angleščina. Moški in ženske uživajo enake državljanske pravice. Ženske imajo volilno pravico. Svoboda vesti je nekršljiva. Noben zakon se ne sme izdati, ki bi delal razliko med verami. Člani parlamenta, tudi oni ki se bodo volili v bodoče, morajo položiti prisego kralju Juriju oz. njegovim naslednikom. Obe zbornici
se volita na podlagi proporčnega sistem ma. Ministrski predsednik pa imenuje polovico članov zgornje zbornice in senata na ta način, da bodo tu zastopane one skupine in stranke, ki niso dovolj-, no zastopane v poslanski zbornici Dru-. go polovico članov senata voli poslanska zbornica. Vsi zakonski načrti morajo imeti potrdilo kralja, preden se vzakonijo. Izvzemši slučaj dejanskega napada, irska svobodna država ni obvezana, udeležiti se kakršnekoli vojne brez pritrdila svojega parlamenta. Kftj-na bo tako kakor v Kanadi zastopana po generalnem guvernerju.
NAPET POLOŽAJ V NARODNI SKUPŠČINI.
Beograd, 16. junija. (Izv.) Današnja »Pravda« poroča, da se razmerje med parlamentarnimi strankami in med narodno skupščino in vlado vedno bolj poostruje da si vlada v kabinetu samem taka solidarnost, kakor redko kdaj poprej. Muslimani bodo skoraj gotovo izstopili iz vlade, s čemer se potem začne parlamentarna kriza. Iz tega nastane tudi lahko vladna kriza. Vladi nasprotne stranke, v prvi vrsti socialisti in republikanci, nameravajo povodom debate o volilnem zakonu v narodni skupščini začeti najstrožjo opozicijo, ker smatrajo, da je načrt novega volilnega zakona obrnjen proti njim. Zemljoradniki in jugoslovanska stranka še niso določili svojega stališča.
STAVKA KOVINARJEV V GORNJI ITALIJI.
Rim, 16. jun. (Izv.) Kakor v lanu, tako so kovinarji tudi v Turinu sklenili, da začno v pondeljek stavkati.
ZAŠČITA NAJEMNIKOV V ITALIJI ODPRAVLJENA.
Rim, 16. jun. (Izv;) Zbornični odsek je odklonil sklep senatne komisije, naj se podaljša veljavnost za-. kona o zaščiti najemnikov do leta 1924.
VELIKA STAVKA MORNARJEV V INDIJI.
Lyon, '16. junija. (Izv.) V Kalkuttl je začelo stavkati 30.000 indijskih mornarjev in kurjačev v znak protesta proti uvedbi predvojnih mezd.
POLET IZ EVROPE V JUŽNO AMERIKO.
Pariz, 16. jun. (Izv.) Brazilija Jp oba otoka St. Peter in St. Paul, pa katerih sta pristala portugalska letalca Cabral in Continho, ki sta preletela Atlantski ocean, darovala Portugalski. Otoka se bosta odslej ime* novala po omenjenima le tal cima.
, fetraa a.
»JUGOSLAVIJA* 17. junija 1922.
5tev. TS8.
Ali se nahaja Nemška Avstrija res pred katastrofo?
Derutno padanje avstrijske denarne edinice se smatra v splošnem kot začetek gospodarskega poloma v mladi republiki. Ali smo upravičeni meriti avstrijske gospodarske vrednosti samo po mizernem kurzu krone?
že v mojem zadnjem članku v »Ju-foslaviji od dne 1. in 2. junija t L o »politiki in gospodarstvu Nemške Avstrije* sem v kratkih potezah zastopal mnenje, da ne smemo jemati jeremijad o obupnem	stanju	avstrijskih	financ
preresno. Res, da je danes kurz avstrijske krone v	Curihu	komaj še	0.02 in
pet o šmink;	razen	sovjetskega	rublja
torej, ki sploh ne notira najslabši izmed vseh ostalih držav. Nizki kurz je povzročen po neprestano naraščajočem obtoku papirnatega denarja, ki je dosegel v začetku junija 11. že okroglo 410 milijard, do	konca	meseca pa	brez-
dvpmno že 500 miljard. Vrednost zlate krone raste seveda vzporedno s tem in znaša točasno nad 4000 papirnatih kron. Analogno rastejo tudi kurzi tujih valut n. pr. dinarja, ki znaša momen-tano circa 300 a. kron.
Tiskanju novih milijard papirnih bankovcev je zopet vzrok ogromen deficit v državni upravi, ki more le tem potom zadostiti svoja izplačila. Dohodki so v primeri z izdatki malenkostni, to pa ne vsled neprenesljivosti gospodarstva, ampak vsled odpora strank in brezbrižnosti vlade, ki ne kažejo dovolj energije za saniranje financ potom odmere večjih in novih davkov. Široke plasti prebivalstva, predvsem bančni, Industrijski, obrtniški, a tudi kmečki stan bi prenesel z lahkoto tudi večja davčna bremena, ki so v primeri z davki drugih držav precej neznatni. V tem leži ravno rak-rana avstrijskega državnega budget-a, da se z izjemo finančnega ministra Giirtlerja ni niti posku-Salo resno spraviti izdatke v ravnovesje
*	dohodki. Svoječasno sklenjena delna Oddaja premoženja je ostala na papirju.
Primerno obdavčenje bogatejših slojev, ki so sl ravno vsled ugodne vojne in povojne konjunkture nabrali na račun konzuinentov ogromnih bogastev, bi bil prvi korak k ozdravljenju avstrijske Valute.
Razen tega razpolaga državni qrar s velikansko vrednostjo, ki jo npre-feiftirajo bivše dvorne premečni"^ in aepremečnine. Naj navedem za primer *amo gobeline (umetniško tkane stenske slike), katerih najmanjša vrednost Sinaša po uradni cenitvi nad 3 in pol milijonov angleških funtov. Ako premislimo, da odgovarja danes 1 funt okroglo 100.000 av. kron, potem velja 3 in pol milijonov funtov ravno 350 milijard avstrijskih papirnatih kron, ne mnogo manj kot je v cirkulaciji bankovcev. In vendar niso zastavili še niti enega gobelina čeprav bi shajali Avstrijci brez ieh umetnin prav tako lahko kot Jugoslavija in druge države.
O drugih zakladih ki Jih ima republika se prepriča lahko vsak, kdor sl Je ogledal bivše dvorne gradove in muzeje. Žulji potrpežljivih narodov nekdanje avstro-ogrske monarhije so pripomogli cesarjem do ogromnega bogastva In vse to je pobasala prebrisana Nemška Avstrija.
Ako Se prikazuje torej današnja av-
strijska republika v beraški obleki, potem se morŽ misliti vedno na to, da to ni prava slika njene financijelns moči, ampak da je saj nekaj tendence pri tem. Refren, časniških tirad Je vedno isti: Antanta nas je vstvarila v St Ger-main-u, naj nas Še gospodarsko podpre, sicer se priključimo Nemčiji, čemu bi se pehali za antanto?
Priporočam vsem našim časnikom, da si ne izposojujejo avstrijska očala za presojo avstrijskih problemov, ker bo sicer njih razočaranje verjetno.
Dr. Š. 2.
Haaška konferenca.
Kakor je bilo sklenjeno ob zaključku Genovske konference, se je predvčerajšnjem pričela predkonferenca za haaško konferenco, ki bo trajala od 15. do 26. t. m. Naloga te predkonference strokovnjakov je, da stvori posemezne komisije in določi način poslovanja prave konference, ki se sestane 26. tega meseca.
Otvoritev omenjene predkonference je bila formalnega značaja. Mnogo delegacij k otvoritvi še ni dospelo. Za predsednika konference je bil izvoljen holandski ministrski predsednik in zunanji minister Karnebeck, ki je tudi
o	tvoril konferenco.
Skoro prav do otvoritve predkonference strokovnjakov se ni vedelo, ali se bo te konference udeležila aktivno tudi Francija, ali pa bo nanje poslala svoje strokovnjake samo kot opazovalce. Skoro vse francosko nacionalistično Časopisje se je namreč postavilo na stališče, da naj se Francija Haaške konference ne udeleži, ker bi s tako politiko izolacije primorala ostale države, da bi se morale v različnih vprašanjih obračati k Franciji za pomoč, kar bi ojačilo njeno mednarodno situacijo. Po končani odločitvi francoske vlade sodeč, je prevladala struja, ki se zavzema za skupno nastopanje velesil vojne antante. Nekateri znaki celo kažejo, da se tudi Francija počasi približuje angleškemu naziranju, da je treba rešiti rusko vprašanje sporazumno z Rusijo. Pariški »Temps« je v svojem komentarju angleškega odgovora francoski vladi celo odkrito povedal, da je Francija pripravljena pričeti direktna pogajanja s sovjetsko Rusijo, če se ne bo mogla glede skupnega postopanja v ruskem vprašanju sporazumeti z zavezniki.
Francoski memorandum angleški vladi in angleški odgovor na ta memorandum, kakor tudi angleški in francoski časopisni glasovi kažejo, da tudi Haaška konferenca ne bo še končno-veljavno rešila ruskega vprašanja in s tem vred odstranila evropske krize. Haag bo najbrže, ravnotako kot Genova, pomenil samo korak naprej k konsolidaciji gospodarskih in s tem tudi političnih razmer v Evropi.
Za časa trajanja predkonference strokovnjakov, najpozneje torej do 26. t. m. se sestaneta v Londonu Lloyd George in Poincarč. katerim se, kot to Javljajo zadnje vesti, pridruži tudi italijanski zunanji minister Schanzer. Na ta način bi bil stari vrhovni svet zopet skupaj. Službene izjave sicer pravijo, da bo predmet razgovora med Lloyd Georgejem in Poincarčom izključno le vprašanje nemških reparacij, v angleških političnih krogih pa se smatra se-
stanek za nekak zadnji poskus uposta-vitl popolno edinstvo V veliki antanti. Na drugi strani pa se spravlja prihod italijanskega zunanjega ministra v London v zvezo z angleško-italijanskim dogovorom. Morda so te vezi lansirane v javnost le v svrho, da bi prisilile Francijo k popuščanju. Ker zveza med Anglijo In Italijo, še predno je podpisana garancijska pogodba med Anglijo in Francijo, bi pomenila popoln poraz francoske politike napram Britaniji. Vsled tega se temu londonskemu sestanku posvečuje skoraj večja pozornost, kakor Haaški konferenci sami: v Londonu se bo namreč najbrže odločilo
o	bodoči edinstveni taktiki velike antante in ta odločitev bo nedvomno bistveno vplivala na sam potek Haaške konference in s tem na bližnji razvoj evropskih razmer.
Angleško - Italijanski dogovor.
Kakor poročajo rimski listi in kakor se govori tudi v angleških političnih krogih, bo italijanski zun. minister ob priliki svojega poseta v Londonu, kamor odide v nekaj dneh, definitivno sklenil dogovor med Italijo in Anglijo. Inicijativo za ta dogovor Je dal angleški premier Lloyd George za časa genovske konference. Takrat je namreč on pisal italijanskemu ministru pismo, v katerem naglaša, da sme Italija računati na največjo naklonjenost Anglije, ki je pripravljena zagotoviti Italiji, Franciji in Angliji popolnoma enakovredno mesto v mednarodni politični situaciji. Glede dogovora pišejo italijanski listi, da niso bile izmenjane med italijanskimi in angleškimi diplomati nikake oficielne note, da pa se je sestavil na podlagi številnih neoficielnih pregovorov memorandum, ki bo služil za podlago definitivne formulacije teksta dogovora. Vse pregovore je vodil Schanzer sam, katerega je v Londonu zastopal italijanski poslanik de Martino. Sedaj pojde Schanzer osebno v London, da se pregovore zaključi.
Po dosedanjih vesteh se bo angle-ško-talijanski dogovor delil na dva dela: na gospodarsko-trgovsko in na politično konvencijo. Po informacijah italijanskih listov je sporazum v gospo darsko-trgovskih odnošajih že dosežen in sicer v sledečih smernicah:
Trst postane skupno angleško-itali-jansko trgovsko oporišče za orient. Italija se bo enakopravno z Anglijo udeleževala eksploatacije pretrolelskih vrelcev v Armeniji. Ravno tako se bodo skupno eksploatlrali petrolejski vrelci v Albaniji in skupno se bo pričela akcija, ki naj onemogočuje druerm državam konkurenco na tem polju. Določijo se cene premoga in pogoji, pod katerimi bo Anglija preslcrbljevala Italijo s svojim premogom. Angl'ja bo podpirala italijansko industrijo bodisi z kreditom, bod!si z direktno soudeležbo angleških industrijalcev pri dviganju italijanske Industrije. Sklene se tudi trgovski dogovor s posebnimi klavzulami v svrho onemogočitve medsebojne konkurence, medsebojne trgovske podpore In skupne penetracije orientalskih tržišč. Poleg tega se bodo sklenile še posebne konvencije za regulacijo valute in izmenjavanje blaga.*
Političen del dogovora gre ,v sledečih smereh:
Anglija in Italija bosta nastopala v bodoče skupno v orientalskem vprašanju .posebno v kolikor -se tiče Turčije in Grčije. Nadalje bosta obe državi skladno nastopali v vprašanju uposta-vitve varnosti in ureditve uprave v severnoafriških kolonijah .
Odgovor „3utru“.
Pribijam, da lažete gg. Lavriči-Mar-koviči iz »Jutrove« dežele s trditvijo, da me je kdorkoli »poklical za pričo, da bo bolj držalo«. Baš nasprotno je res.
V	svrho samoobrambe sem naprosil jaz
sam uredništvo »Jugoslavije«, da prt* obči moj dopis, za kar se mu tudi toplo zahvaljujem. Sicer pa potrpite, da dozori zadeva! Nedvomno Vam postrežem kmalu z odlomki podrobnega delovanja Vaših podrepnikov, za kar mi bo javnost morda hvaležna: saj se tako na* tančneje spoznamo. Do tega časa pa trobite po stari navadi lažnjive novice v svet ter kovarite, kakor Vam drago! Moja navada pa ni — se skrivati za plotom ter napadati zahrbtno. —
Maribor, 14. Junija 1922.
Fr. Bračun.
Gospodarstvo.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru
Razstava vajeniških de!. Pokrajinska obrtna razstava ni namenjena samo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaju, — obrtniškim vajencem. Razstavni odbor je dal v ta namen brezplačno na razpolago poseben oddelek, v katerem se razstavijo dopo-slana dela obrtniških vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se sprejemajo najkasneje do 31. avgusta je navesti razen imena tudi starost vajenca in kako dolgo se že uči svoje stroke. Razstavne predmete je doposlati v svrho razstave do 4. septembra odboru pokrajinske obrtne razstave v Mariboru.
Samo pet dni še, kajti 15. junija poteče nepreklicno rok za prijave. Poživljamo še enkrat vse omahljivce, ki se dosedaj še niso prijavili, da store to najkasneje do četrka. Vsakemu se nudi sedaj prilika za najuspešnejšo reklamo. Tisoč in tisoč ust bo izgovarjalo imena razstavljalcev, na tisoče oči bo ogledovalo njih izdelke, in to bo najboljša in najcenejša reklama. V Interesu vsakega posameznika je torej, da se razstave zanesljivo vdeleži.
Za vajeniški dom. Glasom sklepa razstavnega odbora je eventuelni čisti dobiček namenjen za ustanovitev toli potrebnega »Vajeniškega doma« v Mariboru. Marsikateri mojster bi rad sprejel vajenca, toda vsled stanovanjske mizerije, katero občutijo danes vsi sloji, je to nemogoče. V »Vajeniškem domu« naj bi imel tudi vajenec prosto stanovanje, razen tega pa bi naj postal »Vajeniški dom« pravo zavetišče učeče mladine, kjer naj bi našla tudi primerno duševno hrano. Le dobro vzgojen in izobražen obrtni naraščaj jamči za zdrav razvoi obrti in industrije. Zato je častna dolžnost vsakega obrtnika in rodoljuba da po svojih močeh pripomore do uresničenja tega načrta. Čim večji bo uspeh razstave, tem bližje bomo temu načrtu.
Razstavni katalog. Ponovno opozarjamo vse obrtnike kakor tudi gg. trgovce, banke gostilničarje , itd. na razstavni katalog, ki izda razstavni odbor o priliki pokrajinske obrtne razstave. Katalog izide v mnogo tisoč izvodih in bodo imeli inserati v tem katalogu največji uspeh. Naročila sprejema zato pooblaščeni zavod A. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 10.
Cas je zlato! Vsaka ura enkrat zamujena, za vedno je izgubljena! Tega naj se zaveda vsak obrtnik, ki še ni prijavil svoje udeležbe na obrtni razstavil čas hiti! V četrtek, dne 15. junija po-
teče prijavni rok! Po tem roku do šle prijave se ne morejo več upoštevati! Zato še enkrat: ne zamudite, ne odla-gajte, ampak takoj prijavite svojo udeležbo.
PRIOPČENJE Z/.-r^AČKOG Z»ORA.
Poziv Izlagačima Zbora. Pozivljil
se Izlagači, kojima su dodijeljeni izložbeni prostori od broja 101 do 151 n Industrijsko] palači, da preuzmu dodl-jeljene im stanice počam od 7. o. ml. u tehničkom odjelu velesajma. Izlagači od 1 do 100 u prizemlju Industrijske palače pozivaju se, da počam od 30. o. mj. preuzmu i urede svoje stanice,
Zastupnlcl stranih izlagača, umo-Ijavaju se, da preuzmu u Medjunarod« nom paviljonu svoje izložbene stanice od broja 501 do 660.—•.
Pristup za Izlagače velesajma, do* zvoljen je, samo sa potvrdom o dodlr jeljenom mjestu na temelju kojeg izdaje tajništvo privremene ulaznice do otvorenja Zbora za radništvo, koje uredjuje dotične stanice. Nakon otvorenja podignuti 6e svaki izlagač u taj-nštvu Zbora bezplatnu permanentnu ulaznicu.
Čajanka u počast Čehoslovačke ofl-cljelne delegacije. Gospodin Oto Fawa« generalni konzul čehoslovačke repu« blike, koji če dne 17. o. mj. prisustvo* vati svečanom otvorenju Zbora čajanka obdržavati če se za uzVanike g. gospodina generalnog konzula Paral dne 10. o. mj. u 5. sati poslije po dne,
+ Dalmatinsko vino In grozdje M razstavi v Ljubljani In Beogradu. Pa«
vao Perič, agronom in enolog v Su« čurju na otoku Hvaru razstavi razna( dalmatinska vina in grozdje na velo* semnju v Ljubljani n pozneje na raz* stavi vina in grozdja v Beogradu.
-f Nova zavarovalnica v Ljubljani. Nedavno se je ustanovila v Ljubljani zavarovalnica »Slavija« z delniško glavnico 10 milijonov kron. Zavod se je ustanovil s sodelovanjem bank« ’ »Slavije« v Pragi, ki je privolila, da nova zavarovalnica prevzame yse prg njej zavarovane osebe.
Strah na dunajski borzi. Vsle3
neprestanega padanja krone so ▼ po« nedeljek dosegli kurzi deviz in valu! nezaslišano visočino. Ljudje so se ho* teli ničvrednih kron za vsako ceno Iznebiti ter so ponujali za dolar 22.0001 K, za akcije plzenske pivovarne pa ce*
lo	1 milijon K. Včeraj je ostala borza zaprta ter ni gotovo, ako se sploh U ta teden odpre.
<3. Puccini: Triptihon.
Plašč. Suor Angelika. Gianni SchlchL
Svetovna vojna z nedoglednimi konci je ustvarila neko praznino v našem znanju o sodobnih skladateljih in njihovih načrtih. Posebno o Pucciniju nismo zanesljivo vedeli ali je po velikih delih, ki jih je pred vojno zapovrstoma skladal, omahnil ter se prepustil tihožitne-Triu brezdelju starosti. Sem in tja pa so vendarle prodirale Vesti o novih delih,
’ o »Lastovici«, o nekem »Triptihonu«.
Toda natančna poročila so manjkala, Iz-
i	ostalo je navdušenje, začudenje in obo-
I	f.evartje, s katerim so prej oznanjevali i*.njegove umotvore. Med vojno smo vedeli le toliko, da sta se obe deli upri-y;Dri!i kot premijeri v operi »Monte Carlo« ter da je uspeh »Lastavica« in .".•»»Triptiliona« z njih tajinstveno in než-t:o glazbo bil velik. Strasti sovraštva in neumnosti, ki so razdvajale narode pet let, niso dopuščale, da se ti dve deli , razširita po glasbenih središčih Evrope. Koj po zaključku bratomornega klanja pa je zaslovelo Puccinijevo ima v isti slavi in popularnosti, kakoršno je užival red vojno. Dunaju Je pripadlo častno esto, da je nova Puccinijeva dela pograbil prvi ter jih z vzornimi predstavami uvedel v glasbeni svet Tedanja strokovna kritika v dunajskih glasbenih poročilih je bila polna izredne hvale za ti dve vojni deli Puccinijevi, posebno Je podlčrtavala dramatično silo »Tripti-\ bona«, njegovo snovno posrečenost,
o	invencijo ter čudovito instrumentalno tehniko.
iY primeroma kratki dobi nato smo doživeli v Ljubljani slovensko
»T *
ma v vrsti Boris Godunova in Luize lep zaključek letne sezona Vprašanje je tudi, ali ni »Triptihon« nadkrilil po svoji izvedbi ostali dve veliki deli letošnjega opernega sporeda. Sodeč po utisih premi Jere in po pregledu partiture so težave teh treh enodejank Izredno velike. Posebno velja to za pevce, soliste in zbore. Dasi orkester nima posebnih tež-koč, kajti Puccini sploh ne piše v vratolomnem slogu nemških »Instrumentalistov« Straussovega žanra, vendar zahteva izredno poslušnost izvajajočih godbenikov, ker inštrumentira Puccini na poseben način in izrablja vse mogoče kombinacije zvokov brez podvojitev, kakor to delajo Nemci. Tu pa je treba kakor rečeno tankočutne poslušnosti, da se dinamika posameznih glazbil uravnovesi in zlije v harmonično zvočje. V interpretacij skem oziru pa za godbenike, ki igrajo z dušo in srcem, pri Pucciniju ni posebnih polen. Pri njem je vse resnično doživljeno, torej naravno in sugestivno ter vleče za sabo tudi neokretno roko ali nerodno misel.
Tudi v teh treh delcih je ostal Puccini brez dvoma še vedno najsugestivnej-81 skladatelj sodobnega sveta. Tako opojne lirike ne piše nihče med živečimi skladatelji, take miline, ki odziva najplemenitejša razpoloženja v človeku, take prelestne bolesti, ki zna Izrekati zapeljiv trepet ženskega ljubezenskega trpljenja, ne premore noben sodobnik. Pri njem ni ničesar zlaganega, ni ničesar, kar bi bilo sestavljenega na klavirju ali po intelektu, vse je neposreden izliv, instinktivno petje, do kakršnega se povzpne v božanstvenih trenotklh samo srce navdihnjenega pevca. Odtod tudi tista dosledna, naravna čustvena JtaJOnU* la enotno^ ki previtKluje kot
osnovna temperatura njegova posamezna dela. Recimo boljše, tisti enoten čustven karakter, ki Je v vsakem njegovem delu različen in nepričakovano nov. V »Plašču« ekspanzivna, svoje pravice terjajoča, preko vseh spon ido-ča ljubezenska strast, ki je v glasbi tako srečno zadeta. V »Suor Angeliki« mistično razpoloženje, kult Marije, sestr-skosamostanska blaženost, življenje z bogom, verske vizije in sanje. V »Gianni SchiChi« izbrana, fina komika, komika dozorelih mož, za oddih po težkih doživljajih srca in strasti, kot vseoprašču-joči nasmešek olimpijskih bogov. Ta dosleden in naraven čustveni karakter je vobče prilično merilo pravega skladatelja ter njegove odkritosrčne narave, njegove resnične izvirnosti in plodnosti. To ima Puccini, kakor rečeno, v polni meri. On zna potapljati človeško srce v čisto nove, dosledne, naravne, sugestivne čustvene svetove, zna načrtatl nove, izvirne, omamljlve čustvene značaje, ki razburjajo poslušalčevo notranjost, da jo čuti trepetati, da doživlja sladke bolesti neposredno^ močno, opojno.
Iz podrobnega vpogleda v harmonično In melodično sestavo glasbe »Plašča« in »Suor Angelike« ni težko najti Jedra osnovnih značajev, ki se ponavljajo v glasbi teh dveh del in ki tvorijo temelj enotnih razpoloženj, tam ljubezni, tu mistične zamaknjenosti. Neka bolestna nota je V glasbi »Plašča« in »Suor Angelike«, pa tudi v Pucciniju sploh. Ta izhaja odtod, ker zna na poseben način uporabljati sekunde, disharmonije sploh ter jih razviti melodično. 12 disharmonije postane harmoničen element. V »Suor Angelike« uporablja s posebno »laatjjo cerkven« tonovske načine ter ce-
lofanske stopnje, vzporedne kvinte^ kvarte s tako obilico, da izrabi čustvene reflekse teh intervalov, ki zvene že posamezno in sami na sebi kaj odlično, tuje, prelestno. To pa je mrtva analiza spričo srčnega bogastva, sočnosti, zvočne vedrosti, ki jo imajo njegovi motivi, njegove melodije, s katerimi ni nikdar Stedil, sploh njegova invencija. Dosti je mest v »Plašču« in v »Suor Angeliki«, ki po našem mnenju ne zaostajajo za mladeniško svežostjo prejšnjih Puccinijevih del. Seveda so prenesene v popolnoma novo ozračje; one so glavne po-* teze popolnoma novega čustvenega ozračja, so instinktivni kriki novega čustvenega karakterja. Poleg tega pa ima Puccini vsa druga sredstva na razpolago, s katerimi dominira dramatični potek in dogodbene viške svoje snovi. Ne jetično mahanje vetrnic, polnega orkestra 120. mož, kakor pri Straussu in njegovih posnemovalcih, temveč izvirna, muzikalno vtemeljena in izzvana dramatičnost. Taka so mesta v Butter-fley, v Tosci, v Plašču, v Suor Angeliki. Ti viški gredo resnično do srca. Ne morebiti vsled moči zračnih tresljajev, temveč vsled muzikalne sile. Instru-mentacija Je še popolnejša, kakor pri ostalih delih. Posebno omenim, da je s »Triptihonom« držal korak z instrumentalno tehniko sodobne glasbe, ter da jo celo prekaša po enostavnosti in učinkovitosti. Godalni orkester uporablja v številni razdelitvi, godala nosijo tudi akorde. S pihali in še bolj s trobili pa nosi akordne podlage. Pri njem celo tuba poje lirično. Puccini misli pač orkestralno, ustvarja zvočno. Puccini je še vedno ženij zvokov In melodij.
Vprizoritev na ljubljanski operi pomeni velik korak naprej. Predvsem kaže
na pridnost celokupnega opernega osob* ja. Kajti da se je to delo moglo pred* staviti tako popolno, kakor se je storilo to na našem odru, moremo pripisovati samo požrtvovanju in predanosti glasbi in lepoti sploh, ki vlada na našem za*; vodu. Zdi se nam, da ni bilo prav, predli meseci kaliti to ozračje. Režija je bilal’ mojstrska. Osobito velja za Gianni SchK chija, kjer so naši pevci pokazali veliko igralske sposobnosti. V Plašču Je g. Ro-manovski po svoji navadi naštudiral « koncertno bravuro svojo vlogo in jo po<i dal intimno, pri tem pa realistično, kakor se spodobi za 50 letnega starca, ki bi pa pri svojih letih lahko pustil ženo pri miru. Gdč. Thalerjeva da vse, kar, ima, poje navdušeno in se ji vidi, da kot prava gurmandka več vživa, kakor pat trpi. Sovilski je bil pri premijeri baje prehlajen ali nerazpoložen. Pel pa je izborno, kakor ga tako še nismo slišali. Da bi bil vedno nerazpoloženi V igrala skem oziru pa mu bolje pristoja junaška) vloga, ima nekaj žlahtovskega v seblg zato mogočen vtis v Boris Godunovom. Gdč. Zikova, naša ljubka pevka, je žel« obilo hvale, v polni meri zasluženo. Nje. ne vrline so znane, zakaj bi jih ponavljali! Z eno besedo, pelo se Je z znani-, mi glasovi, pri tem pa z novo ljubezni* jo, kakor se spodobi pri svečanem dogodku. Take svečane dogodke začenja-, mo čutiti v našem opernem gledišču. Na, gosp. intendantu je, da omogoči nadaljnf razvoj tega zavoda, ter da se primerno ozira tudi na delo, ki je letos, vsekakor izven dvoma, ustvarilo in dokazalo z Boris Godunovim, Lulzo in Triptihonom pravo razumevanje in resnično prizadevanje za ta naš zavod. Njegova naloga je, da tako prizadevanje nadzoruje, da sa po vseh močeh sodatea ia voodbuia*.
Itev. 138.
.JUGOSLAVIJA- 17. junija 1922.
sum a
Politline vesti.
Maribor.
Pekralina.
Preiskovalna komisija proti bolgarskim četašem.
Beograd, 14. junija. (Izv.) Kakor znano, je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski predlagal jugoslovanski vladi, naj se imenuje bolgarsko-jugoslovanska komisija, ki naj reši vprašanje bolgarskh četašev. K tej stvari doznava» Politika«, da trditve Stambolijskega, sodeč po pisavi bolgarskih listov, niso pravilne. Tudi ni res, da je jugoslovanska vlada pristala na njegove predloge. Bolgarska vlada je pač nekaj takega predlagala, toda ne more biti govora, da bi se na našem ozemlju dovolila preiskava s strani Bolgarov. Jugoslovanska vlada bo proti bolgarskim četašem ukrenila mere, ki bodo veliko bolj uspešne.
Francoski senat o pomoči Avstriji.
Pariz, 14. junija. (Izv.) . Tekom de-fiate na današnji seji senata o dovolje-
nju kredita 55 milijonov avstrijski republiki je izjavil poročevalec finančnega odbora Beranger, da je Dunaj bil in da ostane najvažnejše prometno središče srednje Evrope. Ako se Francija ne udeleži kreditne akcije, ostane izključena iz donavske politike. To po-menja tudi, da Francija noče več biti interesirana o zavarovanju ravnotežja v Evropi, kakor predvideva mirovna pogodba. Finančni odbor bi se pa še bolj energično zavzel za kreditne predloge, ako bi Francija zasledovala aktivno, dobro premišljeno donavsko politiko, kar se pa žal ni zgodilo.
Emigranti iz Bosne in Albanije.
Beograd, 14. junija. (Izv.) Po vesteh iz Sarajeva je mnogo Bosancev in Ar-navtov pobegnilo na Madžarsko, kjer so jih v Kecskemetu iz Zala-Egerszegu uvrstili v posebno legijo, ki naj vpade v jugoslovanske pokrajine.
Dnevne vesti.
— Slovenščina v cementarni Trbovlje. Trboveljska cementarna še vedno dopisuje v nemščini, akoravno so nastavljene! In nastavijenke član! raznih narodnih društevl
— Državna nižja realna gimnazija v Kočevju. Prijave za sprejemni izpit v L razred se bodo vršile dne 29. junija od 9. do 11. ure. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno s tem, da pošljejo do tega dne po pošti rojstni list in šolsko izpričevalo z opombo, da le izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. Sprejemni izpit bo dne 30. junija pismeno od 8- do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v sremstvn staršev ali njih namestnikov. Sprejemale se bodo tudi prijave za »Dijaški dom«. Po odredbi višjih šolskih oblasti se bo na Jesen otvoril na zavodu V. realno-glmn. razred s slovenskim učnim jezikom, fie se oglasi dovoljno število učencev. Re-‘lektanti za ta razred naj se javijo pismeno vsaj do 15. avgusta, da bo mogoče pravočasno vse potrebno ukreniti
—- _ Sprejem gojencev v inženjersko podoficirsko šolo v Mariboru. V Imenovano Solo bo letos sprejetih 150 mladeničev iz Civila in vojske. Kandidati lz civila morajo Izpolniti sledeče pogoje: 1. da so podaniki ali optiranci kraljevine SHS, kar morajo dokazati z domovinskim listom ali občinskim potrdilom: 2. da niso mlajši kot 17 in ne starejši kot 21 let. kar Je treba doka-iatl s krstnim listom; 3. da so dovršili 2 ah več razredov srednje šole ali vsaj 4 razrede ljuds. šole; 4. ako kandidat ne prihaja naravnost iz šole, mora dokazati z občinskim potrdilom, da je lepega vedenja ter ni predkaznovan; 5. roditeljsko ali skrb-Mško dovoljenje, potrjeno od občinske ali policijske oblasti; 6. da so samskega stanu, kar je dokazati s potrdilom cerkvene ali Občinske oblasti. Kandidati se morajo javiti k lastnoročno pisano prošnjo osebno ali v Priporočenem pismu »Komandantu inženjer-ske podoficirske šole« v Mariboru najpozneje do 10. septembra. Prošnji je treba priložiti yse navedene dokumente pravilno kolkovane, siromašni prllože namesto kolkov ubožno spričevalo. Sprejemnih izpitov ni. Tečaj traja 2 leti, nakar se absolventje porazdele po tehniških bataljonih kot pod-narednlki. Absolventje z odličnim ali vrlo dobrim uspehom imajo pravico na polaganje častniškega Izpita.
— Novi tiskovni zakon bo v najkrajšem času izročen zakonodajnemu odboru.
— Razširjene šole. V Motniku se razširi šola v dvorazrednico, v Tomišlju pri Ljubljani in v Razvanju pri Mariboru v štl-rirazrednico, v prekmurski Bogojini pa v šestrazrednico. Občina Gozd pri Kamniku dobi enorazrednico v Kališevem z ekspo-lituro v Gozdu.
— štipendije našim dijakom na Dunaja se zvišajo zaradi neznosne draginje od 450 na 800 Din mesečno.
— Utonil je v Savi v Zagrebu Slovese« Ivan Horvat, nadstražnlk Iz Sarajeva
— Obstreljen tihotapec. Jos. Krapeš iz Otlice pri Ajdovščini je vtihotapljal tobak čez mejo. Dne 13. t. m. ga je zasačila obmejna straža v Vrabčah pri Zireh. Ker je Krapeš vkljub klicem bežal je stražnik za njim streljal ter ga zadel v levo stegno. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Dva tbkrivca sta pobegnila.
— Svojo ieno zadavil V Logu pri Ormožu Je čevljar Andrej Lichtenwallner tako grdo ravnal s svojo ženo, da je bil obsojen na 5 mesecev ječe. Med tem je bil zakon •Odno ločen in so nasilnega moža uradno Izgnali Iz skupnega stanovanja. To je moža tako razkačilo, da se je vrnil k ženi ter jo Zadavil Orožniki so morilca aretirali.
— Kandldatje za obmejne čete se ne tprejemajo več ter se tozadevna odredba vojnega ministrstva prekliče. Obmejne čete ae pričnejo likvidirati, njihovo službo pa prevzame finančna kontrola.
— Nova nevarna bolezen v Srbiji. V Krajinskem in Vranskem okrožju je nastopilo več slučajev nalezljive bolezni vnetja možganov. Ta bolezen se Je prvič pojavila M Nizozemskem.
— Dunajsko pismo. V neld dunajski restavraciji v notranjem mestu so se dogodili minuli petek jako burni prizori. Dočlm so med 8. in 9. uro številni gostle mimo vžl-vali naročene večerje, so tekali natakarji po lokalih, pobirali jedilne liste in se kmalu jrračali z novimi, na katerih to bile cene predrugačene, tako da n. pr. pečenka« ki je stala ob 8. 2000 avstr, kron, je bila potem označena z 2600 avstr. kron. V malo minutah so prekoračili cene za celih 600 K. Ta dogodek dovolj pove, kakšne razmere vladajo na Dunaju današnje dni. To so vsekakor razmere, v kakršnih Dunaj še ni živel Ako namerava kdo dopoldne kupiti čevlje za 45.000 K, zve na večer, da stanejo nič manj kakor 50.000 kron. Za steklenico piva moraš odšteti zvečer še enkrat toliko kakor opoldne. Obrtniki in trgovci cene svojevoljno dvigajo. Tako n pr. so včeraj Izvoščekl ln vozniki poskočili s cenami od 600 na 1000 K. Dunaj se vsekako bliža dogodkom, kakoršnih še ni videl.
— Slovenska molitev prl ^ procesijah. Na pretečeni praznik sv. Reš. T. se je med cerkvenim opravilom pri procesijah prvikrat rabil slovenski jezik. Psalmi kakor tudi evangeliji so se Cita.ll v našem jeziku, kar
zelo. blagodejno vplivalo na vse udele-
—	železniška nesreča pri Soprona. Br-zovlak, ki odhaja lz Budimpešte ob pol osmih zjutraj v Gradec, od katerega se nekaj železniških vagonov v Rabu odklopi In odpelje preko Šopronja na Dunaj, je med postajama Biatobargy in Heczeohalom skočil s tira, ker Je bila železniška proga pokvarjena. Lokomotiva je strmoglavila preko nasipa in je potegnila s seboj nekaj železniških vagonov. Ravnateljstvo državnih železnic je objavilo poročilo o železniški nesreči pri Herczegalomu, lz katerega je razvidno, da se je nesreča dogod la zaradi tega, ker je počila ena tračnic ;. Vsled tega ne more biti govora o kakem zanemarjenju proge ali pomanjkljivi železniški službi Prvih pet vagonov brzovlaka je šlo gladko preko točke, kjer je počila tračnica. Sele šesti vagon je skočil s tira. Razen dveh mrtvih in štirih težko ranjenih je bilo še 33 oseb lahko poškodovanih.
Jubiiana.
= Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 4. do 10. t m. se je v Ljubljani rodilo 53 otrok (16 dečkov. 17 deklic), med temi 2 mrtvorojena. Umrlo Je v isti dobi 19 oseb, med temi 2 tujca. Smrtni vzroki so bili 5 jetika, 1 pljučnica, 2 zastrupljenje rane,
2 srčna hiba, 3 rak, 1 samomor, 5 drugih naravnih smrtnih vzrokov, izmed nalezljivih bolezni Je bil prijavljen samo 1 slučaj davice.
=« Potepanje psov po trgu. V zadnjem času pojavilo se je na Pogačarjevem In Vodnikovem trgu mnogo psov, ki tavajo okrog brez vsakega nadzorstva in delajo veliko nadlego ter ponesnažujejo razpostavljena živila. Vsled tega opozarja mestni magistrat lastnike psov. da jih v času ko so razpostavljena živila, ne puščajo na trg ter je mestnemu konjaču naročil, naj vse take pse brez izjeme polovi in pokonča.
= Znižani ostanek posojila, danega posestnikom barskih zemljišč za poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice. Glasom že objavljenega razglasa z dne 1. marca 1922 štev. 7 se vrne letos ves od »Pokrajinske uprave« znižani ostanek posojila, danega posestnikom barskih zemljišč za poglobitev Gruberjevega kanala in Ljubljanice. Tozadevni razdeliti izkazi^ in izvlečki posestnih listin so v zmislu § 5 zakona z dne 1. avgusta 1906 drž. zak. štev. 16 8 dni pri županstvu na javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti vpisu v razdela! izkaz ali proti visokosti odmerjenih doneskov je odati na »Pokrajinsko upravo, od-delek za kmetijstvo« v 14 dneh po preteku prej označenega 8-dnevnega roka in sicer potom »Glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani.«
= Stavbo inšpektorata dri. železnic v Ljubljani je izročil ministrski svet tvrdk! Tavčar in Svetina za 1,348.592 Din.
= Nov kino v Šiški se otvori in prične s predstavami že začetkom prihodnjega meseca.
s Z ljubljanske univerze. Na filozofski fakulteti je bil izvoljen za študijsko leto 1922-23 za dekana gospod profesor dr. Fr. Kidrič; kot prodekan bo pa funglral dosedanji dekan gospod prof. dr. Gavazzi.
*	Smrt vsled neprevidnosti. Nesreče s samokresi so skoro na dnevnem redu in vendar to ne izmodri občinstva, da bi s strelnim orožjem postopalo nekoliko bolj previdno. Danes beležimo zopet en tak žalosten slučaj neprevidnosti. Dijak Radi-slav Klemen IV. razreda državne višje realke v Ljubijaii se je doma na podstrešju igral s samokresom. Samokres pa se je nenadoma sprožil in Klemen je obležal na mestu mrtev.
=■ Smrtna kosa. Na Telovo popoldne Je umrl občeznanl krakovski ribič Franc Novak Pogreb bo danes pop. ob polu 4. N. v m. p.!
=s Odlikovanje. Akademija znanosti m lepe književnosti v Toulonu v Franciji je imenovala za svojega dopisnega člana dr. Riharda Zupančiča, vseučillščnega profesorja v Ljubljani.
= Meščanom Ljubljane! Počitnice so tu! Dljaštvo hoče počitka in oddiha. Združeno v Ferijalnem Savezu hna dragocene vozne olajšave na železnici in ladjah, ceneno hrano in prenočišče v FS-kolonijah in brezplačno odmorlšče ln hrano pri Številnih dobrotvorih širom cele Jugoslavije. Lokalni odbor ljubljanskih FS podružnic osnuje .letos v Ljubljani ferljalno svratišče za dljaštvo, ki obišče naše mesto. Ker mn manjka še mnogo sredstev, priredi danes in jutri 17. in 18. junija po vsem mestu »Nabiralni dan F. S.« da bo zmogel čim največ dijakom nuditi potne ugodnosti. Dljaštvo je treba podpirati ob počitnicah, te so zanj jako važne.
Pregledovanje stanovanj. Kakor ste Javili Se vrši od 13. t m. popis stanovanj. Mislili smo, da bo vsaj tokrat popisovanje natančno. Ampak žalibog Je vse preveč površno. Dotični uradnik ne pregleda stanovanja, ako so stanovanja res zasedena, temveč zapiše, kakor mu stranka pove. Ako hočemo res imeti natančen pregled, mora biti vsaka luknja tudi natančno preiskana, šele potem bo pregled vseh stanovanj res točen.
Porotno sodišče. Prvi dan so se zagovarjali trije lndlvlduji radi opsilstva. V tajni razpravi je bil obsojen 69 letni Jakob Kokol na 6 let težke ječe. — Peter Sipe* ie bil oproščen, Franc Vavpotič pa je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe. Drugi dan razprave je bila na zatožni klopi Antonija Zagorjan iz Lastomerc in nien dični oče Franc Hvalič. Obdolžena sta bila. da sta dne 11. oktobra 1. 1. ubila moža obtoženke. Pri razpravi sta valila oče in hčerka krivdo eden na drugega, nobeden ni hotel biti kriv. Hvalič je bil obtožen radi napeljevanja k krivemu pričevanju njegove rejenke desetletne Marjete Spilak. Franc Hvalič je bil obsojen na 18 mesecev ječe, Marija Zorman pa na 10 mesecev Ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na mesec. Ker se všteje preiskovalni zapor, bo Tončka za nekaj dni več kakor en mesec že »lejdih in fraj«. Isti dan je bila na repertoarju tudi 27 letna Lugert, o kateri smo svoječasno poročali, kako se je seznanila z vinskim trgovcem Štefanom Arnoškom na glavnem kolodvoru, ko je prišel v Maribor. Ko je Štefo sladko spančkal, mu je Katrica Lugert, ki se je tisti dan klicala Katica Lorber, izmaknila Iz suknje 51.198 K. — Od tega denarja je Katica okrog 6000 kronic zafrčkala s prijateljicami i. dr. — Obsojena je na eno leto ječe, vračuna se tudi preiskovalni zapor.
Dve smrtni obsodbi. V Bodenclh v Prekmurju so spomladi Janez Vern, njegova žena Terezija rpjena Makarl in ni :na sestra ubili tasta, ozir. očeta MakaNIa, mrtvega pa v kleti obesili, da bi se polastili njegovega premoženja. Pred mariborskim porotnim sodiščem sta bUa Vern in njegova žena obsojena na smrt, Frančiška Makarl pa na 15 let težke ječe.
Rudarske šole v Mariboru ne bo. Minister Rafajlovič je Izjavil v skupščini, da vlada ne misli na ustanovitev rudarske šole v Mariboru, ker Je že Itak taka šola v Celju. Druga taka šola, ako se pokaže potreba, se ustanovi v Bosni, kjer je rudarstvo lepo razvito.
Surovi kosci. Ko je veleposestnik g. Dopliher Iz Lajteršperga na svojem travniku z družino in delavci bil v nedeljo na košnji oz. spravljanju sena pri Pesnici sta se njegova delavca domačina začela prepirati ž njim in sta slednjič navalila na njeg z odprtim nožem. K sreči so prileteli drugi vmes, drugače bi rahljati delavec g. Dopliherja prebodel. Ranjena pa je bila vkljub temu njegova hčerka in delavec AL Ceme, ker je prestrigel udarec s tem, da je prijel z golo roko za nož. Delavca sta potem zbežala. OroŽništvo ju zasleduje.
Ceile.
Neki prvovrstni celjski hotel na Krekovem trgu razpošilja strankam še vedno kuverte z nemškimi napisi:	»Hotel Stadt
Wien, Cilll itd.« Najbrže so v tem hotelu,
v	katerem se tudi drugače prav pridno švabčari, pozabili, da se nahajamo že četrto leto v Jugoslaviji.
Dr. Anton Novačan, urednik in Izdajatelj »Naše Vasi« v Celju, o katerem Je »Jugoslavija« lz Maribora poročala, da je bil aretiran, se nahaja na prostih nogah.
Slovensko trgovsko društvo v Celju ima redni občni zbor 22. junija ob 8. url zvečer v Nar. domu.
Občni zbor »Kola jugosl. sester* se vrši v pondeljek 19. t m. v mali dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer.
Redna avtomobilska vožnja od Celja do Solčave in nazaj sjs. namerava uvesti vsaj dvakrat na teden. C« pride do te izvršitve, se bo promet v naših lepih Savinjskih planinah silno dvignil in poceniL Pot do Solčave, odkoder ie dostop na razne točke Savnjsldh planin, je sedaj silno dolgotrajna in draga ter stane mnogo časa ln denarja.
V	Westenovo tovarno se te dni vrne vrne na delo še zadnja partija delavstva, tako da bo odslej obrat v polni meri zopet vzpostavljen.
—	Nova lekarna v Celju. Gosp. mag. pham. Fedor Gradišnik, dosedal lekarnar na Jesenicah, je dobil koncesijo za otvoritev nove Javne lekarne v Celju s stojiščem Cankarjeva in Kralja Petra cesti.
Ptuj.
Nova zbirka zborovskih pesmi V založbi Glasbene Matice v Trstu izšla Je zbirka 15 zborovih pesmi, ki vsebuje 6 moških zborov, 8 mešanih zborov In 1 ženski zbor. Zbirka se dobiva pri Glasbeni Matici v Ljubljani, Gosposka ulica 8 ter stane brez poštnih stroškov 16 Din. Interesente, posebno pa pevska društva vabimo, da naroče zbirko po dopisnici ali pridejo osebno po njo.
».Pikova dama.* Spisal A. Puškin. Izdala ni založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broš. zvezkn 3 Din*
Kočevje. V »Slovencu« št. 133 se nekdo spotika ob mene In g. ministra dr. Žerjava zaradi sekvestriranega premoženja Arnolda Spitza na Rogu. Ker imam jaz in gosp. minister dr. Žerjav v tem oziru popolnoma čisto vest, podam nesramnim zlobnežem jasno sliko in sicer: Kako se je vršila uprava tega premoženja, sem pripravljen dokazati vsakomur, kadar želi, seveda če je le pošten in dostojen Človek. Kar se tiče licitacij Izgotovljenega lesa, povem le toliko, da je bil oddan Isti najvišjemu, ne pa najnižjemu ponudniku, kar lahko dokažem. Najbrž Jezi gotove gospode, ki so ponudili za les naravnost nesramno nizke cene, da niso dobili. Res je, da sem odstavljen še lansko leto in to na svojo lastno prošnjo, res pa ni, da sem obogatel, temveč sem delal za tako nizko odškodnino, kakor bi ne bil nihče drugi- Inventar, ki sem ga našel na Rogu, je še ves tam, razun nekaj vozov, ki so se polomili. Prav nič se ne bojim parlamentarnih krogov, temveč bi mi bila kako event. preiskava celo jako po godu, da bi imel priliko nesramnim lažnjivcem zavezati Jezike. Končno še pripomnim, da bom v naprej za vsak napad iskal zadoščenja pri sodišču.
Josip Šeško.
Primorje.
Kočevje. Na dan poroke kralja Aleksandra I. je bilo tudi naše mesto krasno ozaljšano. Zastave so plapolale skoro iz vseh hiš in okna so bia lepo okrašena z zelenjem. Posebno lepo slovensko zastavo smo videli na hiši g. Petra Petsche, kar nam dokazuje, da je mož pameten in dober državljan. Tembolj so nas pa presenetile nekatere modro-bele zastave, ki jih Nemci imenujejo »Gottscheer-Fahne«. Ne vemo od kot imajo dovoljenje. »Radikal« št, 12 od-obruje indirektno tudi te zastave, kljub temu, da obstoji njegov konzorcij večinoma lz Slovencev. On že ve zakaj. Tolaži se pač z upanjem, da bo neki odvetniški koncipi-jent pri volitvah dobil marsikak nemški glas, ker dobro ve, da Slovencev ne more več terorizirati. O nemškem »Radikalu« da bomo še govorili, ker nas je sram, da izdajajo Slovenci nemški časopis.
Procesije na praznik sv. Rešnjega Telesa se večina uradov ni udeležila korpo-tivno, kakor je bila to v prejšnjih letih navada, temveč samo potom enega zastopnika. Vzrok temu je neka porazdelitev vrstnega reda. katero je poslal v obliki »ferma-na« vodja okrajnega glavarstva dr. Pirk-maier, ki si najbrž domlšljuje, da je že on oblastni veliki župan, vsem uradom in korporacijam. Ta njegova samovoljna razdelitev je tako sestavljena, da bi morale iti vse korporacije in uradi pred, edino on in komandant mesta za baldahinom, da se na ta način njegova majhna oseba čimbolj pokaže. V protest tega paševanja je večina korporacij ln uradov izostala od procesije.
Novomesto. Šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane gostuje v soboto 17. In v nedeljo 18. junija v dvorani Narodnega doma. V soboto se Igra ruska drama »Spavaj moja deklica«, v nedeljo pa veseloigra »Gospod senator«. Začetek vselej ob pol 9. zvečer. Vstopnice se dobe v predprodal! v trgovini g. Koširja na Glavnem trgu. Upamo, da naše zavedno novomeško občinstvo obojekrat napolni dvorano Nardnega doma ln s tem da tudi moralne podpore navdušenim in požrtvovalnim šentjakobskim Igralcem.
Sokolstvo.
V	Šmarju pri Jelšah se vrši dne 25. junija 1922 okrožni izlet celjskega sokolskega okrožja, ki bode sijajna manifestacija sokolske misli v šmarskem okraju. Prvič bodo ta dan plapolali sokolski prapori v naprednem trgu šmarskem in prebivalstvu celega okraja bode dana prilika spoznati uspehe sokolske ideje In vzgoje. Potrebno Je, da naše občinstvo podpre mlado skolsko društvo v Šmarju z obilno udeležbo, da s tem domačemu kmečkemu Uudstvu pokaže, da uživa naše Sokolstvo največji ugled kot narodna in državotvorna organizacija, v kateri ni mesta za separatistične elemente, ki se hočejo sedaj tudi onstran Sotle vgnezditi. Zvečer vozi posebni vlak do Grobelnega in nazaj v Rogatec.
Sokolska razstava v Narodnem domu v Celju se podaljša in sicer od vštevši 15. do 18. junija. Po razstavi se odpošlje ves materijal v Ljubljano. Na razstavo Je zadnje dni došlo še nekaj novih predmetov in Je priporočljivo, da si jih ogledajo tudi oni, ki so sicer razstavo že posetlli.
Okrožni zlet celjskega sokolskega okrožla se vrši v nedeljo dne 25. junija v Šmarju pri Jelšah.
Sokol Ježica priredi 25. junija svoj pr-
vi	javni nastop na prostoru g. J. Avšiča v Klečah.
Spori in turistlka.
Umrl je v Trstu komunistični občinski svetnik Visentin vsled rane, ki so mu jo zadali pred 2 mesecema fašisti.
Vprašanje naših narodnih zastav. Ker so o priliki kraljevega obiska zahtevali slovenski poslanci enakopravnost za naše narodne zastave, je tržaški generalni komisar vprašal za navodila v Rim. Sedaj je Prišel odgovor, ki sicer ni odklanjajoč, a se sklicuje na dvojno: 1. da javno mnenje ni dovolj pripravljeno ter bi moglo priti do neljubih incidentov, 2. da se tudi tirolskim Nemcem n! dovolilo razobesiti svojih barv za isto priliko.
Nesreča z granato. V St Viški gori pri Tolminu je 19-letnl Jakob Kobal, edini sin
75	letnega vdovca odpiral granato, ki se je razpočila ter mladeniča ubila.
Učiteljski pripravljalni tečaj za kmetijske nadaljevalne šole se prične v Gorici dne L avgusta t. 1.
V	frančiškanski cerkvi na Trsatu še vedno visi dvoglavi avstrijski orel, pod njim pa slika avstrijske oklopnlce, ki s topovi ruši Lovčen. Res vzpodbujevalno za jugoslovanske romarje!
voljnost tedaj je s takimi osebami združen« dvotna škoda. Slovenija danes ni obdarjen« z dcbriml sodnfkL Sodniški naraščal je nal-vočja nujnost, od katere Je odvisno, ali ae bo slovenski nogomet razvil navzgor, vzporedno z dobrohotnim podpiranjem javnosti, ln torej tudi po svoji gmotni strani. Človeka pri tem pa najbolj boli sloves in ugled domačega športa, za katerega se tako pehamo, da bi ga dvignili v prve vrste ne samo tehnično, temveč tudi športno.
Nogomet. V nedeljo pop. ob 5» url se vrši na igrišču pri »Skalni kleti« nogometna tekma med celjskimi Atletiki in Rapidom, Maribor.
Ilirija—S. K. Maribor. V nedeljo 18. ju* nija ob 18. uri igra proti ljubljanski Iliriji prvak Marborskega Pododbora S. K. Maribor.
Prvenstvene tekme, V nedeljo dne 18. t. m. se vrše na igrišču Šparta-Prlmorje sledeči prvenstveni tekmi: ob 16. url Hermes, rez.—Slavij a, ob 18. uri Primorje— šparta.
C. A. F. C. — S. K. Ilirija. (14.: 1 : 2, 15^: 3 : 1.) V sredo in četrtek je gostoval, na povratku iz Splita, v Ljubljani prvorazredni Cafe proti S. K. Iliriji. Posebno prvi dan so češki gostje pokazali izredno lep nogomet ter so si mahoma osvojili simpatije celokupnega občinstva. Take Izrazite nogometne Igre v Ljubljani že dolgo nismo videli Med tem ko prevračajo naši klubi doma in v bližnji okolici vse mogoče sisteme ln manire, malo kombinacije,, nekaj kratkih pasov, ostrih in posrečenih strelov, veliko porcijo nasilne igre, drlbljanje, imenovano v tujini vratolomno zaletavanje, so očarali gostje s pravim češkim nogometom naših dni. To bogastvo taktičnih izprememb, nepričakovanih okretov na mestu, mirno stopanje, prevdamo oddajanje, nagli tek, točni pasovi zvezani s predornlmi napadi in pa tista neizčrpna kopica fint in trikov. Dobil si utis, da Imaš pred sabo samonikel nogomet, Izrazit, svojstven sistem igre. Sodeč po moštvu in igri Cafca si lahko mislimo, kako izgleda Slavija ali pa Sparta na polju. Da Je to prvorazredno češko moštvo, se je videlo na prvi mah. Vendar primanjkuje Cafcu en popolnostnl moment in sicer zanesljivost pri streljanju na goal. To je tisto, kar si ne moremo razlagati pri tem moštvu. Kakor je znalo suvereno voditi žogo na nasprotno polje, tik pred vrata, tako je dosledno odpovedalo pri odločilnem udarcu. V športnem oziru se Je za celorazredno razliko odbijalo od nasprotnega moštva. Priznati moramo, da nismo prisostvovali prav za prav dvostranski Igri, temveč da smo prvi dan občudovali samo vrline ln posebnosti češkega moštva, za kar bi kratek prostor, ki je odmerjen športnemu poročilu v dnevniku ne zadostoval. Zopet enkrat smo se lahko uverili, kaj je nogometna igra in kaj ni Igra, kaj te pravi na pr. pravilno dribljanje ln kaj se Imenuje onemoglo zaletavanje brez vsake duhovitosti in iznajdljivosti izhodov. Drugi dan pa je tekma bila nezaužitna. Občinstvo je izražalo nezadovoljnost. ‘Sodnik je bil včasih vidno pristranski. Tu ni šlo več za zmoto ali pa za nerazumljena pravila, temveč za enostranost, ki se Je Izneverila pravilom In Izgubila jasen pogled. Mislimo, da tako dalje ne sme iti. Šport ni več notranja zadeVa posameznega kluba, temveč javna in narodna potreba. V tem oziru, priznajmo da imamo v domačem občinstvu že prilično izvežbanega motrilca naših športnih prireditev. Ce sodniki uničujejo športni potek javnih nastopov in če se proti poteku, ki je tudi notranješportno škodljiv. vzdlKuie javen protest ln nezado-
Gledališče in glasba.
/. Koncert vokalnega kvarteta »Primorje* je uspel v moralnem oziru nad naše pričakovanje imenitno. Vzpored iz skladb starejših in novejših skladateljev so gg. Banovec, Pečenko, Rajer in Zupan absolvirali v splošno zadovoljstvo navzočega poslušalstva, ki je po vsaki odpeti pesmi burno ploskalo Izvajalcem, da so po koncu koncerta morali dodati še tri pesmi. O Izvajanju, ki je nosilo pečat resnega študija In velikih ambicij, nam Je obljubljeno daljše poročilo. Za danes na) zadostuje ugotovitev, da je kvartet »Primorje« naš najboljši kvartet in da bi bil njegov prvi koncertni nastop zaslužil mnogo številnejši obisk občinstva, tembolj, ker se j« koncert vršil t prid Jugoslovanske Matice.
Pevski zbor Glasbene Matice. Dane* J petek, dne 16. t. m. pevska vaja za ženski zboi ob 6. uri za moški zbor ob & Uri zvečer. — Odbor.
Goduini kvartet Zika je absolvlral koncert« no turnejo po Nemčiji. Koder je koncertiral, fiovsod so ga sprejeli z navdušenjem. Največ uspehov je žel vselej po izvajanju No« vpkovega kvarteta in Smetanovega »Iz mo* jega življenja« Sedaj nameravajo Zlkovcl na turnejo po Švici.
Opera. Na predvečer praznika so Izv*« jati v operi s ponovnim uspehom Puccini* Jev »Triptih«. Oledališče Je bilo popolnom* razprodano, iz česar a ni sklepati, da s« ji ljubljanska publika za predstavo zanimala« Ljudje so drli v opero zaradi tega, ker M mislili, da se predstave udeležita kralj Aleksander in kraljica Marija. Pred glediščem ju Je ob osmih zvečer pričakovala nepr«* gledna množica ljudstva, seveda zastonj. «• Sezona konča baje z današnjim dnem.
Drama. V sredo zvečer so Igrali «*• Jenci dramatične šole g. Danilove Sem B#» nellijevo »Ljubezen treh kraljev* v prevo«
du dr. Alojza Gradnika. Delo je nam znan« ..................................... "	rlzorlK
iz predvojnih gledaliških sezon. Uprizorit so ga ob nekem jubileja g. Danila, Prv« produkcija igralskega naraščaja je pokaza* la dovolj uspeha. Trud, ki ga Ima g. Dank lova z vzgojo naraščaja je vreden hvale*
76	jugoslovanskih narodnih pesmi zg moški in mešani zbor zložil Emil Adamifi. Zbirka le v tisku In izide v dveh zvezkih*
V	prvem bodo natisnjeni moški, v drugem mešani zbori. Izdajo bo založila Zvezna ti« skarna.
Iiraost ii
Odbor »Kluba Primork* naznani«, dti
priredi tombolo v nedeljo dne 18. junija 1.1* ob 5. url pop. na Kongresnem trgu. Srečk« za tombolo se dobijo v trafikah: Dunajsk« c. 12 in Dolenc, Prešernova ul ter v društveni sobi »Kola jug. sester. Da zadovoljimo radovednosti in velikemu Interesu občinstva za našo humoristično ln dragocen« tombolo, odločil se je klub popisati podrob« neje dobitke. Glavni dobitek »Kontrabas« dar« predočuje možakarja, ustvarjenega « 30 kg riža in 5 kg kave, oblečen od nog dq glave po najnovejši angleški modi, preobložen s svojo robo. Ves je obšit s smodkaml In svalčicaml, v rokah pa drži poln kovček kontrabanda. Med brati je vreden K 15.000. Za njim stoji »Vrhniški škrat«, (II. dobitek), prekajen v vrhniški tvomlcl, sestoji Iz pristnih domačih gnjati, pleč, rebrc m salami. V rokah ima verigo finih kranjskih klobas. Vredn K 12.000.Ker pa svet brez žensk n* obstoja, zato je tu tudi damska družba. »Sladka devica« (III. dobitek) je elegantno oblečena dama po najnovejši modL Od prozornih nogovic in belih čeveljčkov pa d« krasnega klobuka, nagačena s 50 kg sladkorja. V rokah pa drži košaro najflnejšIS sladščic. Cenijo jo na 10.000 K Široki hi in dolgi »Gospod Močnik« (IV. dobitek) zaročenec »Sladke device«, kralj vseh pekov,
— je nasut s 150 kg najfinejše pšenične moke. Glava mu je okrašena z emajliranim »cilindrom«, oborožen v zaščito svoje neveste z metlo — v slučaju dežja imel bo pa
— marelo, Ponuja se za K 4000.—. Vreden je več. Pri vsaki domači procesiji srečaš »Urško na fedrih«, (V. dobitek), to pot je iz samega testa in pšeničnega zdroba. Oblečena je po svoji modi. V rokah ima poln Cekar za prazen želodec. Mesto zlate verižice nadela si Je venec sukanca. Obložena bo s »trika-traka«, — sama pravi, da je vredna K 6000.—. Pri tem žegnanju nastopi tudi slavnostna »Baterija ljubljanskih do-brovoljčkov« (VI. dobitek). Maskirana bo tako, kot si naši učenjaki predstavljajo marsovega človeka, na čevljarskem stoll-čku, nalitega s 50 1 piva, obločen bo z impozantno zbirko najfinejše vinske kapljice in likerjev. Glavo pa mu bodo krasili bujni lasje, iz kojih lahko pridna gospodinja napravi 12 parov nogovic. Vrhu teh šestih glavnih dobitkov bo še 20 činkvin a K 400.— v denarju. Dobitki so današnjim razmeram zelo hvaležno izbrani, ker se bo »srečni« lahko sijajno oblekel, najedel, napil ltd_» ln vse to samo za K 6.— Ker je čisti dobiček namenjen naši siromašni ded, naj nikdo ne zamudi te prilike in naj si pravočasno nabavi srečke, ker povpraševanle po njih j« že veliko.
Društvene vesti.
Vse one osebe in podjetja, ki smo Jtn te dnf poslali prošnje za podporo, prosim« najvljudneje, da jih v kar največjl mei vpoštevajo, ker sc nahaja »Podporno dru štvo« v obupnem stanju. Odbor za akaJem skl dan PDJA.
.JUGOSLAVIJA*, 17. Junija 1022.
šiljatev. sadja. Oeraol PtJ
Ptuju.___________________ .lg&
PRVOVRSTNO OGLJE IN DRVA dobavlja najceneje V vsaki množini. Prodaja drv, na kubične metre. Vinko. Krže, Trnovski pristan JA
Ljubljana.________________J22,
TRGOVINA na prometnem kraju se odda v najem. N** slov v podružnici »Jugosla^ vije« v Mariboru. 1^38
KRASNO KMEČKO POSESTVO pri Sv. Katarini, oddaljeno 20 minut od Trbovelj, oziroma Hrastnika z vsemi gospodarskimi poslopji, živino in vsemi pritiklinami. Posestvo meri
Gosposka hiša $ n 25 d0 30 oralov. — cena
bralov zemlje, vinogradom 1-500 dinarjev. — Proda se la živino. Josip Ferlin, Roš- radi selitve v Ameriko. Na-$»1» 174.	1053	slov v upravi lista. 1052
člmpreje preselil iz Nemške Avstrije v svojo domovino, išče službe v trgovini ali v pisarni, prevzame tudi službo sluge, vodstvo kake trg. podružnice, gostilno na račun itd. Zadovolji se z majhno plačo, ozir. tudi le s hrano in stanovanjem- — Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod »Vrnitev«.
1045
MALI
OGLASI
• Jr • ---------- =	Kdor	vporablja	=====	Glavno zastopstvo za Slovenijo in zalosa •
i m ! Zlatorog milo R. Bunc in drug :
S ziatocos S podaljša trajnost svojega perila. Celie • Ljubljana • Maribor §
Med dobrim najboljše!
P. n. gospodinj«, šivilje, kroječe, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši čivalrii stroji
•iGritefier"
v vseh, opremah matertjal predvojni, cene naiMile edino le pri
Pnevmatika in druge potrebščine priporoča po solidnih cenah
TVRDKA
I6H. V08, specialna trpina šivalnih strojen ia Koles
LJUBLJANA, Sodna ulica št 7.
lesnoindustrijska družba
mMamrn	z	o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 66.
Izdeluje vsakovrstne žaluzije in sprejema X vsa v to stroko spadajoča popravila.
Telefon 114. brzolav: Weissbacfier - Ljubljana.
Llubljona, Sv. Petra nasip št.7.
Pouk v vezenju brezplačen! Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse zlita me šivalnih strojev in koles. — Potrebščine za llvllie. krojače. Ccvdarjc. brivca, sedlarie, toaletno modno blago, sralce, kravate, ščetke, palica.
Galanterija, gumbi, na veliko In malol Najnižje cenel	Točna	postrežba	I
MBk	■	a	Dobro	uvedena trgovačkd
■ M j—	m	firma kola postoji od god. 1916. u nah'
ijJf Si§|	R3|	j$ ffl	mm	f§	važnijem trgovačkom centru na mor*
gl	Sij	||	'J	sko.j obali naše države, raspolaže s d
il i§ lOT	! !	1911	n	potpuno moderno uredjentrA
flU .1M	m i	iffs	UP	R	prostorijama, kancelarija i skladP
H M 11	P I	raH	il	v	šta. kao i još tednom večem i jednom mu*
IlUgj	lllll	||J	^	njem ali važnom trgovačkom centru prir*
w	storile i uredjaj. Isti je podesan za svako
trgovačko i mani e industrijsko podužtffc a naročito za Banka, kola se bavi robmtn fg jgl	R	odelettiem.
n M nem	/s/a	firma	posluje na veliko Uvoz-ft*
Hffl 91 ii a	voz/ jednom manjom industrijom. U sit*
H !JHlI	i ed razor tačen j a sa današnjim dru*
iifilli«	govima vlasnik F ir me bi sv e po*
llIHIIi	slovanje kao i uredjaj i pro*
Smilil!	štorije pr e pust io, te eventualno
M HlMMI	primio namještenje kod preuzimoda*
Vlasnik Firme	je	stručno izučen trgov<W*1
|a B	B	B	verzlran u svim	trgovačktm poslovimo*
m	il H	*°° ‘ ledne manje industrije, govori ošini
6B K V itt ® V ■	matemfeg srpsko-hrvatskog jezika :oš -tri
n H	h	Bfl	»ra	ra	strana. Dobar poznavaoc svth naši’	kfvt*
jA |	I	1	|ll	jeva sa jakim kapitalom vezana, te	: ne*
fcčj I 1 I I I	ktm krajevima inozemstva. Sa joči ka*
ii	1	i	H	§ m	i	Pttdldtn uspjeh potpuno osiguran su	vrla
mm II	§1	|JI	g| &	*	dobrim rentabilitetom. Interesenti	neka
II	fl	Hiš	uprave svoje	ponude pod šifrom PR-92
»Uvoz-Jzvoz* na »Poligrafija«. Nakladno reklamno trgovačko društvo‘2agreb. Gun-duličeva ulica 20.
8RT Banžni zavod išče izoežbane
saldakontiste
Ponudile pod Šifro B. Z. na upravništvo Usta. e«*««®****®® ®®®
PARKETNE
deščice
a Moderni pasovi, a zaponke, zapestnice (obroči), igralne znamke, v zalogi
„Zuf Hnopf&Bnisin" Bettf HEID1NGER,
,WIEN VIL. Klrchenaasse 15.
za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19. Telefon 527.
Ekiport.	Eksport.
Veletrgovina haloških vin
Vinko Stoklas
Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov.	Cene	bre2konkurenčne	f
1
I
Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne | in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne  — plašče, perilo Itd. priporoča tvrdka
DRAGO SCHUfAB
(prej Schwab & Bizjak)
Pod narodno tam Ljubljana toomi trg itsr. 3.
&mm
Tiska »Zverom tiskarna- v ! iublj
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin