TRGOVSKI
Časopis aa trgovino, Industrijo In obrL
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za 1/2 leta Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 31. januarja 1931.
Telefon št. 2552.
Štev. 12.
Ustanovitev jngoslovansko-madžarske komore.
Dne 24. t. m. popoldan se je v svečani dvorani Lloyd-družbe v Budimpešti ustanovila jugoslovansko-mad-žarska gospodarska zbornica. Zanimanje madžarskih gospodarskih krogov za to ustanovitev je bilo preko pričakovanja veliko. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili od strani madžarskih gospodarskih krogov najodličnejši reprezentanti gospodarskega življenja na Madjarskem.
Občni zbor je vodil prejšnji finačni minister dr. Tibor pl. Kallay.
Jugoslovanski gospodarski krogi so bili na občnem zboru pičlo zastopani, ker so povabila za udeležbo došla precej pozno, tako da se večina povabljenih ni mogla udeležiti zborovanja. Vrhu tega so radi prihoda Njegovega Veličanstva kralja v Zagreb izostali zastopniki gospodarskih krogov savske banovine.
Gospodarske kroge kraljevine Jugoslavije sta zastopala gospod Vlada Ilič iz Beograda in znani delavce na gospodarskem polju gospod direktor Anton Krejči iz Ruš.
Naši vladni krogi so bili zastopani po generalnem konzulu jugoslovanskem dr. Bernardu Pavlinoviču, Jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti ie zastopal prvi sekretar gospod Berlot. Nadalje je bilo zastopano Ministrstvo trgovine in industrije po gospodu direktorju dr. Juraj Tomičiču in zastopniku našega trgovskega ministrstva v Budimpešti g. Gruči Gr-čiču. Nadalje se je udeležil tega sestanka referent za novinarstvo gosp. Albert Požidar.
Zbornica se je konstituirala in je bil izvoljen za predsednika prejšnji madjarski finančni minister dr. Tibor pl. Kallay, za poslujočega predsednika v Budimpešti jugoslovanski generalni konzul dr. Bernard Pavli-novič, za Beograd pa zastopnik niagarskega trgovskega ministrstva v Beogradu dr. Geza Szilagy.
Za člane te zbornice so bili izvoljeni: 25 gospodov naših gospodarskih
krogov in 25 gospodov madjarskih gospodarskih krogov. Med našimi izvoljenimi člani te novo ustanovljene mednarodne zbornice je bil izvoljen tudi gospod direktor Anton Krejči.
Na večer je povabil predsednik g. Tibor pl. Kallay jugoslovenske goste na večerjo v hotel »Carlton«, kjer so bile izmenjane tople zdravice za procvit nove gospodarske institucije.
Ob tej priliki je v imenu jugoslovanskih gostov govoril gospod direktor Krejči, čigar izvajanja so udelež-niki živahno odobravali.
Naloga novo ustanovljene zbornice obstoji predvsem v tem, da naj pospešuje gospodarsko zbližanje med Madjarsko in Jugoslavijo, ne v toliko radi lažjega izmenjavanja blaga med tema državama, marveč predvsem v ta namen, da se omogoči skupno delovanje v sedanjem času težke krize, saj je gospodarska struktura Jugoslavije in Madjarske zelo podobna in je kvarno, da pri skoraj enakih zahtevah za placiranje v prvi vrsti poljedelskih produktov v Evropi ti državi ne nastopata enotno, marveč medseboj konkurirata. Ako bi vse poljedelske države južnoseverne Evrope nastopate enotno napram onim državam, katere nas hočejo preplaviti s svojimi industrijskimi proizvodi, nočejo pa ničesar slišati o tem, da prevzamejo v zameno zato našo nadpro-dukcijo agrarnega značaja, marveč se trudijo povišati prohibitivne ca rine za naše agrarne produkte, bode uspeh gotovo drugačen, kakor je danes, ko skoraj ne moremo placirati naših poljedelskih produktov, in če jih placiramo, dobimo za nje take cene, da ne krijejo produkcijskih stroškov našega poljedelca.
Upamo, da bo imela naša nova gospodarska institucija, katera je pod zaščito našega in madjarskega trgovskega ministrstva, naj lepši uspeh, saj je potrebno, da v teh težkih časih države z enako gospodarsko strukturo skupno in enotno nastopajo ne pa vsaka za sebe.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Čehoslovaško.
»Narodni Listy« prinašajo članek g. A. Pimperja o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Češkoslovaško, iz katerega posnemamo sledeče:
Trgovinska bilanca češkoslovaške z Jugoslavije je bila zadnja leta vedno aktivna v korist Češkoslovaške. Aktivni saldo za razdobje januar—november 1930. je znašal za Češkoslovaško 2.000-5 milijonov KC in se je v primeru z letom 1927. potrojil. To znači, da ima češka trgovina za bodočnost zelo dobre izglede in zato je treba ukreniti vse, da se sedanje sta-dje ee že ne j g&( pa vsaj obdrži.
a to je treba gledati ne samo iz na-! ^'gospodarskega stališča, ampak ^U(li iz političnega. Ekonomska struktura češkoslovaške je tzvozniška in '■Ot taka ne dovoljuje, da bi se v trgovini z vzhodno-evropskimi agrarnimi državami uvedel preferencijelni sistem.
Češkoslovaška ne more in ne sme z ozirom na svoj geografski in ekonomski položaj živeti z sosednjimi državami v neprijateljskih odnošajih, Pa tudi ne sme dopustiti nikakih pomičnih vplivov s strani kake druge
države; razen tega mora gledati, da dobi čim ugodnejše pozicije za svoj izvoz v balkanske, zlasti poljedelske države, ker je Nemčija v tem oziru huda konkurentinja.
če pride do sklenitve tarifne trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo, za kar je treba le nekoliko obojestranske uvidevnosti, potem bo treba gledati, da se ne zasi-gura samo Češkoslovaški izvoz v Jugoslavijo, ampak tudi obratno, ker le na ta način se utrjujejo medsebojni stiki.
Za čim uspešnejši razvoj trgovine na obeh straneh je treba prekiniti z tradicijonalnimi običaji in predsodki: gledati je treba na to , da bodo jugoslovanski izvozniki zahajajo mesto na Dunaj v Prago in češki izvozniki na jugoslovanska tržišča, treba je gledati na to, da se ustvarijo direktne zveze brez posrednikov.
Da bo vse to mogoče doseči, zato je treba delati na ustanovitvi češko-jugoslovanskc in jugoslovanske-češke trgovske zbornice. Trgovinski muzeji v obeh državah bi k temu tudi mnogo pripomogli. Treba je organizirati eko-
nomsko informativno službo, kjer bo vedno mogoče dobiti natančne informacije o ponudbah in povpraševanjih. Velike važnosti so tudi medsebojne ekskurzije strokovnjakov.
Žalostno dejstvo je tudi, da dobivajo češkoslovaški in jugoslovanski časopisi svoje informacije danes iz Dunaja, Berlina ali Budimpešte, treba bi bilo ustanoviti s podporo obeh vlad tozadevne agencije in izdajati publikacije. Te publikacije pa naj se ne bi izdajale v francoskem ali nemškem jeziku, ampak v češkem in srbo--hrvatskem.
Na ta način bi se pojasnile marsikatere podrobnosti, tako n. pr., da uvaže Češkoslovaška jugoslovanske testenine, sadje in kovine preko Italije, a Jugoslavija dobiva večino čistih proizvodov preko Dunaja in Budimpešte in nihče ne ve, da je to češko blago.
Potrebno pa je, da pri vsem ne pozabimo, da bo trgovinska bilanca češkoslovaške z Jugoslavijo za Češkoslovaško vedno ugodnejša, kajti Češkoslovaška je industrijska država, Jugoslavija agrarna in Jugoslavija bo radi tega še dolgo let primorana, uvažati več industrijskih proizvodov, kakor pa bo izvažala agrarnih. Pri tem uvozu v Jugoslavijo pa mora pred vsem sodelovati Češkoslovaška, ki je bratska in zavezniška država, in greh bi bil, če bi od tega imele do biček kake neprijateljske države.
1« carinske prakse.
V letnikih 1925 in 1926 »Trgovskega lista« je znani carinski strokovnjak in carinski posrednik g. Just P iš č a -n e c iz Ljubljane priobčil 37 razsodb državnega sveta in rešen j generalne direkcije carin o carinsko-spornih primerih, nastalih v izvrševanju svojega posredovanja. Članki so vzbujali pozornost, ker je uprava carinska stroka, ki sega naj glob je v naše gospodarstvo. Poleg tega so pa predpisi o carinstvu tako mnogoštevilni in posejani v vseh mogočih zbornikih in uradnih glasilih, da tudi carinskemu strokovnjaku zelo otežkočeno, biti v vsem na jasnem. Oso-bito iz odlokov državnega sveta sc lahko vidi, kakšne smernice in merila vodijo to najvišje upravno sodišče, pri končnem presojanju in odločevanju o nastalih carinskih sporih in kaj mo-rejo prizadeti pritoževalci pričakovati, ako se poslužijo dopuščenih upravnih trikov.
Razprave vsebujejo dokaj informativnega in poučnega materijala za vsakega trgovca. Priobčevali jih bodemo redno enkrat na teden, na kar posebej opozarjamo vse naše čitatelje.
ovne dividende ali »procenti«.
Pod gornjim naslovom čitamo v »Zadružnem vestniku« naslednje pojasnilo:
Na vprašanje nekaterih zadrug, če ugodnostne (davkov in taks proste) zadruge smejo ali ne smejo izplačevati blagovne dividende, pojasnujemo, da jo smejo ali ne smejo izplačevati vse tiste zadruge, ne da bi bile zaradi tega. j obdavčene, ki	'
1. prodajajo blago samo članom ali j unovčujejo samo članske pridelke in izdelke;
2. ustrezajo po svojih pravilih in delovanju pogojem za davčne ugodnosti (torej take, ki ne dele dobička v kaki drugi obliki, kakor smo to natančneje opisali v I. številki našega glasila J ;
3. dajejo članom enake pravice glede obresti in glasovanja ne glede na število deležev, ki jih ima posamezen član.«
Ko citiramo gornje pojasnilo, ki naravno prav živahno zanima tudi nas trgovce, se vprašamo, koliko pa je takih zadrug, katere prodajajo blago samo članom?
lep. u$p>eia slivenskega «;<»-spodarskega strokovnjaka.
Pod okriljem Avtomobilskega kluba v Ljubljani se je vršilo prošlo sredo v prostorih Kazine zanimivo predavanje ameriškega delegata Mr. Latvrencea c načinu gradnje ameriških cest in avtomobilov. Mr. Lawren.ce je. tekom predavanja, ki ga je občinstvu deloma prevedel iz angleščine g. John Šabec, pokazal tudi izredno zanimiv film. Mr. Lawren.ce je v svojem predavnju med drugim tudi omenil, da je na kongresu ameriških trgovskih zbornic vzbudil veliko zanimanje referat tajnika ljubljanske Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča, ki ga je podal pred časom i odseku za komunikacije mednarodne trgovske zbornice.
Vsekakor lep uspeh in laskavo priznanje za slovenskega gospodarskega delavca.
DOHODKI OD MONOPOLA, CARIN IN DAVKOV.
Po poročilu samostojne monopotske uprave so znašali monopolski dohodki v novembru za tobak 138,314.000, za cigaretni ipapir 10,000.000, za ostale monopolske predmete 532.000 Din, skupno 207 milijonov 141.000 Din. V primeru z dohodki, predvidenimi po držav, proračunu, je monopolska uprava prejela 7,448.000 Din več. V dobi od 1. aprila do 30. novembra 1. 1. je monopol, uprava prejela 25,559.000 Din več nego ie blo predvideno po držav, proračunu.
Dohodki carin na uvoz, izvoz in ažijo so znašali 112,197.000 Din. Takse po zakonu o taksah 99,111.000, vsega skupaj
211.308.000 Din.
Dohodki neposrednih davkov za leto 1930. so znašali 212,038.789 Din, to je
44.450.000 Din več, nego je bilo določeno v državnem proračunu. V koledarskem letu 1930. je bilo neposrednih davkov vplačanih za 318,000.000 Din več nego v letu 1929.
PROTI ZLORABAM PRI KUPČIJAH NA OBROKE.
Profesor dr. Mogan, član zagrebške zbornice za TOI, je spisal spomenico glede kupčij na obroke; priporoča v nji, naj se postavi nakup blaga na pravno podlago, da se preprečijo zlorabe. Zlasti naj se prepreči zastava na obroke kupljenega blaga. Predlogi Mo-gana so bili od pravnega ministrstva v poslani vsem zbornicam TOI v izjavo.
ZARAČUNAVANJE V0ZARINE NA LED.
Kot najvišje dovoljena meja za brezplačen prevoz ledu je bilo do sedaj 10 odstotkov natovorjenega blaga. Sedaj je ta meja povišana na 20 odstotkov :n je pri tem dano železnici sami, da ona zaračuna z ozirom na blago, teži n o in daljavo, do katere višine naj se izvoz ledu izvrši brezplačno. Istočasno je tudi predpisano, da se pošiljke svežega mesa, zaklane živine itd., ki se izvažajo po direktnih zveznih tarifah, še nadalje izvršujejo po predpisih o zaščitnih sredstvih, katere te tarife vsebujejo.
Zahteve naših obrtnikov.
Na občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, ki se je vršil prošlo nedeljo pod predsedstvom gosp. Josipa Rebeka ob obilni udeležbi delegatov, so bile soglasno sprejete naslednje resolucije:
Delegati obrtniških zadrug bivše ljubljanske oblasti, zbrani ua občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 25. januarja 1931, pooblaščajo in poživljajo zvezo, da sestavi in odpošlje eventualno s primerno deputacijo posamezne in jasno obrazložene spomenice na merodajna mesta, t. j. dotičnim ministrstvom oziroma banski upravi, v prepisu pa tudi Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Iz lastnih izkušenj zveze, kakor iz mnogobrojnih predlogov obrtnih zadrug, ki so jih poslale na zvezin občni zbor, konstatira-mo, da so upravičene zahteve našega obrtništva, ki jih navajamo, neobhodno potrebne in da bi bil brez upoštevanja teh zahtev ogrožen obstoj in eksistenca obrtnega gospodarja in njegovega naraščaja, ki se nahaja že itak na robu propada.
1. Potrebno jo izdatno smiljenje davčnih bremen, osobito malunu obrtniku. Uvrsti naj se rokodelce v III. davčno skupino, določi eksistenčni minimum za j>obiranje dopolnilnega davka, ali pa odmerja davek pavšalnim potom ter s teni oprosti vlaganja davčnih prijav. Davek na poslovni promet naj se za obrtnika ukine ali pa uvede kombinirani davek.
2. Znižati je carinske in trošarinske postavke glede surovin za obrtniške izdelke, kar bi omogočalo tudi obrtniku skromno konkurenco.
8.	Prepovedati ja oddajo javnih in zasebnih del inozemskim tvrdkam in podjetnikom, ker je v tuzemstvu dovolj kvalificiranih obrtnikov, ki jim dela primanjkuje in še več brezposelnih delavcev.
4.	Izdajo naj se na;strožje odredbe proti pobijanju šušniarstva, ki se od dne do dne j bolj razširja in izpodjeda upravičenemu I obrtniku zadnji košček kruha. Za ta pre- i stopek naj se določijo najstrožje kazni in i to tudi za dotičnega, ki daje šušmarju delo. ! Za nekatere posamezne stroke naj se izdajo ' posebna določila, tako n. pr. klanje živine
Posledice prevelikih zalog zlata v Franciji.
Statistični podatki nam kažejo, da so zlate zaloge v Franciji narastle tekom zadnjih dveh let na kakih 22 milijard frankov, tako da so koncem 1. 3930. znašale vsega skupaj 53 milijard frankov. To veliko naraščanje zlatih zalog pa ima svoje dobre, kakor tudi svoje slabe posledice.
Na eni strani pridobiva Francija radi svoje kreditne moči velik ugled v celem svetu in posredno radi tega tudi velik ugled v političnem oziru. Danes ni mogoče izvesti nikake večje denarne operacije brez pomoči in sodelovanja Francije.
Izvirajo pa iz lega tudi druge posledice.
Preobilne zaloge zilata pocenjujejo kapital tako, da je ta bil do nedavnega v Franciji najbolj poceni (pred nekoliko dnevi je postavila najnižjo obrestno mero Hesevving Bank of Newyork — 2 in pol odstotka). Nizka obrestna mera je pa velik predpogoj za prospeh gospodarske delavnosti. Če bi istočasno ne izvirale iz prevelikih zalog zlata tudi druge manj ugodne posledice, bi produkcija v Franciji zelo procvitala in naraščala. Baš radi teh ugodnih razmer doma je vrednost francoskega franka narastla v veliko večji meri kot vrednost drugih valut, kar je imelo za posledico, da je bila kupna moč franka v tujih državah večja kot do-rtia; radi tega pa je rastel uvoz, med tem (to je izvoz padel.
Res nam statistika kaže, da je v 11. mesecih preteklega leta padla vrednost izvoza za 6 milijard frankov in po teži — kar pomeni, da ni padec vrednosti posledica splošnega padca cen — za 2 milijardi ton. Vrednost izvoza finalnih produktov je v istem razdobju padla za 3 milijarde frankov, a vrednost uvoza istih produktov je celo narastla za 1 milijardo 350 milijonov frankov.
Tudi indeks cen nam kaže tako. Ofiei-jelni indeks cen je znašal povprečno 588 in je padel v preteklem letu na 500. Če natančno proučimo indeks, vidimo, da je vzrok temu padcu le padec vrednosti uvoženega blaga; indeks blaga, porabljenega doma, je ostal stalno okoli 566, za blago na drobno pa je celo narastel od 614 na 647. Tz tega je razvidno, da je
po deželi od strani neupravičenih kmetov, peka in prodaja kruha od neupravičencev privatnim strankam, gojitev in proda/a umetnih cvetic po osebah, ki nimajo vrtnarske obrti itd.
5. Zaščititi je treba oblačibie stroke, predvsem čevljarske in krojaške, preprečiti zidanje Bafinih tovarn v Jugoslaviji in prepovedati prekomeren uvoz izdelanih čevljev, konfekcije in drugih izdelkov iz inozemstva in zvišanje carine na te predmete. Omejiti je treba pravico za prodajo čevljev in konfekcije od strani trgovcev, ki nimajo za to obrtnega znanja. Posebno pa prepovedati vzdrževanje obrtnih delavnic po takih trgovcih.
6. Omeji naj se izdajanje obrtnih listov v krajih, kjer je posamezna i»brtna stroka prenatrpana in kjer zadošča število obrtni-kv za krajevne potrebe.
7. Omeji naj se prekomerno število vajencev bodisi v tovarnah ali zasebnih zavodih, kakor tudi pri obrtniških mojstrih samih. Posebno umestno bi bilo, v tovarniških obratih in zavodih sploh prepovedati vzgajanje vajencev, saj je to tudi eden glavnih vzrokov propadanju obrti.
8. Pospešuje naj se ustanavljanje obrtniških, produktivnih, nabavnih in kreditnih zadrug.
9. Urediti je dajanje kreditov obrtnikom tako, da ne bo kompliciranih formalnosti /n visokih stroškov in taks proti primernim in nepretiraniin obrestim.
10. Poesbno pažnjo je posvetiti obrtno-nadaljevalnemu šolstvu in ustanovitvi obrt-nonadaljevalne šole v vsakem kraju, kjer je sedež kake obrtne zadruge. Pri določitvi učnih ur naj v vsakem kraiiu vpošteva šolsko vodstvo želje in predloge obrtne zadruge.
oseh vrst eno- m večbarvne
Jugogrofika
Ljubljana, Sv. Petra nasip 23
kupna moč franka doma. padla in to iz razloga, ker ga ni mogoče plasirati radi preobilice nakopičenega kapitala.
Posledica visokih cen doma pa je, da se konzum ne more razširiti in da se tu^1 produkcijski stroški ne morejo znižati. Nemogoče je danes v Franciji znižati dnino delavcem, med tem ko se to v nekaterih državah lahko vrši brez velikih težkoč.
Iz vseh teh razlogov je jasno, da se produkcija v Franciji kljub obilnemu in cenenemu kapitalu ne more in tudi ne sme razširiti, če si noče sama sebi izkopati groba s hiperprodukcijo.
TEČAJ ZA OPEKARN AH JE V LJUBLJANI.
Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priedi v Ljubljani dvotedenski tečaj za samostojne opekarnarje, opekarnarske poslovodje in delovodje. Tečaj se prične v ponedeljek 23. febr. t. 1. ter se konča v soboto 7. marca t. 1. Predavalo se bo samo v popoldanskih in večernih urah skupno 60 do 70 ur in sicer: zbornični podpredsednik gosp. Ivan Ogrin o zgradbah, referent banske uprave za strojno gradbo g. inž. Štolfa o strojni opremi in mehanizaciji opekarno, ravnatelj Združenih opekarn g. Karo o praktičnem obratovanju v opekarni, strokovni profesor tehniške sred. šole za keramiko g. Beran o tehnologiji surovin in kuriva, in profesor tehniške srednje šole g. Klinc o knjigovodstvu. Pristojbina za samostojne podjetnike znaša Din 200—, za ostale Din 100-—. O podrobnejšem bodo dobili obvestilo prijavljenci pismenim potom. Prijave je posiati Zavodu PO Zbornice za TOI v Ljubljani najkasneje do 15. februarja. Ker se sprejme samo omejeno število udeležencev, je v ineteresu prijavljen-cev, da pošljejo prijavo čim preje, ker imajo prednost pred kasnejšimi.
Dovoljenje zaposlitve češkoslovaških državljanov.
Po zaključnem protokolu k trgovinski pogodbi med Češkoslovaško republiko in našo kraljevino so pri nas oni češkoslovaški državljani, kateri so bili dne 26. novembra 1929. leta v naši državi zaposleni, glede zaposlitve enakopravni z našimi državljani. Ta dogovor se do sedaj pri nas ni enotno izvajal. Zato je ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, inšpekcija dela, izdalo z razpisom br. 4383 od 31. dec. 1930 navodila za enotno postopanje. Po teh navodilih naj vsak inozemski delavec (nameščenec) češkoslovaškega državljanstva, kateri je bil na dan 26. novembra 1929 pri nas zaposlen in je imel takrat veljavno dovoljenje zaposlitve, vloži prošnjo na pristojno bansko upravo (potom politične oblasti 1. instance, to je potom sreskega načelstva oz. v Ljubljani potom Uprave po!icije) za izdajo uradnega potrdila (uverenja) o pravici svobodne zaposlitve na teritoriju kraljevine Jugoslavije v smislu trgovinske pogodbe med kraljevino Jugoslavijo in češkoslovaško republiko. Delodajalci bodo pristojni politični oblasti radi evidence javili, da imajo v svojih obratih zaposlene češkoslovaške državljane, kateri posedujejo uradna potrdila o svobodni zaposlitvi v naši kraljevini.
Češkoslovaški oz. inozemski delavci (nameščenci), kateri so bili vnaai kraljevini zaposleni pred dnem 14. junija 1922, imajo trajno dovoljenje zaposlitve po § 7 pravilnika o zaposlitvi inozemskih delavcev in tedaj ne potrebujejo gori omenjenega potrdila.
hx
Trgovci in industrijcl! Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
NAGRAJEVANJE ŽELEZNIŠKEGA OSOBJA PO PRIVATNIKIH.
Direkcija drž. žel. v Ljubljani je poslala Zbornici za TOI naslednji dopis:
»Čl. 80 zakona o državnem saobra-čajnem osobju prepoveduje uslužbencem sprejemanje kakršnihkoli nagrad, Ki bi mogle uplivati na njihovo službeno opredeljenje. § 389 kazenskega zakonika določa, da se kaznuje z zaporom državni uslužbenec, ki si da izplačati od koga v kakršnikoli obliki nekaj, česar oni ni dolžan plačati. Tudi gospod minister saobračaja opozarja .v svoji nared bi M. S. br. 19223/30 od 21. oktobra 1930 na nedopustnost prejemanja kakršnihkoli nagrad in napoveduje proti krivcem najstrožje postopanje po za konu.
Z ozirom na to in končno z ozirom na odlok kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 9685 od 19. novembra 1930, ki obravnava dobavljanje brezplačnega premoga državnim uradni koim po premogokopnih družbah, prosimo, da obvarujemo naše uslužbence posledic, ki bi jih moglo imeti prejemanje nagrad, naj Vaši člani ne nagrajujejo našega osobja v kakršnikoli obliki.«
:J<	^	*
ZNIŽANJE POŠTNIH TARIF.
Zborovanje Mednarodne trg. zbornice se bo vršilo 17. februarja t. (1. v Parizu. Kot glavno vprašanje je na dnevnem redu proučevanje o možnosti redukcije poštnih tarif za razne pošiljke po načrtu, ki je v ta namen že izdelan.
fenu
Drag. M. Ristič, mehanička tkečni-ca »Tekstit« Novi Sad, Kosovska ulica 29, želi radi razširitve svojega obrata prodati vso (manjšo) inštalacijo za tvornico gumbov s kompletnimi in najmodernejšimi stroji. Eventuelni interesenti se naj na gori imenovano tvrdko sami obrnejo.
Tvrdka »Trokas« Sp. Akc. Warsza-va ul. Dluga 50, tvornica gumbov iz biserne mase želi dobiti zastopnika za Jugoslavijo. Radi detajlnih informacij se naj interesenti obrnejo direktno na imenovano tvrdko odnosno Generalni konzulat Republike Poljske v Zagrebu.
Emiglio Facchini Levode—Istrie želi prodati večje količine istrskega plavega brinja. Dopisuje se slovensko.
m______________________________________
Gledo zakona o socialnem zavarova
nju se bo vršila 2. februarja v Beogradu konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic.
Liconce za kulturo tobaka v 1. 1931. je finančno ministrstvo pravkar določi-llo: v Vardarski banovini 1166-2 milijonov stebel, v Moravski 156-8, 'v Drin-ski 33-6, v Zetski 74-7, v Primorski 207 in v Donavski 104-6 miliojnov.
Nova balkanska konferenca se vrši te dni v Solunu; namen ji je posvetovanje o organizacijskih vprašanjih II. Balkanske konference in revidiranje zaključkov I. Balkanske konference.
Zlate zaloge Francoske bauke so zopet narasle in znašajo sedaj že 54.400 milijonov frankov. Obtok bankovcev je padel v zadnjem tednu od 77.730 na 76.990 milijonov frankov.
Nehanje konjunkturnega padanja napovedujejo v Avstriji, kljub temu, da bo gospodarska depresija trajala zaenkrat še naprej.
Nizozemska Narodna banka je znižala obrestno mero od 3 na 2 in pol odstotka ter je zopet za pol odstotka za Parizom, Newyorkom in Švico, ki imajo 2-odstotno obrestno mero.
Mezde belgijskih rudarjev bodo s i. februarjem znižane za 5 odstotkov.
Ogrska trgovska bilanca v preteklem letu je bila aktivna z 80-2 milijoni pen-g8 (uvoz 834-3, izvoz 914-5 milijonov). Leta 1929. je bila pasivna z 22-6 milijoni.
Število brezposelnih v Franciji se navaja uradno že z 22.500, se je torej v enem tednu zvišalo za 5000. Lani je bilo vtem času 1375 brezposelnih. Seveda je pa število večje, ker obsega francoska uradna statistika le del brezposelnih.
Cono za no\vyorško borzne sedeže padajo. 23. t. m. je stal tak sedež le še
222.000	dolarjev proti 290.000 dolarjev 12. t. m.
Padec v dohodkih Nemške državne Železnice v preteklem letu je cenjen n* 790 milijonov mark. Obremenitev je vnašala 1300 milijonov proti 1000 milijonom v najboljšem letu 1913.
Občna zadružna banka v Pragi je imela 1,085.000 Kč čistega dobička in razdeljuje 8-odstotno dividendo ali 16 Kč, toliko kot lani.
Monopol za izvoz žita v Ogrski se resno razmotriva in je načrt že tako goden, da ga hočejo izvesti že w pričetkom nove kampanje.
XII. mednarodni vzorčni velesejem r Bruslju se bo vršil od 8. do 22. aprila tekočega leta.
Zunanja trgovina U. S. A. v pretek lem letu izkazuje napram letu 1929 padec izvoza za 1399 milijonov dolarjev na 3841 milijonov in padec uvoza za 1338 na 3061 milijonov. Na eni strani se zrcali v teh številkah ameriška zaščitna carina in zmanjšana nakupna moč ameriškega prebivalstva, na drugi strani pa manjša nakupno moč izven-ameriškega prebivalstva.
Latvija je zvišala večje število carinskih postavk.
Pristop Rusijo k mednarodnemu sladkornemu dogovoru je po izjavah Chad-bourna, ki se je pogajal z Rusi, zelo verjeten. Cena sladkorja bi se nato v doglednem času najbrž nekoliko dvignila.
O možnostih finansiranja železnice Kočevje—Vrbovško sever in Črnomelj—Gor. JadrČ. V zadnji objavi članka g. Evgena Lovšina pod navedenim naslovom so se vrinile nekatere tiskovne pomote, ki bi mogle kvariti smisel onega, kar je g. avtor hotel povedati. V tabeli, ki kaže kako naj bi se zbrale podpisane vsote, odpade v zadnjem razpredelku letnica 1935 in nadomesti z besedo »skupaj«. Nadaljne pogreške so se vrinile v odstavek, ki govori o podjetniškem posojilu. Državne obveznice, ki bi jih izdala vlada, naj nosijo 7% obresti, pri emisijskem tečaju, »ki naj ne bo manjši kakor 92«, ne pa, »ki naj bo manjša kakor 92«. Končno je v istem odstavku popraviti, da znaša realna obrestna mera 7% Blaira danes 8-85 in ne 8 58.
Trgovsko-nadaljevalna šola v Šoštanju.
Ugotavljajoč dejstvo, da splošna obrtno - nadaljevalna šola trgovskim vajencem ne more nuditi dovolj izobrazbe, ker so pri trgovini povsem druge zahteve kakor pri ostalih obrtnikih, so se tukajšnji trgovci na ipobudo takratnega učitelja in vodje obrtno nadaljevalne šole Ivana Lukmana odložili, da izločijo trgovske vajence iz splošne obrtno nadaljevalne šole in so v dosego tega zaprosili dne 5. novembra 1019. potom sreskega poglavarstva pri takratnem Poverjeništvu za uk in bogočastje \ Ljubljani za ustanovitev samostojne dvorazredne trgovske - nadaljevalne šole. Poverjeništvo za uk in bogočastje je ustanovitev dovolilo z istočasno odobritvijo tozadevnega pravilnika dne 10. novembra 1919. pod štev. 5606.
Tako so »tvorili samostojno trgovsko* uadaljevalno šolo s šolskim 1. 1919./20. v drugi polovici novembra 1919. Šola je dvorazredna in sicer menjevalna tako, da je eno leto I., naslednje leto pa II. razred. Obiskujejo jo vajenci in vajenke skupno. IMovala je nepretrgoma, le šolskem letu 1921./22. ni bilo pouka, ker ni bilo na razpolago učiteljstva. V tekočem šol. letu 1980./31. je otvorjen I. razred.
Šola je uastanjena v prostorih osnovne šole in traja šolsko leto od oktobra do maja. Pouk se vrši po 8 ur na teden >b torkih in petkih od 14. do 18. ure.
Vodja šole je bil od njenega početka t>a do avgusta 1922 učitelj osnovne šole Ivan Lukman. Od 1. 1922. dalje jo pa vodi šolski upravitelj osnovne šole M. Vrečko. Razen njega poučujejo še učitelji osnovne in meščanske šole te-le predmete:, trgovsko računstvo, trgovsko knjigovodstvo, trgovsko korespondenco, trgovsko in menično znanstvo, trgovsko zemljepisje, nemščino in lepopis.
V času obstoja se je gibalo število vajencev med 10 in 18. Razen v tekočem šolskem letu so v vseh letih prevladovale vajenke.
Nadzorniki so bili vtem času sledeči:
1. Od 1919—1926 Gogola Josip, ravnatelj drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani;
2. Od 1926—1930 Mihael Pregl, inšpektor za strokovno šolstvo v Dravski banovini, in
3. Od novembra 1930 dalje kot sreski nadzornik Fink Franc, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru.
Vpisalasejenastopna firma:
Sedež: Maribor, Trdinova ul. št. 18. Besedilo: Gradbeno podjetje Ing. Gla-ser Karl, Maribor.
Obratni predmet: Projektiranje in izvrševanje vsakovrstnih, v stavb, stroko spadajočih del ter nakupovanje in prodajanje gradbenega gradiva.
Imetnik:	Ing. Glaser Karl, mestni
stavbenik v Mariboru.
Okrožno kot trgov, sodišče v Mariboru,
<lne 8. januarja 1931. (Firm. 2/31 Rg. A III 159/1.).
* *
Vpisal© so se 1 z p r e m e m be in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Ljubljanska kreditna banka.
Izbrišeta se podružnici zavoda v Trstu in Gorici.
Kot ravnatelji podpisujejo tvrdko v smislu § 30. družb, pravi: Krof ta Ha-nuš, dr. Pavlin Fran in Andrejs Josip.
Izbrišejo se prokuristi: Jerman Ivan, Petelin Anton, Tavčar Ante, Flere Viktor, Turk Vladislav in Oražen Vilko.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. januarja 1931. Firm. 2127/30 — Rg B I 42/71.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Metra«, Združene tvomice trakov in pramenov d. d. v Ljubljani s sedežem v Ljubljani.
Vrhovno nadzorstvo nad vsemi nadaljevalnimi šolami pa je še vedno v rokah Preši Mihaela.
Od imenovanih nadzornikov je nadzoroval šolo nadzornik Gogala Josip vsako drugo leto.
Novi šolski odbor za trgovsko - na-ljevalno šalo še ni imenovan, v prejšnjem — ki pa ni več povsem aktualen — pa so:
1. Vrečko Franc, bivši trgovec — kol zastopnik gremija trgovcev v Slovenj-gradcu;
2. Ivan Senica, trgovec — kot zastopnik zbornice za trgovino, obrt dn industrijo;
3. Ivan I^angus, trgovec — kot zastopnik bivšega oblastnega odbora mariborskega;
4. Zalar Matko, lesni trgovec — kot zastopnik mestne občine;
5. Dr. Fran Mayer, odvetnik in župan šoštanjski — kot zastopnik bivšega okrajnega zastopa, in
6. Vrečko Martin, šolski upravitelj — kot vodja trgovsko - nadaljevalne šole.
V splošnem bi se šola prav poveljno razvijala, če bi se ne borila z istimi tež-kočami kakor menda vse take šole, to je z večno borbo za vzdrževalne prispevke in za primerna učila in samo-učila.
Vodju trgovske nadaljevalne šole v Šoštanju g. Vrečko Martinu izreka gremijaLno načelstvo v imenu trgovstva za njegovo dolgoletno neumorno in uspešno delovanje na polju teoretične izobrazbe trgovskega naraščaja vse priznanje.
VAAAA.*^* AAAA.4 aAAAAAAAA’
<	UMIH,	n„„
I
5
<
<
<
*
<
<
<
<
' v' ■'7' v ■*.?'
Vsled sklepa občnega zbora z dne 30. julija 1930. so se spremenila pravila družbe v §§ 1, 3, 7, 8, 26, 27, 28, 29, 31, 36, 37 in 49. Te spremembe so bile odobrene s sklepom kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 6. decembra 1930, št. VIII 6556/8.
Namen družbe je: Izdelovanje tkanin iz čiste svile, umetne svile in polsvile, trgovanje s temi proizvodi in s surovinami, potrebnimi za to fabrikacijo, dalje izvrševanje vseh tovarniških in trgovskih poslov, ki služijo za pospeševanje namena družbe.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. januarja 1931. Firm.
2129/30 Rg B II 105/11.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Vaso Pctričič nasl. . I. Samec.
Izbriše se prokurist Samec Ivo ml. Izbrisala se je vsled opusta trgovine.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. januarja 1931. Firm. 2147/30 — Rg A I 135/6.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jelovšek & Co., založniška in propagandna družba »Adana«, družba z o. z.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov z dne 29. decembra 1930 se je spremenil odstavek Prvič družabne pogodbe z dne 21. marca 1928.
Besedilo tvrdke odslej: Bulc & Co., založniška in propagandna družba »Adana« družba z o. z.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931. Firm.
24 Rg C ITI 207/6.
V zaščito stavbnih podjetij.
Zveza industrij cev v Ljubljani je poslala kr. banski upravi naslednjo spomenico:
Zadruga stavbnih mojstrov za Dravsko banovino v Lubljani, kateri pripadajo tudi podjetja gradbene stroke našega članstva, nas je z dopisom od 20. januarja t. 1. naprosila, da pri kraljevski banski upravi posredujemo v smislu spomenice, katero je zadruga istega dne 20. januarja t. 1. naslovila na kraljevsko bansko upravo. V oni spomenici se zadruga izjavlja proti nameri kraljevske banske uprave, katera po informacijah Zadruge baje obstoja, da kraljevska banska uprava prevzame »neko ljubljansko stavbno tvrdko, ki naj bi izvrševala vsa dela za banovino«.
V naprej moramo navesti, da nam o oni nameri kraljevske banske uprave ni ničesar znano in da nismo bili v stanu ugotoviti, v koliko da imajo informacije Zadruge kako realno podlago. Navzlic temu moramo ustreči želji Zadruge in povedati naše stvarno mnenje, ker se ne smemo izpostaviti očitku, da nismo posvetili zadosti pažnje interesom naših članov gradbene stroke.
Ako bi res obstojala namera, da banovina prevzame katerokoli obstoječo stavbno tvrdko z namenom, da takemu banovinskemu podjetju naroča izvršitev javnih gradbenih del v področju banovine, bi v istini neizogibno nastale neugodne posledice, katere omenja spomenica Zadruge. Mnoga obstoječa gradbena podjetja, ki se danes vsled ostre medsebojne konkurence borijo za svoj obstanek, bodo morala sploh prenehati. Z njimi vred bi vsaj v prehodnem času trpeli znatno škodo številni obrtniki gradbene stroke, in to ne samo vsled stečajev ali prisilnih poravnav, v katere bi prišla propadla gradbena podjetja, marveč tudi vsled nujne nejasnosti novega položaja.
Tudi navaja spomenica Zadruge po našem mnenju pravilno, da se danes potom konkurenčnih licitacij oddajajo javna gradbena dela neprimerno cenejše nego so se sicer oddajala, pri čemer je samo odvisno od pravilnega nadzorstva, da se dela navzlic nizkim cenam dobro izvršujejo. Tedaj bi opustitev konkurenčnih licitacij, ki so sicer v Zakonu o državnem računovodstvu predpisane, mogla povzročiti znatno podražitev javnih gradbenih del. Naravna posledica bi bila potem, da se tudi obseg teh del v istem razmerju skrči.
Najvažnejši argument proti oni dozdevni nameri pa je ta, da so obstoječa gradbena podjetja že v znatni meri specijalizirana, kakor to zahteva moderna tehnika in racionalizacija obrata. Izključeno je, da bi mogla ena sama tvrdka v svojem okvirju izvesti specijalizacijo za vse glavne panoge gradbenega dela, vsled česar bi morala tudi trpeti kvaliteta njene storitve.
Po navedenem moramo tedaj, tudi če se ne istovetimo z vso vsebino spomenice Zadruge stvabnih mojstrov, odločno svariti pred namero, ki jo spomenica izpodbija, pri čemer ponovno naglašamo, da pač ne verujemo v obstoj take namere.
V tej zvezi pa nam bodi dovoljeno, da ponovno opozorimo na intenzivno gradbeno delavnost, ki jo ima kraljevska banska uprava v vidu za prvi prihodnji čas, kakor to izhaja iz banovinskega proračuna za 1931-1932 skupaj s proračunom Cestnega fonda, ter iz naročila, danega našim občinam v Praviniku o uporabi ljudskega dela, da naj tudi one zberejo čim večja denarna sredstva za potrebe občinskih cest. V samem banovinskem proračunu s Cestnim fondom je za gradbena dela predvidena svota 66,000.000 Din. Tudi če se ta svota primerno zniža, kakor moramo zahtevati, ker se nam vidi predvsem potrebno črtanje vagonskega davka, bodo vendar sredstva Okrajnih cestnih odborov in lastna banovinska sredstva omogočila izvršitev gradbenih del v tako
velikem obsegu, da ne more kraljev ska banska uprava z lastnim aparatom izdelti detajlnih projektov za ta dela, kamoli da bi se mogla ona sredstva v istem razdobju konsumirati. Dosedanji tempo v rekonstrukciji cestnega omrežja ne odgovarja obstoječim potrebam in se mora nujno pospešiti. V prvi vrsti je potrebna izdelava gradbenega programa ter vseh pripadajočih detajlnih projektov. Na licitacijah bodo tekmovala vsa gradbena podjetja in tehniške pisarne, katere razpolagajo s kvalificiranimi strokovnjaki, in se bo moglo z izdelavo teh projektov predvidoma zaposliti večje število teh podjetij, čim so projekti v redu izdelani in odobreni, se bo nemudoma razpisala njih izvršitev. Ta način ozira na spomenico Zadruge stavbnih mojstrov, katera je dala neposredni povod za to našo predstavko.
Dodatno moramo še omeniti vest, ki jo čitamo v 24. številki ljubljanskega dnevnika »Slovenec« od 30. januarja t. 1. v poročilu »Konec zasedanja banskega sveta«. Tam je rečeno, da je kraljevska banska uprava dala v razpravo več predlogov, in sicer o komercializaciji tehniškega oddelka kraljevske banske uprave . . .«. Ta vest je v tej obliki seveda nerazumljiva, ker menda ne more biti govora o tem, da bi komercijaliziralo gradbeno oblastvo, katero mora vršiti predvsem tudi posle gradbene policije. Zato in da ne bi nastalo novo nesporazumljenje, si usojamo priporočati, kraljevska banska uprava blagovoli uradno popraviti ono časnikarsko vest ter tako preprečiti nepotrebno nervoznost prizadetih krogov.
L----------
Kot smo že poročali, so vrši v Sarajevu od 3. do 7. februarja razstava divjačino. Udeleženci imajo pravico do polovične vožnje po železnici. Tozadevne legitimacije se dobe pri Zbornici za TOI v Ljubljani.
Nizozemski velesejem v Utrechtu se
vrši letos od 10. do 19. marca.
X	bona
Tedaj 30. januarja 1931.	Povpi a-ševanie Din	Ponudbo Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold.		•		22-795
Berlin IM....	13 4525	13 4825
Bruselj 1 belga		—•	7-9014
BudimpeSta 1 pengo .	9-8754	9 9054
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-9467	7-9767
London 1 funt ....	_•—	275-22
Newyork 1 dolar ...	5647	50-67
Pariz 100 fr		—-—	222 10
Praga 100 kron		167 28	10808
Trst 100 lir		29U-52	S96 09
OGRSKA MOKA IN SPOR S ČEŠKOSLOVAŠKO.
Vsled carinskega spora s Češkoslovaško se bodo začele zaloge bele moke v Ogrski množiti. Sedaj se posledice spora še ne poznajo toliko, ker so se češkoslovaški kupci že prej dobro založili. Mlini ne vedo sedaj, v kakšnem obsegu naj meljejo. Vsekakor presojajo budimpeški krogi prodajne izglede za ogrsko belo moko pesimistično. Da pride to Jugoslaviji v dobro, smo že omenili.
SVETOVNI ŽITNI PRIDELEK.
V decembro ve m poročilu Mednarodnega Agrarnega zavoda v Rimu beremo sledeče številke o svetovni produkciji žita v letu 1930 (v milijonih met. stotov: pšenica 934 (za 6% več kot v letu 1929), rž 252 (—0-8%), ječmen 309 (—4-3), oves 510-6 (—1-7%). A v teh Številkah še niso vsebovani dati za Argentino in pa za indijski ječmen. Na podlagi poročila argentinske vlade se ceni tamošnji pridelek v letu 1930—31 takole (v mil. met. stotov): pšenica 73-8 (+97%), ječmen 4-3 (+23), oves 10-5 (+ 6-2%).
NATEČAJ ZA NOVO ORGANIZACIJO ČEŠKOSLOVAŠKIH ŽELEZNIC.
Masarykova akademija in češki poljedelski institut sta razpisala 3 nagrade v iznosu 12, 9 in 7 tisoč Kč za najboljše načrte o reorganizaciji češkoslovaških železnic. Reformo železnic predlagajo vsi krogi, kajti prepričani so, da če se bo to izvršilo z ozirom na metode dela v personalni, prometni in tarifni politiki, da bodo od tega imeli vsi velike koristi.
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. februarja t. 1. ponudbe glede dobave papirja in kartona. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. il. ponudbo glede dobave žatikačev, vijakov, žitnikov, pločevine, železa, jekla itd.; do 6. februarja t. 1. pa glede dobave železa in bakra. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 m železa; do 16. februarja t. 1. pa glede dobave 1 formalinskega razkuže-va'!nega aparata ter glede dobave dveh škripcev na vijak. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejma do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja in 1 centimalne tehtnice. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za
TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 7. februarja t. 1. se ho vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave ka-blovega materijala; dne 9. februarja t. 1. pa glede dobave telefonskih aparatov. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Dobave. Prometno komercijelni odde-iiek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 200 železnih zavornih ookelj, 15 železnih dvokolesnih vozičkov ter glede dobave 1 železne samokolnice. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg sikativa; do 7. februarja t. 1. pa glede dobave 100 kg azbestnih vrvic. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 1900 kg katrana. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2800 m dynamo žice in 500 m Jakonett itraku; do 17. februarja t. 1. pa glede dobave 1 stroja za mešanje betona. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 16. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 150.000 kapsol. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 17. februarja t. 1. pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave 1 centrifugalne sesaljke; dne 18. februarja t. 1. glede dobave električnih
kablov in 360 m mauesmianovih cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa: Dne 7. febr. t. 1. pri komandi vojnega okruga v Karlovcu, dne 9. febr. t. 1. pri Intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu, dne 11. febr. t. 1. pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, dne 13. febr. t. 1. pri komandah mest v Čakovcu, Murski Soboti in Snšaku, dne 11. febr. it. 1. pa pri Intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah). — Dne 18. febr. t. 1. se bo vršila pri Auto Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu javna ustmena licitacija glede dobave 2,994.800 kilogramov bencina, ‘299.280 kg olja in 57.728 kg masti za pogon. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi).
Oddaja del za napravo železniške proge v Vrapču pri Zagrebu se bo vršila polom ofertalne licitacije dne 10. februarja t. 1. pri Inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Razglas. Uprava banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru, obvešča tem potom vse interesente, da se začne z dnem 1. marca 1931 pri zgoraj imenovanem zavodu peti 9-imesečni viničarski tečaj, v kate-
rega se sprejme 12 mladeničev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v posameznih kulturah neob-hodno potrebno. V tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki sinovi, ki so stari najmanj 16 let, dovolj razviti in močni za opravljanje vseh del na zavodovem posestvu. Gojenci dobe popolnoma prosto oskrbo in mesečno po Din 50'— za nabavo 'potrebnih učil. Lastnoročno pisanim, z Din o-j-20 kolekovanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico osnovne šole, 4. zdravniško izpričevalo, 5. nravstveno izpričevalo in 6. obvezo staršev, da pustijo prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju. Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno izroče zgoraj navedenemu upraviteljstvu najkasneje do dne 15. februarja 1931. O sprejemu v tečaj bodo prosilci pismeno obveščeni. Tečajniki dobe ob zaključku tečaja izpričevala o doseženi sposobnosti za opravila v vinogradništvu, sadjarstvu in kletarstvu.
jiiiij mroeiU
Mariborsko sejmsko poročilo. — Na
svinjski sejem dne 23. januarja 1931 je bilo pripeljanih 117 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, stari 7—9 tednov, komad Din 100--150, 3—4 mesece 250 do 350, 5—7 leseoev 400—450, 8—10 mesecev 550—650, 1 leto 900—1200, 1 kg žive teže 8—10, 1 kg mrtve teže 11—12 Din. Prodanih je bilo 44 svinj.
Moivoz Grosuplje ||j|	T
domač slovenski izdelek • Svoji k svojim I	HfllSIlipiiil
motvoza in vrvarraa ti. j.
e pri Lji*Mlani
^Brzojavi: 3(rispercoloniale £jubljana — ‘Gelejon št. 2263
Ani. Krisper ColoniaSe
£>Oisimfo: Josip Verlič Ejubljana
‘-Veletrgovina koloni ’alne robe. 'Velepra žarna kave. Mlini za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in ko-m	,	55	njaka.	^Mineralne
UJunajska cesta oj voje
‘Sočna postrežba	'Ustanovljeno	leta	1840	Ceniki	na	razpolago
»AGRiPPA«
v oS»3šlii knjige MUDI:
Pridobitev na času Največjo sigurnost Najhitrejšo kontrolo topolu red
Prihranek na prostoru,
Ugodno shranitev knjig v ognja-varnih blagajnah
O D $ T BI A N | UJ C:
Napačno odložitev in zmešnjavo
Izgubo listov
Napake
Zamudno iskanje
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
M. TIČAR, LJUBL ANA
Prospekti brezplačno!
I isk<
:ama
.»niš
LIHKIUM
^jegorSiževdi	šš.	?.
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vsoh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke memoramie. kuverte časopise, k n j Ure, brošure cenike statute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah Za večja naročila zahtevajte pr" račune
Trgovci — konsueneni®!
Kupujte samo
mlečne s^eče
.doeia^
K Sl
99*
tira
Bil
ker so belo in goste in ker gorijo lepše in dalj časa kakor t. zv. »kompozicijske". — Poskušnje so po Kazale, da gori ena mlečna sveča 8ica 45 minut, lOica 30 minut dalj časa kakor t. zv. kompozicijska sveča 8ica, lOica itd.
USTM KN91GOVIIZNE*;
|i ! lili M
SPEOS«a'KO PODI£ViC
n. RANZINGER
Te) fon št. 20-60	i J li? I* i
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom oit	kolodvora
Carinsko skiadiš e. Mesine trojuine prusto skladij.e. Cadnsko po-< sredovan«. Prevoz pohištva s pohlštunn mi vozovi in aviomr"-
‘Grgovci in industrijci!
Tpflcvsfef
IM
se priporoča za
i@¥od za trgovino^ in industrijo
b
Mubliana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)	|
S«©!®«*«® s Kredii Uubliana *-» t-t Telefon ftev.s 2040, 2457» 2548; inferurban: 2708, 2806 i	Petercem	International	Banking
Obrettovanj« vlog,	*n	predaja	vsakovrstnih	vrednostni	papirjev,	davi*	m	valut,	&or*n* namilila,
f! predujmi in krediti vssfce vrste, eskompt in lnkar.o menit ter nafcaslla v tu- 5n inozemstvo, safedepoBiti itn. |
il	    “	’
|»g¥«^aMaBeaeSjSBaaaaBBaa»attw«
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR* kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.