Leto XIX
z vsebine
številka 2
cena 1,46 EUR
22. februar 2017
Kolesarji so tudi turistična priložnost... Julijaninih 100: »Pesmice sem pela ...« .
.10
.24


,\eö-nJ'a ¿č


jO® S
<3
S

Wamox^
SaAtini&A&jickfaM&S
© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Prevzem oblasti in nori pustni čas
-i
Vranski generali so najavili pustni čas v dolini.
Prvi znanilci pustnih norčij v naši dolini so gotovo vranski generali »VRANARJI«, ki so prejšnjo nedeljo kot vsako
leto prevzeli občinsko oblast in sprejeli svoje zakone, ki so v skladu s pustno zakonodajo. Veselo pustno vzdušje bo počasi zavladalo tudi po drugih spodnjesavinjskih občinah.
Vranarji so prevzeli oblast prejšnjo nedeljo točno ob 11.01.
Aktualni župan Franc Sušnik je moral izročiti ključe občine novi oblasti. Iz njegovih rok jih je prejel upokojeni admiral Vlado Rančigaj, v njegovo čast so ob tem slovesnem trenutku in ob njegovi 80-letnici zagrmeli topovi. Ključe je admiral potem predal v roke generalu Aleksandru Reberšku, ki vodi pustno oblast in bojne enote.
Da bi bila vlada čim bolj de-
mokratična, so razrešili občinski svet. Župan je v hišnem priporu, pred njegovo hišo so postavili opazovalno skupino, saj je be-gosumen. Pustna vlada bo imela oblast vse do pepelnične srede.
V	soboto, 25. februarja, pa bo ob 14. uri na Vranskem veliki pustni karneval.
Prijetno pustno obarvani dnevi bodo tudi po vseh drugih spodnjesavinjskih občinah, v Braslovčah, Preboldu, Taboru in na Polzeli, v krajevnih in vaških skupnostih, vrtcih, šolah ... Že to soboto, 25. februarja, bodo pripravili pustno rajanje v Levcu.
V	nedeljo bodo po gotoveljskih zaselkih kraljevali Gotoveljski pustovnjaki. V Žalcu bodo na Podeželski tržnici prav na pustni torek pripravili pustno rajanje za otroke, v Petrovčah pustovanje za vse na drsališču pri baziliki, prav tako v Gotovljah in v Hmeljarskem domu Šempeter. D. N.
Rokometni bron tudi pri nas
Konec januarja nas je s tretjim mestom na svetovnem prvenstvu razveselila slovenska moška rokometna reprezentanca. Del brona, ki je odmeval kot zlato, smo delili tudi v naši dolini, saj je član bronaste ekipe tudi krožni napadalec Blaž Blagotinšek iz Arje vasi. Z njim so se veselili številni, posebne sprejeme pa so mu pripravili v domačem kraju in Občini Žalec.
Številčna ekipa skupaj z njegovo družino, sorodniki, so-
krajani in prijatelji ga je pričakala že na letališču v Zagrebu. Sprejem so mu pripravili tudi v Arji vasi. Najštevilčneje so se mu poklonili na OŠ Petrovče, ki jo je obiskoval. Pozdravili so
ga učenci, učitelji, tudi tisti, ki so ga spodbudili na rokometno pot, ravnateljica in predstavni-
ki občine z županom Jankom Kosom na čelu. Več na str. 16.
L. K.
Blaž Blagotinšek
foto: D. N.
Boljši svet pod hipnozo?
Nisem ravno redna gledalka, kaj šele občudovalka novodobnih zabavnih oddaj komercialnih televizij, ki večinoma s kupljenimi tujimi licencami ponujajo takšno ali drugačno instant razvedrilo. Toda v preteklih dneh sem ob ogledu oddaje, v kateri s hipnozo iz ljudi naredijo marionete, ki igrajo bizarne vloge, kot jim jih naloži hipnotizer, pomislila na marsikaj. Najprej sem pomislila, kakšna svetovna prevara je to. Kako lahko nekdo v nekaj sekundah tako učinkovito hipnotizira toliko ljudi, še več, kako lahko tako natančno sledijo njegovim navodilom? Pa še delujejo nekako amatersko, kot da so se slabo naučili vloge, kar dodatno potrjuje mojo prvo misel. Druga misel: Pa saj si ne bi upali tako lagati pred širnim občinstvom, ali pač? Naj so verodostojni ali ne, takoj sem dobila asociacijo na kakšen drugi cirkus, ki že nekaj let polni naš javni prostor, naše medije. Kar pogosto namreč dobim občutek, da je kdo hipnotiziran ali da je marioneta nekoga drugega, ki govori in se giblje po željah in ciljih drugega, nosilca moči, tistega, ki odloča. In moja tretja misel: Pa to je odlična poslovna ideja! Ustanoviti podjetje za hipnotiziranje, zaposliti hipnotizerje ali, še bolje, se sam naučiti hipnoze in potem storitev tržiti. Si predstavljate? Naročnik naroči, da si želi ubogljive kupce, ki veliko kupujejo in ne prijavljajo reklamacij, tudi če izdelek ali storitev nista posebej kakovostna. Ali pa politik naroči ubogljive volivce, ki ga bodo volili, in ko bo izvoljen, se bodo strinjali z vsem, kar bo naredil ... Ali da vlada naroči hipnotizerja za posamezne ciljne skupine in je potem to edina omembe vredna proračunska postavka, ker ostale bodo itak takšne, kot si bo želela, da bodo ... Ali pa si kak študent naroči hipnozo za profesorja, ki mu na izpitu zastavi točno tista tri vprašanja, ki jih zna, ali mu celo kar takoj prizna izpit . Ali pa si kakšna žena naroči hipnozo za moža, da ima mir, saj veste, takrat, ko ga potrebuje . Ali kakšen mož naroči hipnozo za ženo, da je tiho, ko je treba, in ustrežljiva ravno tako ... No, ob tem sem se takoj vrnila k tezi, da so oddaje s hipnozo nerealna prevara, ker sicer bi se že kdo pred mano spomnil take poslovne ideje in je ne bi uporabljali le v namene poceni zabave . Kakor koli že, oddaji ali dogajanjem v realnemu življenju, ki spominjajo nanjo, večina ljudi nasede. Naj je prevara ali ne, samo da se dobro prodaja, vsaj večini. In če se dobro prodaja, pravzaprav ni pomembno, ali je laž ali resnica. Samo da se zabavamo! Pa si to res želimo?
No, nekaj nas je še takih, ki si želimo bolj realnih, resničnih in preprostih stvari ter vrednot, na katere je opozorila tudi stoletnica Julijana Zabovnik v pogovoru za naš časopis: »Ljudem bi rekla, naj se lepo obnašajo, naj spoštujejo drug drugega, naj ne bodo tečni, naj raje pokažejo dobro voljo, naj se smejijo . Saj bo tako življenje lepše in srečnejše.« In naj bodo iskreni, naj se ne poslužujejo laži in prevar, da bi bili navidezno srečni. Naj z namenom, da bi bili srečni, ne spreminjajo (hipnotizirajo) drugih, naj raje pogledajo vase, dodajam jaz.
Kakor koli, nekaj zabavnih prevar si bomo vseeno brez greha (in hipnoze) lahko privoščili v pustnih dneh, ne da bi pri tem izpadli prepoceni ali škodovali drugim. Izkoristite torej pustne preobleke, da prečistite ventile, potem pa dovolite sebi in drugim, da živimo iskreno in brez laži in da spoštujemo drug drugega. V duhu marčevskih praznikov, uradnih in neuradnih, ki jih posvetimo drug drugemu in vsem skupaj.
Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
Nova vrata? Z veseljem skupaj z vami poiščemo prava.
SPET OD 1.APRILA2017 j WWW.TURIZEM-ZALEC.SI
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij!
TRGOVINA ZELENO ZLATO
Savinjska cesta 11, Žalec
Ponedeljek-petek: 8.00-15.00
Sobota: 8.00-12.00
T: 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.i
matjciž
Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana
T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor
T. +386 (0)2 48 00 141 www.matiaz.si ¡nfo@matjaz.si
9771580096004
2
febr
2017
OBČINA ŽALEC
_SoAtlnis&e/. datine/S
Slovenci moramo biti ponosni na svojo kulturo in jezik
Osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so v Žalcu pripravili 6. februarja v dvorani Doma II. slovenskega tabora in na njej kot vsako leto najvidnejšim kulturnim ustvarjalcem preteklega leta podelili Savino-va odličja. Najvišje Savinovo odličje je prejela glasbena pedagoginja in zborovodkinja Zdenka Markovič.
Slavnostni govornik na letošnji osrednji proslavi v žalski občini je bil direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik, ki je svoje misli o pomenu Prešerna, slovenski kulturi, besedi in jeziku strnil v verze. Zelo pomembna je tudi ljubiteljska kultura, ki je sploh zadnja leta zelo raznolika in bogata, je med drugim povedal.
Osrednji del proslave je vsako leto podelitev Savinovih priznanj najvidnejšim kulturnim ustvarjalcem v preteklem letu. Pred tem je župan Janko Kos nagovoril zbrane in poudaril, da je kultura kot zrak prisotna povsod okoli nas, ni pa povsod enako kakovostna. Kultura v žalski občini je kakovostna, dostopna, raznovrstna in pestra, je poudaril in pohvalil kulturne ustvarjalce. Ob tem je dodal, da kultura za občine ni le strošek, ampak je predvsem dobra naložba, česar se zavedajo tudi v žalski občini, zato so lani med drugim razširili avlo Doma II. slovenskega tabora, Medobčinska splošna knjižnica je dobila dodatne
prostore za domoznanski oddelek, v Savinovi hiši so na novo uredili salon Jelice Žuža in galerijo Oskarja Kogoja. Kulturniki seveda niso vedno zadovoljni, je pa prav, da oblastnikom nastavljajo ogledalo in da je kultura način iskanja resnice, kot je opozoril Kafka. Zato bo tudi žalska občina še vlagala v kulturo, je obljubil župan in pojasnil nastanek posebnega kratkega uvodnega napeva - avize, ki naj bi jo zaigrali pred vsako pomembnejšo prireditvijo. Priredbo skladbe Savinjska dolina je naredil mag. Gorazd Kozmus, posneli pa so jo v studiu žalske glasbene šole.
Sledil je najslovesnejši del prireditve, podelitev Savinovih odličij. Komisija letos ni podelila Savinove plakete, zato pa je podelila kar štiri priznanja, in sicer profesorici flavte na žalski glasbeni šoli Nini Baša in profesorici kitare Maruši Mirnik za izjemno uspešno pedagoško delo, ki se kaže zlasti v odličnih dosežkih njunih učencev na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, Janu Grobelniku za oživitev in napredek zborovskega petja v domači Galiciji ter Feliksu Zajcu za uspešno večletno vodenje Vaške godbe Hramše.
Najvišje Savinovo odličje -Savinovo plaketo z denarno nagrado pa je za dolgoletno požrtvovalno delo na področju zborovodstva prejela Zdenka Markovič, zelo uspešna zboro-vodkinja otroških, mladinskih,
ženskih, moških in odraslih mešanih pevskih zborov ter vokalnih skupin, med katerimi je bil tudi Savinjski oktet. S tem je prispevala k uveljavitvi občinske kulture zunaj občine. Svojo poklicno pot je začela na preboldskem oddelku žalske glasbene šole, nato pa se je zaposlila na I. osnovni šoli Žalec. Vzgojila je številne generacije pevk in pevcev, med katerimi so si nekateri petje izbrali tudi za svoj poklic, na mladinskih pevskih festivalih se je s svojimi zbori uvrščala v sam slovenski vrh. Že 25 let vodi Moški pevski zbor KUD Gotovlje, prav tako nekaj let vodi Mešani pevski zbor Društva upokojencev Griže.
Kot je povedala Zdenka Markovič, odhaja jeseni v po-
Slavnostni govornik mag. Marko Repnik (skrajno desno) in žalski župan Janko Kos (na levi) s Savinovimi nagrajenci (z leve): Nino Baša, Marušo Mirnik, Zdenko Markovič, Janom Grobelnikom in Feliksom Zajcem
Skupina Jararaja je skozi glasbo predstavila največja imena slovenske kulture iz preteklosti.
Župan Janko Kos izroča Savinovo plaketo z denarno nagrado Zdenki Markovič.
koj, še vedno pa bo aktivna kot zborovodkinja. »Občutki so čisto posebni. Ko pogledaš nazaj, kaj vse si ustvaril, in ko
to opazijo tudi drugi, potem je to še posebno zadovoljstvo,« je povedala Zdenka Markovič.
Podelitvi Savinovih odličij je sledil nastop skupine Jararaja,
ki je v predstavi Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture upesnila in uglasbila življenje najpomembnejših kulturnih ustvarjalcev, od Primoža Tru-
barja do Edvarda Kocbeka. In ob koncu poudarila, da je prav vsak od nas prav tako kulturni ustvarjalec.
K. R., foto: T. T.
Zadovoljni s poročanjem novinarjev
Tradicionalno srečanje duhovnikov
Žalski župan Janko Kos v družbi celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška na srečanju z duhovniki
Na povabilo župana se je odzvalo veliko novinarjev.
Občina Žalec pripravi vsako leto ob koncu ali na začetku leta različna srečanja s predstavniki gospodarstva, negospodarstva, medijev in tudi z duhovniki, ki delujejo v župnijah žalske občine.
Tovrstna tradicija sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je bila Spodnja Savinjska dolina še enovita občina. Na povabilo žalskega župana Janka Kosa so se srečanja udeležili dekan Mirko Škoflek iz Šempetra, Viktor Arh in Jože Rupnik iz Žalca, Zvonko Zemljak iz Gotovelj, Janko Ci-
gala iz Galicije, Jože Planinc iz Griž, pater Ivan Arzenšek -Vanč iz Petrovč in tudi celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Na srečanju na eni izmed turističnih kmetij v žalski občini je zbrane nagovoril župan Janko Kos, ob tem predstavil delovanje občine v preteklem obdobju in spomnil tudi na odprtje in delovanje Fontane piva Zeleno zlato, ki je razgibala turistični utrip Žalca in vse doline. Postregel je tudi z informacijami o nadaljnjem delu na področju turizma in gospodarstva ter poudaril do-
bro sodelovanje občine z župnijami.
O dobrem sodelovanju z župnijami in s škofijo je spregovoril tudi celjski škof Li-povšek, ki je lani septembra blagoslovil fontano, in se ob tem zahvalil županu in občini za njeno razumevanje ter pri tem izpostavil ureditev vaškega jedra v Petrovčah. Izrazil je veselje in zadovoljstvo nad uspešnim delovanjem občine, ki se zaveda pomena kulturne dediščine, ki jo med drugim v veliki meri predstavljajo tudi sakralni objekti. D. Naraglav
Župan Občine Žalec Janko Kos je skupaj s podžupani in sodelavci žalske občinske uprave konec januarja v Žalcu pripravil tradicionalno pono-voletno srečanje z novinarji, ki vse leto poročajo o dogajanju v žalski občini.
Predstavil jim je najpomembnejše dosežke žalske občine v lanskem letu ter izzive, s katerimi se namerava Občina Žalec spopasti v letošnjem letu. Župan je novinarjem povedal, da je za Občino Žalec eno najuspešnejših let v zadnjih petih ali šestih letih, in izrazil željo, da bi se takšno leto še ponovilo. Seveda je bila v ospredju fontana piva, ki je ime Žalca in Slovenije ponesla v svet. Tudi letos imajo glede fontane kar nekaj načrtov, dodatno pipo, iz katere si bodo lahko obiskovalci natočili brezalkoholno pivo, in nekatere izboljšave na fontani in ob njej. Pred koncem leta načrtujejo pokriti tržnico v bližini in v parku okoli fontane za konec leta urediti pokrito mobilno drsališče. Ob dobri napovedi obiska fontane želijo spodbuditi lokalne ponudnike, naj oblikujejo dodatno ponudbo, ki bo zadovoljila obiskovalce. Povezujejo se s turističnimi agencijami in
z drugimi turističnimi organizacijami doma in na tujem, s termalnimi zdravilišči v okolici, da bi v Žalec pritegnili čim več obiskovalcev. Maja bodo v Žalcu gostili zaključek evropskega kongresa hmeljarjev, kar bo prav tako odlična priložnost za promocijo. Tudi ideja o pivnici še ni povsem zamrla. Janko Kos pa je novinarjem zaupal, da so v teku že dogovori z lastnikom Hmezadove stolpnice, ki velja za najvišjo v Savinjski dolini in v kateri so nekdaj sušili in predelovali hmelj, da bi v njej uredili razgledni stolp in poskrbeli za dodatno gostinsko ponudbo, ki bi zaokrožila »doživetje zelenega zlata«.
Medtem ko je bila lani fonta-
na odprta za obiskovalce le dva meseca, poleg odličnega obiska fontane so zabeležili tudi povečan obisk ostalih turističnih destinacij, denimo Jame Pekel in Rimske nekropole, naj bi v letošnjem letu obratovala sedem mesecev, zato pričakujejo, da bo iz nje pilo kar 100.000 obiskovalcev. Janko Kos je poudaril, da se na to intenzivno pripravljajo, s »štetjem« pa bodo začeli 1. aprila, ko bodo fontano ponovno odprli.
Žalski župan je novinarjem še povedal, da je s poročanjem domačih, predvsem pa tujih medijev v letu 2016 zadovoljen in si želi, da bi o žalski občini korektno poročali tudi v prihodnje.	L. K.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINA ŽALEC
februar 2017
3
Žalski svetniki na dolgotrajni seji
Februarsko sejo Občinskega sveta Občine Žalec, ki je potekala prejšnji četrtek, so na predlog župana Janka Kosa razširili še za točko s poročilom nadzornega odbora. Tako so na kar petin-polurni seji skupaj obdelali 17 točk dnevnega reda.
Že pri prvi točki, pri poročilu o izpolnitvi sklepov 16. redne in 3. korespondenčne seje občinskega sveta, ni šlo brez razprave, a so ga na koncu vendarle potrdili. V nadaljevanju so potrdili pozitivno mnenje k obema kandidatoma, ki sta se prijavila na razpis za vodenje UPI - ljudske univerze Žalec, vendar ob pripombi, da dobi dosedanja direktorica Franja Centrih pozitivno mnenje s prednostjo, saj izpolnjuje pogoje, v preteklih letih pa se je s svojim delom že izkazala, kandidat Stanislav Žlof pa dobi pozitivno mnenje, ker izpolnjuje pogoje za prijavo. Svetniki so potrdili tudi Tanjo Trobiš za novo predstavnico občine v Svetu zavoda II. OŠ Žalec. V nadaljevanju so na predlog svetniške skupine SD razrešili svetnico Alenko Poljšak, ki ni več članica svetniške skupine SD, z mesta članice Odbora za finance, proračun in premoženje v občinskem svetu in na njeno mesto imenovali Romana Viranta. Potrdili so tudi spremembo pravilnika o plačah in plačilu funkcionarjev, po kateri se izplačilo neprofesionalnim funkcionarjem izplačujejo sejnine v roku 20 do 45 dni po seji in ne več 5. v mesecu, pri čemer gre za uskladitev pravilnika z zakonodajo.
Vodja Urada za premoženjske, pravne in splošne zadeve Jože Golič je nato predstavil in pojasnil predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra in predlog sklepa o podelitvi stavbne pravice JZ Domu Nine Pokorn. Pri prvem gre za uskladitev dejanskega stanja na terenu s podatki v zemljiški knjigi v k.o. Levec, po domače povedano gre za ukinitev statusa javnega dobra na cesti v izmeri približno 185 m2 in zamenjavo zemljišč s cesto, ki leži ob njej. Drugi predlog dodeljuje stavbno pravico investitorju JZ Domu Nine Po-korn, ki bi gradil objekt za de-mentne osebe. Oba predloga so svetniki potrdili.
Dvig cen za pomoč na domu
Dali so tudi soglasje k povišanju cen za pomoč na domu, in sicer 1,1-odstotno povišanje za delovni dan, 1,4-od-stotno povišanje za praznike ali dela proste dni in 1,3-od-stotno povišanje za nedelje. Cena pomoči na domu tako po novem znaša 15,84 evra na uro za delovne dni, 20,11 evra za praznike in 19,40 za nedelje, kar je v slovenskem
merilu še vedno kljub povišanju zelo nizka cena, je bilo slišati ob predstavitvi. Ob tem občina pokrije 60 % (minimalna zakonska obveza je 50 %), kar pomeni, da znaša urna postavka za uporabnika 5,76, 7,46 oz. 7,16 evra na uro.
O programu dela
Na prejšnji seji so svetniki že potrdili terminski plan dela oz. sej občinskega sveta, na tokratni pa je Darja Orožim predstavila tudi predlog programa dela občinskega sveta za leto 2017 (vsebinski plan), ki so ga kasneje posredovali v 15-dnevno javno obravnavo, v tem času lahko podajo pisne predloge dopolnitev ali sprememb. Nekaj svetnikov je podalo predloge dopolnitev programa že na seji, denimo Nejc Šporin, da bi v 1. polletju obravnavali tudi ukrepe o izboljšanju poslovanja občine, Stane Jerman pa je podal predlog o obravnavi stanovanjske problematike v občini.
Statut v javno obravnavo
V prvi obravnavi je sprožil obsežno razpravo predlog sprememb in dopolnitev Statuta Občine Žalec, pri katerem so se razpravljavci najbolj obregnili ob spremembo števila svetnikov Občinskega sveta Občine Žalec. Predlog namreč predlaga zmanjšanje števila z današnjih 29 na 27 svetnikov, in sicer v smislu racionalizacije in prihranka. Rok Sedminek je denimo dejal, da so že pred časom predlagali ukinitev sejnin, saj bi se šele tako pokazalo, kdo je pripravljen res kaj vsebinsko delati v občinskem svetu, svetnikov pa bi bilo lahko potem tudi več. Jože Krulec je označil predlog zmanjšanja na 27 svetnikov za populizem in da je zdajšnje število primerljivo občinam podobnih velikosti, sam pa je tudi pred časom raje predlagal znižanje sejnin. Borut Cink se ni strinjal, da bi število svetnikov koreliralo z demokratičnostjo občinskega sveta.Prav tako je poudaril, da so pred časom že zmanjšali sredstva za delovanje svetniških skupin za 10 %. Roman Virant je ocenil, da je debata dobra in da sam nima nič proti 29, več ali manj svetnikom, Lojze Posedel pa je zagovarjal zmanjšanje na 21, vendar je izrazil dvom, če bodo svetniki zaradi izračuna izkoristka na volitvah pripravljeni pristati na to. Nejc Špo-rin je sklenil, da je komisija dala rok za predloge do maja 2016, ampak se takrat ni nihče, razen svetniške skupine SMC in še enega predloga, odzval. Predlog so nato potrdili v prvi obravnavi in ga posredovali v 30-dnevno javno obravnavo.
O zdravstvenem domu
V nadaljevanju so po predstavitvi predloga odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec s strani Nataše Gaber Sivka v prvi in drugi obravnavi potrdili sklep o izločitvi doma iz ZD Celje in o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda.
Spremenjen delovni čas tržnice in fontane
Potrdili so tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem redu Občine Žalec (v 5. členu) , ki podaljšuje delovni čas tržnice (poleti med 7. in 23. uro, pozimi med 8. in 17. uro) in delovni čas fontane piva (od 10. do 21. ure, junija, julija in avgusta pa od 10. do 23. ure). Tanja Razboršek Rehar, ki je predstavila ta predlog, je spomnila tudi na dva poziva, objavljena na spletnih straneh JKP Žalec, za prodajo oz. izvirno ponudbo v štirih hiškah na tržnici.
O podrobnih prostorskih načrtih
Svetniki so v nadaljevanju razpravljali in potrdili tudi predloge odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, in sicer na temo sprememb in dopolnitev OLV Vrbje ob Strugi in starega mestnega jedra v Žalcu. S prvim so omogočili investitorjem posege in ureditve, povezane z umestitvijo Centra zdravega in aktivnega življenja Vrbje - Eko kamp, ki ga je uvodoma predstavil Radovan Romih z Razvojnega centra planiranje. Projekt so namreč zaradi tega, ker na prvega ARSO ni podal soglasja, nekoliko popravili. Z drugim predlogom, ki so ga svetniki tudi potrdili, pa so določene osnove za nadkritje tržnice in dela parka v Žalcu, ki ga namerava občina zgraditi še letos.
S potrditvijo naslednjega sklepa so žalski svetniki omogočili začetek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za zahodni del območja Mala Pirešica, saj se je pojavil investitor, ki bi rad na tem območju zgradil parkirišče za tovornjake.
Sprejeta program kulture in športa in poročilo NO
Na dolgi seji sta bila potrjena tudi predloga letnega programa za področje kulture in športa, ki ju je uvodoma predstavila Nataša Gaber Sivka. Seznanili pa so se tudi s poročilom nadzornega odbora, ki ga je podala predsednica NO Barbara Gorski. Nadzorni odbor je v lanskem letu opravil 9 od načrtovanih 13 nadzorov, 2 sta že v zaključni fazi, od nerealiziranih pa bodo nadzor v
Medobčinski splošni knjižnici Žalec prestavil v leto 2017. Nadzor v podjetju Sipro so zaključili že v letu 2015, zato so se odločili, da ga v letu 2016 ne bodo ponovno izvedli. Letos bodo poleg knjižnice opravili nadzor občinskega proračuna, vsaj enega javnega naročila občine, nadzor na Razvojni agenciji Savinja in OŠ Petrovče.
Bučno o izvajanju omilitvenih ukrepov OMCO Feniks
Najbolj burno razpravo je sprožilo poročilo o izvajanju omilitvenih ukrepov OMCO Feniks, (razpravi je prisostvoval tudi direktor podjetja Bo-
rut Triplat) v povezavi z novo investicijo podjetja in pridobivanjem uporabnega dovoljenja, ki pogojuje te ukrepe. Največ pripomb je podal svetnik Lojze Posedel, ki je izrazil tudi nezaupanje v neodvisne zunanje nadzorne inštitucije, ki izvajajo meritve hrupa, pa tudi v delovanje inšpekcijskih služb. Borut Triplat je povedal, da so vse zakonsko predpisane ukrepe izvedli, za dva meseca pa zamujajo samo s pridobivanjem ustreznih papirjev. Borut Triplat je še povedal, da so pripravili dneve oprtih vrat, da bi se lahko zainteresirana javnost prepričala o izvedenih ukrepih, ob tem pa se bodo dobili tudi s civilno iniciativo in stvari uredili v skladu s pred-
pisi, saj si resnično želijo, da bi zadeve uredili v dobro vseh na tem območju.
Med aktualnimi informacijami je Aleksander Žolnir na pobudo svetnika Roka Sed-minka predstavil še nedokončan predlog o poplavnih ukrepih, ki jih pripravljajo občine kot predlog nasproti države. Prav tako je povedal, da namerava občina tudi letos izvesti čistilno akcijo, ki bo 8. aprila (v primeru slabega vremena bo odpadla) ter svetnike obvestil o odvozu azbestnih odpadkov (predvsem kritine), za kar je poskrbela občina v letih od 2001 do 2016. Gre za 2.357 ton azbestnih odpadkov, za njihov odvoz pa je občina plačala 293 tisoč evrov.	L. K.
Potrdili celostno prometno strategijo
Vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir in predstavnica Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru Tina Cvahte Ojsteršek sta na zadnji seji občinskega sveta predstavila projekt Celostne prometne strategije Občine Žalec. Pri pripravi so sledili cilju trajno-stne mobilnosti, ki upošteva čistejše oblike prometa, učinkovito in enakopravno mobilnost za vse ob minimalizira-nju neželenih trajnih učinkov. Strategija želi zadovoljiti potrebe vseh občanov po mobilnosti in obenem zmanjšati promet, posledično pa tudi onesnaževanje, emisije to-plogrednih plinov in porabo energije. Trajnostna mobilnost je torej tista, ki je okolj-sko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja gospodarski razvoj. Občina Žalec je začela s pripravo celostne prometne strategije konec leta 2015, ko je bila uspešna na razpisu za sofinanciranje s strani Kohezijskega sklada in Republike Slovenije. S Fakulteto za logistiko in podi-zvajalcem Razvojno agencijo Savinja so pogodbo podpisali maja 2016 po izboru na javnem razpisu. V času priprave so opravili številne oglede na terenu, izvedli dve anketi med občani, pripravili prireditev z nagradno igro za občane (v evropskem tednu mobilnosti), zloženko za občane, štiri javne razprave in štiri delavnice s predstavniki zainteresirane javnosti, 30 intervjujev in 4 javna sporočila.
Celostna prometna strategija, ki je nastala na osnovi tega, upošteva posebnosti Občine Žalec, njeno celovitost in posebnosti največjih naselij, kot so Žalec, Šempeter in Petrov-če. V akcijskem načrt strategije je zastavljenih kar nekaj pomembnih ciljev, ki jih mora doseči občina, nanašajo pa se na področje hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa, motoriziranega cestnega prometa, parkiranja in
trajnostnega celostnega urejanja prometa.
Med konkretnimi cilji na področju hoje so (na leto): 5-odstotno povečanje hoje, vsaj 500 m novih pločnikov, preureditev vsaj enega prehoda za pešce z dodatnimi opozorilnimi elementi, postavitev vsaj enega prikazovalnika hitrosti, označitev vsaj dveh spornih točk med pešci in motoriziranim cestnim prometom na šolskih poteh ter gradnja vsaj 300 m razsvetljave na ključnih odsekih površin za pešce.
Na področju kolesarjenja so cilji naslednji: vsaj 5-odstotno povečanje uporabnikov koles, ki bi kolo kot prevozno sredstvo uporabljali za vsakodnevno potovanje po občini, označitev vsaj enega spornega mesta kolesarjev z motoriziranim cestnim prometom, ureditev vsaj enega odseka občinske ceste, kjer se kolesarski promet meša z motoriziranim cestnim prometom, z opozorili za povečan promet kolesarjev, ureditev vsaj 300 m kolesarskih povezav letno, v roku treh let pa ureditev kolesarnice oz. nadstreškov za kolesa pri vseh treh železniških postajah v občini in pri Avtobusni postaji Žalec.
Cilji glede javnega potniškega prometa pa so naslednji: 5-odstotno povečanje uporabnikov javnega potniškega prometa kot načina vsakodnevnih potovanj, izdelava projektne dokumentacije za ureditev vsaj enega varnega prečkanja ali ukinitve problematičnega prehoda čez železnico v roku štirih let, v treh letih pilotna izvedba krožne avtobusne linije med večjimi naselji v občini in turističnimi točkami, v tem obdobju pa tudi opremljanje pomembnejših avtobusnih postajališč na glavnih avtobusnih linijah z jasno vidnimi voznimi redi.
Motoriziran cestni promet bo zasledoval cilje, kot so: vsaj ena polnilnica za električna vozila letno, označitev dosto-
pa do vsaj ene turistične točke letno, definiranje dostavnih poti do gospodarskih subjektov v strnjenih naseljiv vsaj za eno naselje letno. V roku dveh let je cilj pilotna izvedba spremembe ureditve prometnic pri prehodu v cono umirjanja prometa in študija učinkovitosti, v petih letih pa so cilji izdelava projektne dokumentacije in gradnja dodatne povezave strnjenega središča mesta Žalec na severno obvoznico, idejni projekt za obvoznico na južnem delu občine od Šempetra preko Žalca do Petrovč in ureditev projektne dokumentacije za ureditev varnejših križanj državnih cest na severni obvoznici mesta Žalec.
Cilji na področju parkiranja so 5-odstotno zmanjšanje parkiranih avtomobilov v središčih Žalca in Petrovč, uvedba sistema kratkotrajnega parkiranja v središču Petrovč, vsakoletna študija zasedenosti parkirnih mest, ureditev vsaj enega parkirišča na vpadnici v večja mesta letno, v roku treh let gradnja parkirišča pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu in v roku petih let gradnjo parkirišča v Arnovskem gozdu za stranke in uporabnike sistema skupnih prevozov.
Cilji trajnostnega celostnega urejanja prometa so vsakoletna izvedba projekta Prometna kača v vseh osnovnih šolah v občini (izobraževanje in usposabljanje), izdelava mobilnostnih načrtov za vsaj en negospodarski in en gospodarski subjekt na leto, v dveh letih pa pilotna izvedba platforme za potovalne informacije za občane in obiskovalce žalske občine.
Večina svetnikov se je strinjala, da je strategija vsebinsko kakovostno pripravljena. Čeprav so nekateri nekoliko podvomili v izvedbo akcijskih načrtov, so na koncu Celostno prometno strategijo Občine Žalec soglasno sprejeli.
L. K
4
februar 2017
OBČINE
_SoAtlnis&e/. datine/S
Braslovče v znamenju ljubezni
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so se kulturi poklonili tudi v braslovški občini. Za letošnje pestro kulturno dogajanje na osrednji občinski proslavi je ponovno poskrbelo Kulturno društvo Gomilsko s svojimi sekcijami in v sodelovanju s tamkajšnjo podružnično osnovno šolo.
Povezovalka prireditve Nina Markovič Korent je spregovorila o pomenu kulture v slovenskem prostoru in spomnila, da praznik povezujemo z našim največjim pesnikom Francetom Prešernom, ki je s svojimi pesmimi slovenski jezik povzdignil v svet in visoko kulturo, svoje razmišljanje pa je sklenila s Prešernovo sedmo gazelo. Za glasbeno interpretacijo Prešernove pesmi Kam so poskrbeli pevci Kvinteta Gomilsko, učenci POŠ Gomilsko pa so se pod mentorstvom svojih učiteljic poklonili velikemu mojstru -pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Tonetu Pavčku. Številnemu občinstvu v dvorani Doma krajanov Gomilsko je tokrat v vlogi slavnostnega govornika spregovoril dolgoletni sodelavec Dela, gledališki kritik in novinar Slavko Pezdir, ki živi v Parižljah, zadnje leto in pol pa je sooblikovalec novega programskega ciklusa, imenovanega »Srečanja z umetnikom«, ki ga soustvarja v sodelovanju s Prosvetnim društvom Braslov-če.
V svojem govoru je poudaril, da na svetu zagotovo ni veliko
držav, ki bi s posebnim prazničnim dnem na najvišji ravni državnosti počastile spomin na svojega največjega poeta ter ga vsebinsko razširile na spominjanje in počastitev celotne pretekle in aktualne umetniške in kulturne ustvarjalnosti, in v nadaljevanju dejal: »Dejstvo, da je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta že v času druge svetovne vojne, se pravi 1. februarja 1945, razglasilo obletnico smrti romantičnega pesnika Franceta Prešerna za kulturni praznik slovenskega naroda, kaže na zavidljivo kulturno zavest vodstva NOOV tudi v najbolj dramatičnih časih za obstoj, a tudi na odločilen vpliv slovenske umetnosti in kulture na trdno domoljubje ter visoko motiviranost uporništva proti okupatorjem. Da je bila odločitev mnogo globlje zakoreninjena od trenutne pragma-tike političnega vodstva NOB in revolucije, dokazuje dejstvo, da se je praznik v obdobju razvoja naroda v eni od jugoslovanskih socialističnih republik trdno prijel in globoko zasidral v zavest vseh prebivalcev, zaradi česar ga je samoumevno leta 1991 za državni praznik in dela prost dan razglasil tudi prvi demokratično izvoljeni večstrankarski parlament samostojne in kmalu tudi mednarodno priznane Republike Slovenije. Imamo torej državni kulturni praznik in državne Prešernove nagrade za najpomembnejše dosežke v umetnosti in kulturi,
ki jih podeljujejo od 8. februarja 1947 z rahlimi spremembami vse do današnjega dne. Do leta 1961 oziroma do ustanovitve Kidričevih nagrad so Prešernovim nagradam za življenjsko delo dodajali tudi nagrade Prešernovega sklada za najvidnejše umetniške dosežke v zadnjih dveh letih. Videti je torej, da sta bili socialistična in demokratična državna oblast slovenski umetnosti in kulturi precej naklonjeni. A žal v vseh razsežnostih ni čisto tako. Najnovejši uradni podatki državnega statističnega urada kažejo, da delež izdatkov države za kulturo v bruto domačem proizvodu zadnjih pet let vztrajno pada (od 0,9 odstotka na 0,7 odstotka), prav tako pada delež v vsakoletnem uresničenem proračunu države (od 1,8 odstotka na 1,5 odstotka).« Slavko Pezdir je v nadaljevanju izpostavil, da je v kriznih gospodarskih in socialnih okoliščinah težko pričakovati, da bo država (in ob njej lokalne skupnosti) v bližnji prihodnosti zmogla povečati deleža BDP in letnega državnega proračuna za kulturo. Lahko pa bi, pravzaprav bi že zdavnaj morala, z učinkovitejšimi davčnimi olajšavami in spodbudami oživiti in pospešiti sovlaganja zasebnih podjetij in podjetnikov v izbrane kulturne programe in projekte ter tudi posameznih ljubiteljev v nakupe knjig in drugih nosilcev umetniških del trajne vrednosti.
Ljubezen do knjige ...
Občina Polzela je osrednjo občisko proslavo v poklon Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, pripravila v Andražu nad Polzelo.
Slavnostni govornik je bil župan Občine Polzela Jože Kužnik. V svojem govoru je izpostavil ljubezen do knjig in nujnost zavedanja, kako nas knjige naučijo živeti drug z drugim in ne drug proti drugemu. Med drugim je dejal: »Ljubezen do knjig je zato treba trositi naokrog, kajti ko človek izgubi tla pod nogami, ko se njegovo življenje zamaje kot čolniček iz lubja ne reki, takrat ga srečanje z besedo in knjigo prepriča, da življenje ni le črno-belo. Spomni ga, da so v njem tudi barve, ki so bile morda spregledane. S knjigo se zjasni pogled, zato človek spregleda. S knjigo se širi obzorje. S knjigo se vidi dlje ...
Župan Jože Kužnikpodeljuje Prešernov cekin Vladu Marjetiču.
Za tiste, ki beremo, svet ni en sam - selimo se iz enega v drugega, zato lažje razumemo tistega, v katerem živimo. In še nekaj je zelo pomembno -tisti, ki veliko berejo, poznajo veliko besed, zato lahko z malo besedami veliko povedo.«
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
»V Občini Braslovče smo upravičeno ponosni na nove priložnosti, ki jih omogočata in ponujata kulturnemu in družbenemu življenju ter tvornemu razumevanju in sodelovanju med občani novi Dom kulture Braslovče in nova knjižnica. Veseli smo tudi živahnih in svežih programov ter prispevkov, ki jih ustvarjajo domača prosvetna in kulturna društva, skupine ter prizadevni in domiselni organizatorji kulturnih prireditev,« je še povedal slavnostni govornik.
V nadaljevanju večera so z ljubezensko liriko Ferija Lain-ščka zbrane v dvorani navdušile članice odrasle gledališke skupine, mlada glasbenica Maša Zakonjšek, ki jo je na kitari spremljala njena sestra Tjaša, pa je zapela Lainščkovo pesem Ne bodi kot drugi. V Braslovčah v času, ko slavi svoj praznik kultura, izkoristijo to priložnost za sprejem novih članov v kulturna društva. Na osrednji občinski proslavi je v svoje vrste nove člane - prvo-šolčke sprejelo tudi KD Go-milsko. To nalogo sta opravila predsednik kulturnega društva Andrej Šram in slavnostni govornik Slavko Pezdir.
Konec letošnje občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Braslovčah pa je bil v znamenju baleta. Pod mentorstvom profesorice Ines Man-delj so na glasbo iz filma Amelie zaplesale baletke baletnega od-
Učenci POŠ Gomilsko so se s svojim nastopom poklonili Tonetu Pavčku.
Slavnostni govornik Slavko Pezdir (prvi z podžupanje in ostalih
delka Glasbene šole Risto Savin Žalec, moderatorka prireditve Nina Markovič Korent pa je tokratno proslavo zaključila z mislijo Ferija Lainščka, ki je v enem izmed intervjujev dejal, da sta dobro in zlo na tem svetu večno na tehtnici. Edino, kar res pomaga, da dobro ohranja to ravnovesje in zlo le navide-
desne) v družbi braslovškega župana,
zno zmaguje, je ljubezen. Zato je zanj največja vrednota, kot je bila tudi našemu največjemu pesniku. Ob prazniku kulture je zbranim v dvorani zaželela, da bi tudi njih vodila ljubezen, ter vse, ki so trenutke kulture delili z njimi, povabila na druženje v preddverje doma.
D. Naraglav
Proslava v znamenju spomina na Ježka
Kulturni program je soustvarjala Dramska skupina Teloh.
Gosta večera sta bila pevka Ditka in mojster besede Feri Lainšček. Župan Jože Kužnik je ob tej priložnosti Vladu Marjetiču podelil Prešernov cekin, ki ga je prejel za 50 let neprekinjenega delovanja na področju amaterskega gledališča na Polzeli. Kulturni program, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so sooblikovali člani Kulturnega društva Andraž nad Polzelo, proslavi pa je sledilo prijetno druženje ob kulinaričnih dobrotah, ki so jih pripravile članice kulinarične sekcije Kulturnega društva Andraž. T. Tavčar
V Občini Tabor so osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili v torek, 7. februarja. Organizacija proslave je bila letos v rokah Pevskega društva Tabor.
Prireditev so začeli, kot se za državni praznik spodobi, s Prešernovo Zdravljico v izvedbi Savinjskih rogistov, program pa je povezoval pevec Pevskega društva Tabor Janez Černač, ki je spomnil na pomen praznovanja kulturnega praznika, ki je priložnost, da o kulturi razmišljamo širše in se poklonimo vsem slovenskim ustvarjalcem, ki so skozi zgodovino ustvarjali na številnih področjih kulture in umetnosti. Eden izmed teh je tudi Fran Milčinski - Ježek, igralec, režiser, televizijski
pionir, pisatelj in pesnik. Prav Ježek je bil rdeča nit celotne prireditve.
Zbrane je nagovoril župan Občine Tabor Anton Grobler in podal nekaj svojim misli in pogledov na Franceta Prešerna, kulturo in kulturno ustvarjanje v svoji občini. Med drugim je dejal: »Naša Občina Tabor po najboljših močeh podpira in spodbuja kulturne dejavnosti naših društev. Zgodovina nam kaže, da smo v teh krajih znali ohraniti narodno zavest in identiteto. Zato bomo tudi v bodoče skrbeli in spodbujali kulturne dejavnosti z zavedanjem, da smo Slovenci kot drevo, ki ima močne korenine, čvrsto deblo in krošnjo. Na nas in naših potomcih pa je naloga, da to krošnjo negujemo, da bo v
njej vedno dovolj zdravega zelenega listja.«
V kraju pod Krvavico so se ob tem poklonili spominu na Frana Milčinskega - Ježka. V Domu krajanov Tabor je ta večer oživelo kar nekaj njegovih pesmi. Poleg Savinjskih ro-gistov in Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki ga vodi zborovodja Karel Le-skovec, so tokratni večer bogatili tudi učenci OŠ Vransko - Tabor pod vodstvom zboro-vodkinje Danijele Jeršič in ob glasbeni spremljavi Polone Miklavc Žebovec ter Dramska skupina Teloh pod vodstvom Tanje Kastelic, ki je prikazala del Ježkove ustvarjalnosti na področju igralstva in pesništva.
D. Naraglav
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINE
februar 2017
5
Plaketo pihalnemu orkestru
Občina Prebold je proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila že v soboto, 4. februarja. Letos so že drugo leto zapored podelili posebno priznanje na področju kulture v občini. Plaketo skladatelja Antona Schwaba je prejel Pihalni orkester Prebold, ki je lani praznoval 90-letnico svojega delovanja.
Športna dvorana OŠ Prebold je bila tudi tokrat prizorišče kulturne prireditve, ki so ji dajali vsebino otroški pevski zbor Osnovne šole Prebold pod vodstvom zborovodkinje in učiteljice glasbe Bojane Hrovat, Pihalni orkester Prebold pod dirigentskim vodstvom Marka Repnika in akustična skupina Artistik, ki izvaja avtorske, slovenske in tuje skladbe na povsem svoj, poseben način; zvok tvorijo glasbila, kot so flavta, pikolo (Eva Zupan), violina (Nina Pečar), violončelo (Urban Megušar), klavir (Marko Stajnko), cajon, klarinet, kitara (Klemen Flego). Čeprav
igrajo klasična glasbila, igrajo izključno popularno glasbo.
Moderatorka prireditve je bila domačinka Lidija Pogačnik Kodrun, profesorica na II. osnovni šoli Celje, ki je med drugim povedala: »8. februar, Prešernov dan, smo Slovenci povzdignili v državni praznik, v dan, namenjen razmišljanju o kulturi v kateremkoli pomenu te besede. Prešeren je pred dobrimi 150 leti kljub vsesplošnemu prepričanju, da je slovenščina primerna le za najpreprostejšo rabo in za najnižje sloje, zasejal seme visoke kulture našega jezika in besedne umetnosti, tako da so nam danes slovenska beseda, slovenski jezik in slovenska poezija v povezavi z umetnostjo popolnoma samoumevni pojmi. V skladu s svojo napredno miselnostjo, z izjemnim pesniškim talentom in pod mentorstvom literarno razgledanega prijatelja Matije Čopa je dvignil slovenski jezik na zavidljivo kulturno raven in dokazal, da je z njim možno izraziti še tako
zapletene in zahtevne vsebine, ter s tem slovensko poezijo postavil ob bok književnosti velikih evropskih narodov.«
Slavnostni govornik je bil dosedanji vodja žalske območne izpostave JSKD ter zdaj novi direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Marko Repnik, ki je tudi dolgoletni dirigent Pihalnega orkestra Prebold in že vrsto let občan Občine Prebold. »Pred vrati je kulturni praznik in toliko različnih debat in razmišljanj se nam utrne ob besedi kultura. Skušamo jo definirati in jo dejansko umestiti v širši prostor, vendar je tako zelo mogočna in čarobna ta beseda, da je kljub volji in vsem naporom to praktično nemogoče. Kultura je pač vse okoli nas, je skoraj oprijemljiva, pa vendar večkrat nerazumljena in nedostopna. Ker bi jo tudi sam precej težko definiral, bom raje prebral svoje razmišljanje o besedi, ki je pomemben del kulture in tudi včasih žal spregledana,« je povedal Marko Repnik. »V
slabem in dobrem se človek zaveda, kaj pomeni ena sama lepa beseda. Prijazna, topla in spoštljiva nam premalokrat na ustih počiva. Vse preveč je beseda zlorabljena, v slabe namene uporabljena in večkrat težko pade na dušo, kadar sreča prinese nam sušo.« je med drugim v pesniškem nagovoru o pomenu besede povedal Marko Repnik. Kot dirigent Pihalnega orkestra Prebold ta večer je bil vesel tudi zaradi tega, ker je Pihalni orkester Prebold prejel eno od dveh najvišjih priznanj na področju kulture v Občini Prebold, plaketo Antona Schwaba. Ta je namenjena posameznikom in organizacijam, ki delujejo v kulturi na področju glasbe, plesa, baleta, komponiranja in drugih podobnih dejavnostih. Druga, njej enakovredna plaketa je plaketa Janka Kača, ki jo podeljujejo za dosežke in delo na področju gledališča, literature, likovne ustvarjalnosti in drugih podobnih ustvarjalnosti.	D. Naraglav
Župan med podeljevanjem plakete Branku Verku
Nastop gostujoče instrumentalne skupine Artistik
Potrditev pravilnikov in programa športa
Za praznik šolska knjižnica
Trak sta prerezala ravnateljica Majda Pikl in vranski župan Franc Sušnik.
Zadnji januarski četrtek so se na 20. seji zbrali svetniki Občine Prebold. Obravnavali so 15 točk dnevnega reda, največ med njimi je bilo potrditev raznih pravilnikov, med drugim so obravnavali in potrdili program športa za leto 2017.
Obravnavali so tudi predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika za vrednotenje programov in projektov v ljubiteljski kulturi na območju občine. Predsednik Odbora za negospodarstvo Marjan Golavšek je povedal, da je odbor pravilnik posredoval v obravnavo društvom, ta so nanj podala nekaj pripomb, ki so jih upoštevali, po obširni razpravi pa so svetniki predlog pravilnika potrdili.
Sprejeli so tudi pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Prebold. Spremembe pravilnika so bile potrebne zaradi uskladitve z zakonodajo, o finančnih posledicah za občino pa ni mogoče govoriti.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o sofinanciranju športa v občini. Predsednik Odbora za negospodarstvo Marjan Golavšek je ob tem povedal, da je bilo pri pregledu zaključnega računa Občine Prebold za leto 2015, ki ga je pripravil nadzorni odbor, ugotovljeno, da se pri razdelitvi sredstev za šport niso dosledno upoštevala vsa določila tega pravilnika. Spremembe pravilnika je obravnaval tudi upravni odbor Športne zveze Prebold, posredovan je bil v obravnavo društvom, ki so nanj podala nekaj pripomb, vendar vseh
niso mogli upoštevati. Dodali pa so nov člen, na podlagi katerega bodo društva lahko kandidirala za sredstva za vzdrževanje športnih površin. Zupan je povedal, da gre predvsem za dve spremembi, in sicer se lahko na razpis za pridobitev sredstev prijavijo tudi sekcije športnih društev, društva pa lahko kandidirajo tudi za sredstva za vzdrževanje športnih površin. O športu je bilo govora tudi v naslednji točki, v kateri so svetniki obravnavali in sprejeli letni program športa za leto 2017.
V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog soglasja k določitvi cene pomoči na domu. V Občini Prebold so opravili v letu 2016 povprečno 140 ur mesečno za povprečno 19 uporabnikov pomoči na domu. Svetniki so potrdili predlog novih cen za pomoč na domu za leto 2017, in sicer 16,98 evra na delovni dan, 20,52 evra na nedeljo in 21,23 evra na državni praznik ali dela prost dan. Subvencija občine k ceni storitve v višini 60 % znaša 8,97 evra na delovni dan, 11,10 evra na nedeljo in 11,52 evra ob praznikih. Ob upoštevanju subvencije občine znaša nova cena za uporabnika 5,98 evra na delovni dan, 7,40 evra na nedeljo in 7,68 evra na državni praznik ali dela prost dan. Nove cene veljajo od 1. februarja 2017 dalje.
Svetniki so razpravljali tudi o sofinanciranju prevoza otrok s posebnimi potrebami. V zvezi s tem je bil podan predlog, da se povračilo stroškov upošteva v skladu s 168. členom zakona o uravnoteženju javnih financ, ki pravi: »Zaposlenemu pripada
povračilo potnih stroškov na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega 95-oktanskega bencina.«
V	drugem delu seje so svetniki podali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v vrtcu za tekoče šolsko leto 2016/2017. Ravnatelj šole in vrtca Oton Račečič je namreč že na Odboru za negospodarstvo predstavil novo sistematizacijo in ob tem povedal, da ima vrtec 14 oddelkov. Z odprtjem 15. oddelka, ki ga bodo odprli prihodnji mesec, pa se bo sistematizacija delovnih mest povečala za dve strokovni delavki in v pripadajočem deležu tudi za ostale delavce.
V	povezavi z vrtcem je bila tudi naslednja točka dnevnega reda, v kateri so svetniki sprejeli sklep o spremembah sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje v vzgojno--izobraževalnem zavodu OŠ Prebold in OE Vrtec Prebold. Srž vsega so počitniške rezervacije v času poletnih počitnic. Občina zdaj omogoča rezervacije v mesecu juliju in avgustu. Ta se uveljavlja do 30 dni neprekinjene odsotnosti otroka v višini 30 % zneska, določenega z odločbo o višini plačila staršev, nad 30 dni pa v višini 50 % zneska, določenega z odločbo. S strani vrtca je Odbor za negospodarstvo prejel vlogo za uveljavljanje počitniških rezervacij tudi med letom, saj nekateri starši zaradi svojih zaposlitev nimajo možnosti uveljavljanja počitniških rezervacij
v poletnem času. Prav tako so s strani sveta staršev vrtca prejeli predlog za znižanje višine stroška počitniške rezervacije, da se določi 30 % cene oskrbnine za vsak polni mesec odsotnosti otroka. Po razpravi so svetniki sprejeli dva sklepa. Z enim so potrdili predlagani sklep o spremembah sklepa o določitvi cen programov predšolske vzgoje, z drugim pa so naložili občinski upravi, da pripravi čistopise vseh sprememb in dopolnitev pravilnikov, odlokov in sklepov.
V zaključnem delu seje so imenovali predstavnico Občine Prebold v Svet zavoda II. OŠ Zalec. To nalogo bo opravljala članica občinske uprave Tjaša Skočaj Klančnik. V naslednji točki so podali mnenje Občine Prebold o kandidatih za direktorico oziroma direktorja UPI - ljudske univerze Zalec. Na razpis sta se javila dva kandidata, in sicer dosedanja direktorica Franja Centrih in Stanislav Zlof. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je razpravljala o obeh kandidatih, vendar pa je glede na vsebino programov predlagala, da Občina Prebold podpre Stanislava Zlofa. Tajnik občine Jure Vrhovec je pojasnil predlog obrazloženega mnenja in točke programa, zaradi katerih so podprli Stanislava Zlofa, ki je tudi njihov občan.
Seja se je končala z nekaj vprašanji in pojasnili v povezavi z urejanjem transformatorske postaje za naselje Gorica v Kaplji vasi, klančnin Na zelenici in okrog doma starejših ter priključne ceste v Poslovno cono Latkova vas.
D. Naraglav
V Občini Vransko je osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v tamkajšnji športni dvorani, sledilo odprtje šolske knjižnice.
Številne obiskovalce je nagovoril župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki je razmišljal o tem, kaj je kultura v šoli, na cesti ... Ravnateljica OŠ Vransko - Tabor Majda Pikl pa se je v svojem govoru dotaknila odprtja nove šolske knjižnice, multimedijske učilnice in dveh učiteljskih kabinetov, ki se nahajajo v delu večnamenske športne dvorane nad garderobami. Sredstva za izvedbo del sta prispevali Občina Vransko in Osnovna šola Vransko - Tabor. Z omenjeno investicijo je šola pridobila dodatnih 278 kvadratnih metrov površin, od tega 150 za potrebe knjižnice, 64 za potrebe multimedijske učilnice in 35 kvadratnih metrov kabinetnih prostorov, ostalo pa predstavljajo komunikacijske površine. Celotna vrednost
gradbeno obrtniških in instalacijskih del skupaj z opremo znaša 134 tisoč evrov. Zbrane je v nadaljevanju nagovoril mladinski pisatelj Primož Suhadolčan, najuspešnejšim likovnim ustvarjalcem na šoli pa so ob tej priložnosti podelili priznanja. Sledilo je slovesno odprtje nove knjižnice. Trak sta prerezala ravnateljica Majda Pikl in župan Franc Su-šnik, nove prostore je blagoslovil domači župnik Jože Tu-rinek, v kulturnem programu pa so pod mentorstvom svojih učiteljic nastopili učenci OŠ Vransko - Tabor.
T. Tavčar

www.kaalinsa.si
Umivalniki, mozaiki, infra rdeči grelci, unikatne svečke, kozmetika, kamnite kadi. Preverite ponudbo!
6
febr
2017
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Nova koordinatorica OI JSKD Žalec Vodstvo gasilcev obiskalo župane
Savinjska kultura ima od letos dalje novo koordinato-rico žalske območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Po odhodu mag. Marka Repnika v Ljubljano, postal je namreč novi direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, je njegovo mesto zasedla mag. kulturologije Neža Zagoričnik iz Šempetra.
Neža Zagoričnik, rojena leta 1989, je končala nižjo in nadaljevalno stopnjo glasbenega izobraževanja (devet razredov violine in štiri razrede klavirja) na GŠ Risto Savin Žalec. Ze od leta 2002 je aktivna članica folklorne skupine KUD Grifon Šempeter. Od leta 2014 je bila umetniški vodja, dirigentka tamburaškega orkestra Petrovi tamburaši (zdaj je instrumen-talistka) KUD Grifon Šempeter, kjer je tudi članica upravnega odbora. Na področju kulture ima za sabo vrsto najrazličnejših seminarjev, taborov, delavnic in drugih izobraževanj. Njena pot splošnega izobraževanja se je začela na OŠ Šempeter, nadaljevala na Gimnaziji Celje -Center, s študijem je nadeljeva-la na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani - univerzitetni do-diplomski študij kulturologije (2008-2013) in magistrski študij kulturologije - kulturne in religijske študije (2012-2016). Naslov njenega magistrskega dela je Revitalizacija hmeljarskega doma kot priložnost za družbeni in kulturni preporod Šempetra v Savinjski dolini. V času študija je bila generalna sekretarka ARS Ramovš, zavoda za umetnost, marketing, promocijo in investiranje, bila je plesna učiteljica v Plesni šoli Taras, kjer je poučevala ples med šolskimi in predšolskimi otroki na območju Štajerske in Koroške, bila je hostesa in promotorka, delala je tudi kot gostinka v strežbi. Eno leto je bila tudi samostojna svetovalka in prodajalka, pred nastopom nove vloge koordinatorice OI JSKD Žalec pa je delovala na
področju prodaje in trženja kot pomočnica vodje trgovine GAP v Ljubljani.
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila Neža Zagorič-nik slavnostna govornica na proslavi v Šempetru in ob tej priložnosti smo se z njo pogovarjali o viziji delovanja OI JSKD Žalec v prihodnje.
»Na podlagi lastnega udej-stvovanja v ljubiteljski kulturi opažam nekatera področja, ki še niso izkoriščena in dajejo možnost in priložnost novim projektom. Eno takšnih področij je problematika vključevanja mladih v ljubiteljske kulturne dejavnosti. Neredki so pogovori s člani kulturnih društev v regiji, ki izpostavljajo problematiko pomanjkanja podmladka v svojih sekcijah. Na osnovnih šolah je za kulturne aktivnosti dobro poskrbljeno, problem se pojavlja pri mladih po 15. letu starosti. Opažam, da društva sama ne najdejo pravega načina za reševanje te problematike, zato bomo morali na območni izpostavi JSKD ta problem javno izpostaviti in ponuditi aktivno pomoč pri njegovem reševanju. Korak v pravo smer je vsekakor program pridobivanja dodatnih znanj za mlade na področju kulturnih dejavnosti v okviru JSKD. Menim, da igrajo območne izpostave ključno vlogo pri posredovanju razpisnih informacij društvom v regiji ali potencialnim delodajalcem in s tem spodbujajo primerne aktivnosti. Žalska območna izpostava pri tem ni nikakršna izjema. Potrebno bo pozvati predsednike kulturnih društev v regiji k skupnemu dialogu, raziskati njihovo videnje problematike pomanjkanja mladih v ljubiteljski kulturi, zbrati njihove predloge za reševanje tega področja, aktivno sodelovati pri pripravi projektov in jih v skladu s finančnimi zmožnostmi območne izpostave podpreti in uspešno nadaljevati z vizijo delovanja še nadaljnja tri leta, kolikor traja razpis. Izvajanje aktivnosti v sklopu razpisa pa
Vodja Območne izpostave JSKD Žalec Neža Zagoričnik
je zgolj en način pristopanja k mladinski problematiki, katere cilj je zaposlovanje mladih. Menim, da je potrebno določeno pozornost nameniti tudi aktivnostim, katerih namen je popularizacija ljubiteljske kulture in ne zgolj omogočanje zaposlitve. V mislih imam organiziranje projekta, tabora ali delavnice, na kateri bi plesno, instrumentalno in vokalno dejavnost, ki trenutno prevladujejo v žalski regiji, povezali z drugimi, sodobnimi aktivnostmi in oblikovali produkt, ki bi omogočal nadaljnji razvoj takšne aktivnosti. Tu ciljam predvsem na sodobno tehnologijo, ki omogoča različne avdio in vizualne zapise. Morda bi oblikovali spletno mesto s predstavitvijo kulturnih društev v regiji, pri pripravi vsebine pa vključili mlade, ki jih zanima fotografija, režija ali oblikovanje spletne strani. Aktivnosti, ki jih organizira ali podpira OI JSKD Žalec, so na spletu trenutno slabo predstavljene, mladi pa prav splet najpogosteje uporabljajo kot komunikacijski kanal, zato bi veljalo razmisliti o možnostih takšnega projekta. Kakšne so pravne podlage in finančne zmožnosti območne izpostave za takšen projekt, še nisem seznanjena, saj komaj začenjam svoje delo, vendar pa lahko izpostava deluje vsaj kot pobudnik.«
D. Naraglav
Konec januarja sta predsednik in poveljnik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler in David Krk obiskala vseh pet občin, v katerih deluje 32 prostovoljnih gasilskih društev in eno prostovoljno industrijsko gasilsko društvo, ki so združena v GZ Žalec. Obiskom v občinah Braslov-če, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec so se pridružili tudi poveljniki gasilskih poveljstev posameznih občin ali njihovi namestniki.
Predsednik in poveljnik ter predstavniki GPO so se zahvalili županom za dobro sodelovanje in pomoč v letu 2016. Lani je bilo v Gasilski zvezi Žalec 176 različnih intervencij, kar je nekaj manj kot leto prej. Člani so aktivni na vseh področjih in tudi na državnem tekmovanju v Kopru so imeli na vidnih mestih svoje ekipe; mladinke iz Andraža in pionirji iz Drešinje vasi so osvojili naslov državnih podprvakov, prav tako so si ta laskavi naslov v orientaciji priborile pripravnice PGD Kapla - Pondor.
Predsednik in poveljnik GZ Žalec Edvard Kugler in David Krk sta obiskala župana Občine Braslovče Branimirja Strojanška, obiska pa sta se udeležila tudi poveljnik in namestnik GPO Braslovče Milan Šoštarič in Andrej Hribernik.
PGD Vransko je praznovalo 130 let delovanja, PGD Prekopa - Čeplje - Stopnik in Letuš 110 let, Tovarna nogavic Polzela 70 let in PGD Tešova 30 let. V okviru praznovanja jubilejev so na Vranskem pripravili dan gasilca GZ Žalec in prevzem avtocisterne.
V razgovoru so se dotaknili aktivnosti gasilcev Gasilske zveze Žalec v letu 2017, spregovorili o spremembah zakonodaje, načrtih obveščanja in aktiviranja ter delovanja Gasilske zveze Žalec in občinskih
gasilskih poveljstev. Gasilci in predstavniki občin so ugotovili, da gasilska zveza deluje dobro in da je sodelovanje z občinami na visokem in zglednem nivoju.
V tem času po občinah podpisujejo pogodbe o delovanju javne gasilske službe. Na Vranskem so pogodbo že podpisali, do 62. skupščine Gasilske zveze Žalec, ki bo 17. marca, pa jih bodo podpisali tudi v ostalih štirih občinah.
T. Tavčar
Gasilci nepogrešljivi
V braslovški občini so podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe.
V sredo, 15. februarja, so v prostorih Občine Braslovče
Tudi polzelski svetniki sprejeli dvoletni proračun
Polzelski svetniki so na 16. redni seji obravnavali kar 19 točk dnevnega reda, med pomembne pa vsekakor sodijo druga obravnava in sprejem proračunih Občine Polzela za leti 2017 in 2018 ter nove cene v vrtcu.
V drugem branju so svetniki obravnavali predlog odloka o proračunu Občine Polzela za leti 2017 in 2018 in po krajši razpravi tudi sprejeli. Kot je povedal župan Jože Kužnik, sta bila predloga proračunov dobro pripravljena, tako da v 30-dnevni javni obravnavi ni bilo pripomb in amandmajev.
Letošnji proračun predvideva 5.488.000 evrov prihodkov in 6.135.528 evrov odhodkov.
Tekoči odhodki in tekoči trans-ferji so v višini 3.004.380 evrov, kar znaša 49 odstotkov celotnega proračuna. Investicijski odhodki in transferji pa v višini 3.131.148 evrov, kar znaša 51 odstotkov celotnega proračuna. Investicijski del je usmerjen v začetek novogradnje kulturno--izobraževalnega medgenera-cijskega centra, v energetsko sanacijo objektov v lasti občine (športna dvorana na Polzeli, kulturni dom v Andražu, stari del vrtca na Polzeli) in v obnovo rojstne hiše Neže Maurer. Za vse investicije se bo občina prijavljala na javne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, ki bodo objavljeni v letošnjem letu. Proračunski primanjkljaj
znaša 647.528 evrov. V računu financiranja je predvideno zadolževanje v višini 559.000 evrov, odplačali pa naj bi dolg v višini 197.000 evrov.
Načrtovani prihodki proračuna za leto 2018 pa znašajo 4.694.300 evrov, odhodki pa 5.009.380 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša 315.080 evrov. V računu financiranja je izkazano zadolževanje v višini 500.000 evrov, odplačali pa naj bi dolg v višini 185.000 evrov.
Svetniki so na seji dali pozitivno mnenje Franji Centrih za direktorico UPI - ljudske univerze v Žalcu in potrdili nove cene v vrtcu, ki se bodo v prvem starostnem obdobju zvišale za pet, v drugem pa za šest odstot-
kov. Kot je povedala ravnateljica mag. Bernardka Sopčič, se cene vrtca v zadnjih treh letih niso zvišale, zdaj pa so se zaradi stroškov dela. V prvi in drugi obravnavi so svetniki potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine in podali soglasje k ceni varstvene storitve pomoč družini na domu v polzelski občini. Z enim glasom proti so svetniki potrdili letni program financiranja športa v občini za letošnje leto. Ta znaša 88 tisoč evrov, od tega bodo tri četrtine prejeli Hopsi, ki nastopajo v prvi državni košarkarski ligi.	T. Tavčar
podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letos. Predsednika Gasilske zveze Žalec Edvarda Ku-glerja, predsednike sedmih prostovoljnih gasilskih društev, namestnika poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Andreja Hriberni-ka in Jožeta Derčo je nagovoril župan Branimir Stro-janšek in se ob tem gasilcem GPO Braslovče in GZ Žalec zahvalil za pomoč na vseh področjih ter izrazil prepričanje, da bo tako tudi v prihodnje.
Namestnika poveljnika GPO Braslovče Jože Derča in Andrej Hribernik sta v svojem nagovoru poudarila, da so gasilci lani na območju GPO Braslov-če posredovali 19-krat, od tega je bilo nekaj požarov na objektih in v naravi, veliko dela pa so opravili tudi pri drugih akcijah, se udeležili vrste tekmovanj in izobraževanj. Med letošnje najpomembnejše dogodke
štejejo praznovanje 90-letnice PGD Parižlje - Topovlje in 30 let PGD Dobrovlje. V imenu GZ Žalec se je braslovškim gasilcem zahvalil predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in poudaril, da bo letošnje praznovanje dneva gasilca GZ Žalec v Občini Braslovče.
V imenu Občine Braslovče, ki bo letos za namene zaščite in reševanja zagotovila nekaj več kot sto tisoč evrov, od tega največ (27 tisoč evrov) za sofinanciranje gasilskega vozila v Letušu, je pogodbo podpisal župan Branimir Strojanšek, v imenu GZ Žalec predsednik Edvard Kugler in v imenu prostovoljnih gasilskih društev njihovi predsedniki: Jože Matko (PGD Braslovče), Ivan Dobnik (PGD Dobrovlje), Iztok Derča (PGD Grajska vas), Tomaž Žohar (Parižlje - Topovlje), Primož Brinovec (PGD Letuš), Simon Berdnik (PGD Trnava) in Franci Skok (PGD Gomilsko).	T. Tavčar
_SoMinishe/.dotine/\
PO DOLINI
februar 2017
7
Minister v poklon Prešernu
Minister Tone Peršak in Simona Solina, sta skupaj odstirala Peršakovo življenjsko pot in ustvarjalnost.
Med leposlovnimi deli Toneta Peršaka so Novelete (kratka proza 1981), roman Prehod (1982), povest Sledi (1985), zgodovinski roman Vrh (1986), roman Smer Hamburg-Altona, Ljubljanske novele (1989), roman Sredobežnost (2008), Usedline (2013) in Stanja (2016). Med publicističnimi knjigami pa so izšle Pogovori z režiserji (1979), Med stvarnostjo in domišljijo (1982) in Slovenija čez dvajset let? (1997). Poleg teh knjig so tu še izvedene drame V umetni svetlobi (studio AGRFT 1970), Peter in Pavel (komedija SLG Celje 1988), televizijske igre Odmor (1981) in Podnajemniki (1985), radijske igre Pogreb (1981), Pokojnik (1982), Prelaz (1982), Statistična številka 1983) ... in Postaja Ober (2008). Kot režiser je podpisal skupno 25 režij v poklicnih in polpoklicnih gledališčih, k vsemu temu pa gre dodati njegovo prevajalsko delo, prevode tekstov za gledališče in tudi prevod pesmi Bertolta Brechta Kupovanje medenine.
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravila več dogodkov. Začeli so s predstavitvijo knjige Oder za dva, nadaljevali z dnevi odprtih vrat, pripravili so razstavo, posvečeno kulturi, dan po prazniku pa so v prostorih knjižnice gostili ministra za kulturo Toneta Peršaka.
Minister Tone Peršak je prišel v Žalec na povabilo in prošnjo žalske knjižnice, da bi predstavil svoja literarna dela in spoznal delovanje žalske knjižnice in njen utrip. O njegovi pisateljski poti se je z njim pogovarjala dobra poznavalka njegovih del, knjižničarka Simona Solina, ki deluje na knjižničarskem področju v (nekoč) rudarskih Trbovljah.
Tone Peršak je bil rojen 2. januarja 1947 v sedanji občini Destrnik na Ptujskem in je pred kratkim praznoval 70-le-tnico. Kot je povedal, njegovo
življenje ni bilo lahko, saj je živel sam z mamo, s katero sta se velikokrat selila, zato je osnovno šolo obiskoval kar v petih različnih krajih (Stara Gora, Sveti Tomaž, Juršinci, Destrnik, Videm ob Ščavnici). Kljub temu je bil uspešen učenec, ki je iz socialno težkih razmer z željo po znanju leta 1965 v Murski Soboti končal ekonomsko srednjo šolo, leta 1974 je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani diplomiral iz režije, leta 1980 pa na Filozofski fakulteti tudi iz primerjalne književnosti. Med drugim je bil od leta 1980 do 1988 asistent na AGRFT in od leta 1997 docent za gledališko režijo. Leta 1988 je bil soavtor t. i. pisateljske ustave, deloval pa je tudi v DEMOS-u. Od leta 1999 do leta 2014 je bil župan Občine Trzin. V tem času je bil en mandat tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, od 2005 do 2009 pa predsednik slovenskega centra PEN.
Z nastopom Cerarjeve vlade je postal državni sekretar, po odstopu ministrice pa so ga z veliko večino poslanci v državnem zboru izvolili za ministra. S tem je postal 14. minister za kulturo v samostojni Sloveniji, za Andrejem Capudrom in Rudijem Šeligom pa tretji iz vrst vrhunskih umetnikov.
Simona Solina je v nadaljevanju predstavila njegovo lite-
rarno delo. Piše kratko prozo in romane ter radijske in gledališke igre. Prve objave je imel že kot 17-letnik v reviji Svetla pot (1964) v Murski Soboti, prve publicistične objave pa kot 21-letnik v Študentski tribuni. Izpod njegovega peresa je izšlo lepo število leposlovnih in tudi publicističnih knjig. Simona Solina je skupaj z ministrom Peršakom predstavila
občinstvu nekatera njegova leposlovna dela, in sicer knjigo Stanja, Usedline, Sredobe-žnost, spregovorila pa sta tudi o potovanjih (piše skoraj vsak dan, tudi ko potuje), o globali-zaciji, človekovi odgovornosti, literarni kritiki, branju, knjigah in bralcih ter o elektronskih medijih.
Ob koncu sta ministra, voditeljico večera ter občinstvo
pozdravila in nagovorila direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik in župan Občine Žalec Janko Kos, se jima zahvalila za obisk in zanimiv pogovorni večer ter jima podelila priložnostno darilo. Župan je ob tej priložnosti ministra povabil tudi na obisk žalske fontane in gostoma podaril Kogojev vrček.
D. Naraglav
Zlate značke za preprečevanje požarov Župan sprejel predsednike ...
Udeleženci tečaja Preprečujmo požare s predavatelji
V gasilskem domu v Kaplji vasi so v organizaciji Gasilske zveze Žalec pripravili zaključek 12-urnega tečaja za mladino za zlato značko Preprečujmo požare.
Na tečaju, ki so ga izvajali v Andražu, Braslovčah in Kaplji
vasi, je sodelovalo 28 mladih iz štirih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec, obsegal pa je predavanja in praktične vaje. Tečajniki so morali pripraviti tudi seminarske naloge na temo gasilstva in jih predstaviti.
Predsednik in poveljnik Ga-
silske zveze Žalec Edvard Ku-gler in David Krk ter predsednik mladinske komisije zveze Milan Pustoslemšek, ki so najuspešnejšim podelili značke in diplome, so pohvalili znanje in zavzetost tečajnikov in jim čestitali.	T. T.
Braslovški župan v družbi povabljenih gostov
Vranski svetniki zborovali
Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Vransko so svetniki obravnavali in odločali o več zadevah.
Po sprejetju zapisnika zadnje seje so obravnavali pobude svetnikov Anice Jagodič, Marjana Pečovnika, Jožeta Matka, Sonje Cencelj in Ervina Pepela. V nadaljevanju so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izločitvi organizacij -ske enote Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec iz Javnega zavoda Zdravstveni center Celje in o ustanovitvi Javnega zavoda Zdravstveni dom dr.
Jožeta Potrate Žalec. Obravnavali so odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podeljevanju priznanj Občine Vransko, pravilnik o sofinanciranju stroškov prevoza pitne vode v Občini Vransko, sklep o tehničnem popravku odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vransko - zemljišče parcelna. št. 626/1, k.o. Prekopa, podali pozitivno mnenje h kandidaturi obeh kandidatov, Franje Centrih in Stanislava Žlofa za direktorico oziroma direktorja UPI - ljudske univerze Žalec, sprejeli sklep o
imenovanju Jožeta Matka v komisijo za izvedbo razpisa Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2016 in Sonje Cencelj za predstavnico občin ustanoviteljic javnega zavoda v Svet zavoda II. osnovne šole Žalec za mandatno obdobje od 6. marca 2017 do 5. marca 2021.
Podali so tudi soglasje k ceni storitev pomoč družini na domu v višini 16,30 evra na uro. Subvencija občine znaša 11,82 evra, cena storitve za uporabnika pa je 4,48 evra na uro. Cene bodo veljale od 1. marca 2017 dalje. T. Tavčar
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek je ob začetku novega leta v Dom kulture Braslovče povabil predsednike ali namestnike predsednikov vseh društev, predstavnike javnih zavodov v občini in zavodov, s katerimi občina sodeluje, ter župnika župnij Gomilsko in Braslovče.
Uvod v srečanje je bil krajši kulturni program, ki ga je vodila predsednica Kulturnega
društva Letuš Vanja Kretič, sooblikovali pa so ga učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec violinistka Sara Jezernik Špec ter plesalci Plesnega društva Mavrica in Plesnega gledališča Braslovče.
Po uvodnem pozdravu se je župan Branimir Strojanšek zbranim zahvalil za njihov prispevek k življenju in delu celotne občine na vseh področjih. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da se je večina društev odzvala
njegovemu vabilu, kar kaže na to, da so odnosi med društvi in občino dobri. Kljub težki finančni situaciji jim je še naprej obljubil podporo, saj so društva in njihovi prostovoljci, kot rad večkrat poudari, »suho zlato« in si življenje v občini brez njihovega dela težko predstavljajo. Zahvalil se je tudi vodjem javnih zavodov, s katerimi občina sodeluje, in izrazil željo, da bi tudi v tem letu dobro sodelovali.	T. Tavčar
8
febr
2017
OSREDNJE TEME
_SaAMAii&be/. datine/S
Lani nove pristojnosti upravnih enot
Na Upravni enoti Žalec so potegnili črto pod leto 2016. »Čeprav je upravno poslovanje v postopkovnem smislu dokaj predvidljivo, pa je bilo leto 2016 v strateškem pogledu za Upravno enoto Žalec na nek način prelomnega pomena,« je v poročilu zapisala na-čelnica žalske upravne enote Simona Stanter.
Po sprejetju Strategije razvoja slovenske javne uprave do leta 2020 so tudi delovanje žalske upravne enote v okviru možnosti prilagajali njenim strateškim ciljem, etiko upravnega poslovanja, medsebojne odnose in odnose do strank pa tudi temeljnim načelom, vrednotam in smernicam za zakonito, samostojno, politično nevtralno, strokovno, nepristransko, transparen-tno, etično in odgovorno delo. Z rezultati so zadovoljni, še posebej, ker so zastavljene cilje dosegli z enakim številom zaposlenih kot v letu 2015, to je s 44 zaposlenimi. »Zaradi varčevalnih ukrepov in s tem povezane potrebe po racionalizaciji smo bili primorani zmanjšati naše organizacijske enote po posameznih območjih, tako da zdaj deluje le še Krajevni urad Vransko. Tega še vedno ohranjamo, ker je poleg krajevne oddaljenosti od upravne enote zelo dobro obiskan.«
Manj pritožb
V letu 2016 so na Upravni enoti Žalec reševali skupaj 18.302 upravni zadevi. Ob tem načelnica Simona Stanter poudarja: »V veliko zadovoljstvo nam je, da se je ob tako visokem številu postopkov zmanjšalo število pritožb na naše delo v primerjavi z letom 2015, kar nas dodatno utrjuje v prepričanju, da smo z našimi prizadevanji za kakovost
dela in medosebnih odnosov tako znotraj kolektiva kot v odnosu do strank na pravi poti. Od vseh prejetih pritožb jih je bilo največ na področju gradenj (8). Ugotavljamo, da so najpogostejši pritožbeni vzroki na tem področju zunanjega in ne notranjega izvora. Gre za nejasnosti pri razlagi prostorskih aktov kot tudi zakonodaje in podzakonskih predpisov s tega področja. To pomeni, da so vzroki za nezadovoljstvo bolj sistemske narave, tako da nanje sicer znova opozarjamo, vendar kaj dosti očitno ne moremo vplivati. Narava vzrokov torej kaže, da je dejansko število pritožb na delo naših zaposlenih zelo nizko, čeprav smo v preteklem letu izdali 407 gradbenih in 49 uporabnih dovoljenj. S tem se sicer ne tolažimo, ker posledice občutimo oboji, tako zaposleni kot stranke v postopkih. Prav zato znova v poročilih in sicer izražamo pričakovanje, da se bo kakovost urejanja v prostorskih in drugih splošnih aktih sčasoma vendarle izboljšala.«
Registracija mopedov
Na področju prometa je bilo v preteklem letu kar nekaj novosti, ki sta jih prinesla zakon o dopolnitvah zakona o motornih vozilih in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa. »Šaljivec bi upravičeno lahko rekel, da jih je kar nekaj že v sami dolžini naslovov sprememb obeh novel zakonov. Obe sta stopili v veljavo novembra z namenom, da bi zagotovili višji standard varnosti voznikov in potnikov na kolesih, kolesih s pomožnim motorjem in mopedih. Tako morajo biti mopedi po novem registrirani od 1. maja 2017 dalje. Če je bil moped pred 1. 5. 2004 registri-
ran na območju Republike Slovenije, tako kot do sedaj npr. starodobnik ali traktor, ga lahko registrirate brez dokazila o izvoru in lastništvu, seveda pod pogojem, da lastništvo ni sporno, na podlagi ugotovitvenega postopka o lastništvu. Največ tovrstnih upravnih postopkov pričakujemo spomladi, v času, ko pomladne energije zopet poženejo ljubitelje tovrstnih jeklenih konjičkov na cesto. Zato jim že zdaj naslavljamo prirejeni slogan o varnosti v cestnem prometu - Bodi tudi pri lastništvu motorja pripravljen, viden in previden,« opozarja Simona Stanter.
Dimnikarstvo
Od novembra 2016 imajo upravne enote še eno novo pristojnost, in sicer na podlagi zakona o dimnikarskih storitvah. »Do konca leta 2016 smo izdali dve dovoljenji dimnikarskim družbam in sedem licenc dimnikarjem. Na spletni strani ministrstva za okolje in prostor je objavljen seznam dimnikarskih družb, ki ga bodo sproti dopolnjevali. Z objavo seznama smo hkrati pozvali uporabnike dimnikarskih storitev, da si najkasneje do 30. junija letos izberejo dimnikarsko družbo za opravljanje storitev na njihovi kurilni napravi, in sicer za obdobje naslednjih 12 mesecev.«
Veterani in vrednotnice
Na področju vojne zakonodaje je bila v letu 2016 ponovno priznana pravica vojnim veteranom do dopolnilnega zdravstvenega varstva. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije, ki je začel veljati 1. januarja 2016 (za obdobje dveh let), je za leto 2016 določil spremenjene pogoje za njeno priznanje. To pravico je
Zbiramo hrano. Lahko prispevaš?
Lani je v Sloveniji več kot četrt milijona ljudi živelo pod pragom revščine in dobri polovici med njimi pri Rdečem križu Slovenije pomagajo preživeti s prehranskimi paketi in higienskimi pripomočki nekaj dni v mesecu. Razdelijo več kot 3.200 ton hrane, potrebovali pa bi je veliko več. Ljudje so pripravljeni priskočiti na pomoč, zato so v soboto, 18. februarja, v 46-ih Mercatorjevih prodajalnah, tudi v Žalcu, znova pripravili akcijo Zbiramo hrano. Lahko prispevaš?
V Supermarketu Merca-tor na Celjski cesti v Žalcu so prostovoljci žalskega območnega združenja Rdečega križa prejšnjo soboto v štirih urah zbrali 93 kilogramov hrane in ostalih izdelkov, od pločevink predelane hrane, kozarcev vlo-
Pri zbiranju hrane v žalskem Supermarketu Mercator
žene zelenjave, steklenic olja, zavitkov riža, otroške hrane do kozmetičnih izdelkov in tudi sladkarij, ki bodo zagotovo prižgale iskrico sreče v otroških očeh. Zbrano hrano bo žalsko
območno združenje Rdečega križa razdelilo ljudem, ki živijo v stiski. Teh je v šestih občinah Spodnje Savinjske doline 1.100 iz 480 socialno ogroženih družin.	T. Tavčar
pridobilo 568 vojnih veteranov.
»V naši pristojnosti je tudi izdajanje vrednotnic. Uvedene so bile leta 2014, in sicer za osebno dopolnilno delo, na podlagi katerega se lahko opravlja osebno dopolnilno delo. Cilj uvedbe sistema vredno-tnic je spodbujanje zakonitega opravljanja del, ki se sicer najpogosteje opravljajo na črno, npr. pomoč v gospodinjstvu, občasno varstvo otrok in podobno. V preteklem letu smo jih izdali 329.«
Upravne notranje zadeve
Upravne notranje zadeve (državljanstvo, društva, orožje, eksplozivi, javne prireditve, tujci, osebno ime, osebne listine, matične zadeve, promet itd.) sodijo med najobsežnejše in zajemajo raznovrstne postopke. V preteklem letu so na Upravni enoti Žalec obravnavali kar 15.600 zadev. Med njimi so tudi zadeve v zvezi s prijavo prebivališča in postopki ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. »Veliko število tovrstnih postopkov (333) je večinoma posledica nastalih gospodarskih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov. Z razumevanjem sprejemamo okoliščine, da potrebujejo ljudje v stiski več pozornosti in razumevanja. Temu primerno si prizadevamo, da jim pomagamo. Žal so nekatere stranke v tovrstnih postopkih kljub temu nestrpne in žaljive, včasih celo nasilne.«
Prekrški
Nekateri lastniki vozil pa se jezijo zaradi prekrškovnih postopkov, ki jih je upravna enota kot prekrškovni organ dolžna uvesti po uradni dolžnosti, in sicer zaradi poteka veljavnosti prometnega dovoljenja, nespremenjenih podatkov v prometnem dovoljenju, prenehanja veljavnosti zavarovalne police in glede prijave lokacije vozila pri odjavi vozila, je povedala Simona Stanter. »Na podlagi opustitev prej navedenih zakonskih obveznosti smo izdali 122 plačilnih nalogov. Upravna enota je pri tem dolžna ukrepati po uradni dolžnosti. Seveda se je prekrškom mogoče preprosto izogniti, samo zakone je treba spoštovati.«
V skladu z zakonom o povračilu škode osebam, za katere je bilo po odločbi Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, so na žalski upravni enoti lani izdali 31 odločb in do konca preteklega leta izplačali skupaj 70.591,67 EUR.
GERK-i in poroke
»Pomemben del naših nalog, poleg številnih postopkov
foto: T. T.
Simona Stantu
z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi, so še druge upravne naloge. Teh smo izvedli 31.202 (npr. različna potrdila iz uradnih evidenc). Glede tega velja posebej poudariti delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t. i. GERK-ov. Teh smo v letu 2016 zarisali natančno 1.056. Statistika naših najprijetnejših nalog pri poročnih obredih pa kaže, da je zakonsko zvezo v letu 2016 sklenilo 124 parov. Malo za šalo, malo zares, gre za postopek, ki z ljubeznijo in optimizmom mladoporočencev posebej motivira.«
Kaj pa denacionalizacija, ki bi po vseh rokih in pričakovanjih že zdavnaj morala
biti zaključena? »Že več let si prizadevamo za dokončanje denacionalizacijskih zadev, ki izstopajo po obsegu nacionaliziranega premoženja. Konec leta 2016 smo reševali tri zadeve, od tega sta dve v pritožbenem postopku.«
Ob koncu svojega poročila načelnica Simona Stanter ugotavlja, da je k dobrim rezultatom in h kakovostnemu odnosu do njihovih strank tudi v preteklem letu prispevalo dobro sodelovanje z vsemi državnimi organi, organi lokalne samouprave in javnimi ustanovami, predvsem na področju okolja in prostora, upravnih notranjih zadev in policije, centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje, geodetske uprave, organov pravosodja, sodišč in pravobranilstva.
K. R.
OBVESTILO
Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Žalec za leti 2017 in 2018.
Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih »de minimis«. Upravičenci do pomoči bodo mikro podjetja ali samostojni podjetniki s sedežem v Občini Žalec, ki imajo manj kot 10 zaposlenih ter imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presegata 2 milijona EUR ter fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Žalec. Skupna višina razpisanih nepovratnih sredstev za leto 2017 je 60.000 EUR in sicer za naslednje ukrepe:
UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za sa-mozaposlitev
UKREP 2: Pomoč za spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter trženju novih izdelkov
Javni razpis je v celoti objavljen na spletni strani Občina Žalec www.zalec.si/razpis in Razvojne agencije Savinja www.ra-savi-nja.si/razpisi.
OBČINA ŽALEC
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
febr
2017
9
Podatki o zdravju po občinah za ustrezno ukrepanje
Kako zdravi so prebivalci posameznih slovenskih občin, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje RS. Zdravstveno stanje prebivalstva v posamezni občini je opisano s pomočjo tako imenovanih kazalnikov zdravja.
V	Sloveniji je 212 med seboj zelo raznolikih občin, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V njih živi skupaj več kot 2 milijona prebivalcev. Okolje, v katerem bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje.
Podatke o tem, kakšna so osnovna statistična dejstva o zdravstvenem stanju in umrljivosti ter dejavnikih tveganja za zdravje in preventiva v posamezni občini, je zbral Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z drugimi organizacijami, ki je zbrane informacije predstavil na ravni Slovenije, statističnih regij, upravnih enot in občin.
Zdravje v občini
Spletna aplikacija Zdravje v občini 2016 omogoča prikaz stanja posameznih območij in primerjave med njimi. S tem prikazom želijo spodbuditi vse deležnike, zlasti pa odločevalce na lokalni ravni, k večji aktivnosti za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. In kaj kažejo podatki za spodnjesavinjske občine?
V	vseh spodnjesavinjskih občinah je bil delež prebivalcev, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, blizu slovenskemu povprečju.
V	Sloveniji je bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev znašala povprečno 13,7 koledarskih dni na leto, v občini Braslovče 15, v občini Polzela 16,5, v občini Prebold 15, v občini Tabor 12, v občini Žalec 13,6 in občini Žalec 13,2.
Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil od slovenskega povprečja višji v občinah Braslovče, Prebold, Tabor in Žalec, blizu povprečja pa v občinah Polzela in Vransko. Delež prebivalcev, ki jemljejo zdravila zaradi sladkorne bolezni, je bil blizu slovenskemu povprečju v občinah Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko, višji pa v občinah Prebold in Žalec.
Eden od kazalnikov zdravja je tudi stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi. Povprečna stopnja v Sloveniji je bila lani 1,9 na tisoč prebivalcev, starih od 35 do 74 let. V občini Braslovče je bila ta stopnja 2,0, v občini Polzela 3,4, v občini Prebold 2,3, v občini Tabor 3,3, v občini Vransko 2,2 in v občini Žalec 3,1.
Pri starejših prebivalcih je bila povprečna stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka v Sloveniji 6,4 na tisoč prebivalcev, v občini Braslovče 4,2, v občini Polzela 4,6, v občini Prebold 4,2, v občini Tabor 4,9, v občini Vransko kar 8,1 na tisoč prebivalcev, v občini Žalec pa 4,0.
Delež uporabnikov storitev pomoči na domu je bil blizu slovenskemu povprečju v braslovški, polzelski in preboldski občini, nižji od slovenskega povprečja je bil v občini Tabor, višji pa v občinah Vransko in Žalec.
Stopnja umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji je znašala lani povprečno 22 na 100 tisoč prebivalcev. Ta stopnja je bila v občini Braslovče 52 na 100 tisoč prebivalcev, v občini Polzela 34, v občini Prebold kar 63, v občini Tabor 46, v občini Vransko le 12 in v občini Žalec 18.
Informacija Nacionalnega inštituta za javno zdravje vključuje tudi podatke o dejavnikih tveganja za zdravje in preventivi.
Krvodajalski akciji
Telesni fitnes otrok je bil
višji od slovenskega povprečja (indeks 50) samo v občini Braslovče (53), v ostalih spodnjesavinjskih občinah je blizu slovenskemu povprečju.
V Sloveniji je 24 % prebivalcev kadilcev. Delež kadilcev v občini Braslovče je 30 %, v občini Polzela 34 %, v občinah Prebold, Tabor in Žalec 29 %, v občini Vransko pa 27 %.
Zaradi poškodb v prometu oziroma v transportnih nezgodah je znašal povprečni delež bolnišničnih obravnav v Sloveniji v lanskem letu 1,8 na tisoč prebivalcev.
Ta delež je v občini Braslov-če znašal 1,9 na tisoč prebivalcev, v občini Polzela 2,2, v občini Prebold 1,9, v občini Tabor 2,5, v občini Vransko 2,0 in v občini Žalec prav tako 1,9. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil višji od slovenskega povprečja v občinah Polzela in Tabor, v ostalih pa blizu slovenskemu povprečju.
Odzivnost vabljenih na pregled v Programu Svit -presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila v Sloveniji povprečno 60,4 %, v občini Braslovče 67,8 %, v občini Polzela 69,7 %, v občini Prebold 62,6 %, v občini Tabor 71,5 %, v občini Vransko 64,1 %, v občini Žalec pa 61,1 %.
Delež sodelovanja v Programu Zora - presejanju za raka materničnega vratu je bil v Sloveniji 71,3 %, v bra-slovški občini 75,2 %, v polzel-ski 76,6 %, v preboldski 76,2 %, v taborski 75,9 %, v vranski 76,2 % in žalski 76,8 %.
Drugi kazalniki zdravja
Informacija o zdravju v občinah vključuje še druge kazalnike:
• indeks razvitosti v Sloveniji znaša 1, v občinah Braslovče in Vransko 1, v občinah Pol-
Žalsko območno združenje Rdečega križa Slovenije, krajevni organizaciji RK Žalec in Polzela ter Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so v učilnici polzelske župnije 2. februarja in v prostorih II. OŠ Žalec 17. februarja pripravili dve krvodajalski akciji.
Akcije na Polzeli se je udeležil tudi Damjan Žagar iz Prebolda, ki je pri 52 letih kri daroval že 90-ič. Kot je povedal sekretar Območnega združenja RK Žalec Matjaž Črešno-var, se tradicija plemenitega dejanja prenaša iz roda v rod, saj je kri daroval tudi Damjanov oče. Naslednja, četrta akcija bo 13. aprila v prostorih OŠ Šempeter, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure
T. Tavčar
zela, Prebold in Žalec 1,1, v občini Tabor pa 0,9;
prirast prebivalstva je v Sloveniji znašal 0,9 promila, v občini Braslovče 0,6, v občini Polzela 3,9, v občini Prebold je negativen (-0,4 promila), v občini Tabor je znašal kar 19,7, v občini Vransko 2,3, v občini Žalec pa 0,1 promila;
delež več kot 80 let starih Slovenk in Slovencev je 4,7 %, ta delež je v braslovški občini 4,3 %, v polzelski 5,2 %, v preboldski 4,6 %, v taborski 4,3 %, v vranski 5,2 %, v žalski pa 3,6 %;
delež prebivalcev z le osnovnošolsko izobrazbo ali manj v Sloveniji znaša 25,7 %, v braslovški občini 24,7 %, v polzelski 28,4 %, v preboldski 26,2 %, v taborski 27,6 %, v vranski 34,5 % in v žalski 26,6 %;
stopnja delovno aktivnega prebivalstva je bila na ravni države 57,2 %, v braslovški občini 59,7 %, v polzelski 58,8 %, v preboldski 59,5 %, taborski 64,3 %, v vranski 58,6 % in žalski 56,2 %;
delež prekomerno prehranjenih otrok v Sloveniji znaša 24,6 %, v braslovški
občini 22,5 %, v polzelski 23,6 %, preboldski 27,9 %, taborski 24 %, vranski 24 % in v žalski 25,1 %;
delež otrok in mladostnikov, starih do 19 let, z astmo je na ravni države 1,2 na tisoč prebivalcev, v občinah Braslovče in Polzela 0,3, v občini Prebold 0,8, v občini Tabor 5,2, v občini Vransko v izbranem časovnem obdobju niso zaznali tega pojava, v žalski občini pa znaša 1 promile;
novi primeri raka v Sloveniji 5,6 na tisoč prebivalcev, v občini Braslovče 5,7, v občini Polzela 6,2, v občini Prebold 5,5, v občini Tabor 3,2, v občini Vransko 4,4 in v občini Žalec pa 5,4;
umrljivost zaradi vseh vrst raka (prebivalcev, starih do 74 let) v Sloveniji je 169 na sto tisoč prebivalcev, v občini Braslovče 158 (največ zaradi pljučnega raka - 62 na sto tisoč prebivalcev), v občini Polzela 164 (največ zaradi pljučnega raka - 54), v občini Prebold 121 (največ zaradi pljučnega raka - 28), v občini Tabor 119 (v obravnavanem obdobju niso zaznali smrti zaradi pljučnega raka, raka na črevesju ali raka dojke), v občini Vran-
sko 166 (največ zaradi raka na dojkah - 67 preračunano na sto tisoč prebivalcev) in v občini Žalec 155 (največ zaradi pljučnega raka - 32);
splošna umrljivost v Sloveniji je 980 na sto tisoč prebivalcev, v občini Braslovče 818, v občini Polzela 1431(v občini je dom upokojencev), v občini Prebold 1357 (v občini je prav tako dom starejših), v Občini Tabor 952, v občini Vransko 1331 (tudi zaradi doma starejših), v Občini Žalec pa 857.
K. R.
VSTOPNICE PREKO SPLETA
5503
■T WS •l iVi L,
SmSSüiuIä]
© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Damjan Žagar na krvodajalski akciji na Polzeli
mcitjciž
Ustvarjamo pozdrave
MATJAŽ, d.o.o.
Petrovče 115 b, 3301 PETROVČE
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji
HORM ANN
Matjaž, d.o.o. je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji in trdni gospodarski rasti ter zbira ambiciozen, zagnan in podjetju predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje obsega poslovanja. Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte. Posebno pozornost posvečamo zaposlovanju, saj smo prepričani, da so ljudje najdragocenejši vir podjetja.
Če so vam sorodne vrednote, kot so poštenost, odgovornost ter želja po uspehu, potem se nam pridružite kot SERVISER m/ž.
Odgovorni boste za:
•	vsa elektroservisna dela iz programa delodajalca,
•	diagnosticiranje,
•	nastavljanja, vzdrževanja in odpravljanja napak na delih in sklopih ter celotnem sistemu,
•	vodenje dokumentacije o servisnih storitvah in intervencijah (delovni nalogi, poraba materiala in opravljene delovne ure), ipd.
Od vas pričakujemo:
•	kandidate iz celjske ali mariborske regije,
•	vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri,
•	izkušnje na področju servisiranja (zaželeno garažnih vrat) - niso pogoj, lahko tudi brez izkušenj,
•	izpit »B« kategorije,
•	pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina),
•	smisel za delo z ljudmi, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju
in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost, iznajdljivost.
Lahko se nam pridružite tudi kot POSLOVNI DOKUMENTARIST m/ž.
V tem primeru boste odgovorni za:
•	izvajanje vseh administrativnih del - za področje servisa in vzdrževanja,
•	urejanje poslovne dokumentacije (izdelovanje ponudb, sprejem in evidentiranje naročil, ipd.),
•	knjiženje računov in delovnih nalogov,
•	izdelavo standardnih ponudb, telefonsko informiranje morebitnih strank in odpošiljanje poštnih pošiljk,
•	prejeto in oddano pošto ter za arhiviranje dokumentacije.
Od vas pričakujemo:
•	vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri (gradbeništvo, strojništvo),
•	najmanj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih - tehnično administrativna podpora,
•	odlično poznavanje zbirke pisarniških programov MS Office,
•	tekoče (ustno in pisno) znanje najmanj enega tujega jezika (nemščina je prednost, angleščina),
•	zelo dobrodošlo je tehnično znanje - razumevanje tehnično-tehnoioške dokumentacije (skice, načrti, ipd.),
•	komunikativnost, urejenost, samostojnost pri delu, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost.
Ponujamo vam:
•	takojšnjo zaposlitev za določen čas s poskusnim delom z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas,
•	delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, kjer boste lahko uresničili svoje poklicne ambicije in razvili svoje sposobnosti,
•	redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo,
•	možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja.
Če smo vas z naštetim navdušili in ustrezate našim potrebam, vas vabimo, da se nam oglasite z vašo predstavitvijo, s poudarkom na dosedanjih izkušnjah, na elektronski naslov: tanja.strapnik@matjaz.si z naslovom (zadeva) »za serviserja« ali »za poslovnega dokumentarista« z enakim pripisom na naslov Matjaž d.o.o., Petrovče 115 b, 3301 Petrovče. Z dodatnimi informacijami vam z veseljem postrežemo na tel. št. 03/7120 600.
Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do vključno 3.3.2017.
10
febr
2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SaAjlnis&e/. datine/S
Kolesarji so tudi turistična priložnost
Kolesarjenje je po Evropi že dolgo priljubljeno, ljubitelji tovrstne mobilnosti pa po Sloveniji nimajo veliko možnosti za varno kolesarjenje po posebnih kolesarskih stezah. Da je poleg tako imenovane trajnostne mobilnosti kolesarstvo lahko velika turistična priložnost, se zavedajo tudi občine savinjske statistične regije, ki so sofinancirale pripravo idejnega projekta državne kolesarske povezave v savinjski regiji. Pripravo mreže kolesarskih stez po vsej državi vodi Direkcija RS za infrastrukturo v ceste, koordinator za savinjsko regijo pa je podjetje Simbio. Pred dnevi so v Žalcu predstavili idejni projekt na odseku Celje-Žalec.
Državni projekt mreže kolesarskih poti je v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva najprej predstavil Tomaž Villenpart, vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji RS za infrastrukturo. Predstavitev je bila namenjena predvsem lastnikom zemljišč, po katerih naj bi bile na novo zgrajene ali označene že obstoječe poti, da se seznanijo s predvideno kolesarsko stezo in z urejenim režimom na taki stezi. Glavni namen ni odkup zemljišč, ampak dogovor o dovoljenju za uporabo, pri čemer pa odgovornosti ne bo imel lastnik zemljišča, ampak upravljavec kolesarske steze.
Za občine iz savinjske statistične regije koordinira projekt podjetje Simbio, zanj pa je zadolžena Ana Stepinšek, ki vodi območno partnerstvo
Osrednje Celjsko in je predstavila predvideno kolesarsko omrežje v naši regiji. Povezalo naj bi celotno regijo, od Rogatca do Solčave in od Koroške do Zasavja. Idejni projekt predvideva približno 530 kilometrov kolesarskih povezav, od tega malo več kot 300 kilometrov državnih ter malo manj kot 200 kilometrov lokalnih kolesarskih povezav. Trenutna ocenjena vrednost vseh teh povezav, od katerih so nekatere že zgrajene, je okoli 50 milijonov evrov, financiranje pa bo odvisno od tega, ali gre za državni ali občinski odsek.
Idejni projekti so izdelani za šest odsekov: Celje-Štore-Šentjur, Celje-Vojnik-Dobr-na, Celje-Zalec, Laško-Zidani Most in Rimske Toplice, Huda luknja ter Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki-Mozirje. Naročenih je še deset idejnih projektov, med njimi tudi za odsek Prebold-Braslovče-Ta-bor-Vransko.
Domagoj Bačič, odgovorni vodja projekta pri biro GINEX International Nova Gorica, je v Zalcu predstavil odsek Ce-lje-Zalec, podrobneje pa sta o tem odseku spregovorila predstavnika celjske in žalske občine Miran Gaberšek in Aleš Uranjek. Odsek kolesarske poti od Celja po žalski občini do mostu v Šeščah poteka ves čas po levem bregu Savinje od mostu čez Savinjo na državni cesti za Laško (od krožišča). Na območju Špice oziroma čolnarne trasa še ni povsem dorečena, izdelani sta dve varianti, prav tako sta dve varianti v žalski občini, ena okoli čistil-
ne naprave, po asfaltirani cesti in nato že obstoječi poljski poti, druga pa neposredno po bregu Savinje. Težavo predstavlja most na cesti za Griže, ki se je posedel in bi bila kolesarska steza pod mostno odprtino nevarna in pogosto poplavljena, zato je trasa speljana mimo ribogojnice do Ribnika Vrbje. Kolesarska steza se v žalski občini konča pri mostu za Šešče, od tam pa je glavna kolesarska pot predvidena v smeri proti Polzeli in Zgornji Savinjski dolini, državna pa bo vodila ob Bolski proti Vranskemu.
V	projektni dokumentaciji bo potrebno rešiti še kar nekaj težav, predvsem pa so velika neznanka načrtovani suhi zadrževalniki, saj zanje državni lokacijski načrt še ni sprejet in ni znano, koliko jih bo v resnici in kje natančno.
V	celjski občini je tako načrtovanih 4,29 km kolesarskih poti v skupni ocenjeni vrednosti 580 tisoč evrov, v žalski občini pa 7,65 km v skupni ocenjeni vrednosti malo manj kot 1,3 milijona evrov.
V	nadaljevanju bodo načrtovalci projekta pridobivali soglasja lastnikov zemljišč, sledile bodo parcelacije in cenitve, nato pa bodo začeli z odkupi oziroma urejanjem služnosti. Izdelali bodo projekt za gradbeno dokumentacijo in izvedbo, kdaj se bo začela gradnja, pa je odvisno od trajanja vseh teh postopkov in seveda zagotavljanja finančnih sredstev.
V	Zalcu so se lastniki zemljišč strinjali s takšnim načinom urejanja razmerij med njimi in upravljavcem kolesar-
Projekt so predstavili (z leve): projektant Domagoj Bačic, Miran Gaberšek iz uprave Mestne občine Celje, vodja sektorja za investicije v ceste Direkcije RS za infrastrukturo Tomaž Villenpart, žalski župan Janko Kos, vodja območnega partnerstva Osrednje Celjsko pri Simbiu Ana Stepinšek in Aleš Uranjek z urada žalske občine.
skih poti s posebnimi dovoljenji in pogodbami, opozorili pa so na številne konkretne podrobnosti in tudi težave, ki jih lahko prinese souporaba kolesarske poti traktoristov in kolesarjev. Težava za kolesarje je lahko že blato, ki ga traktor ob prevozu kolesarske poti nanese nanjo. Vse to je potrebno rešiti in doreči pred začetkom izvajanja projekta, je poudaril Tomaž Villenpart. Kmetje in razni turistični ponudniki pa lahko imajo z dodatno ponudbo ob kolesarski poti dober turistični prihodek, saj so kolesarji zelo dobri turisti.
Cilj je seveda kolesarsko omrežje vzpostaviti in povezati po vsej državi in tako tudi z evropskim omrežjem. Občine se dobro zavedajo pozitivnih učinkov ne le zaradi večje varnosti kolesarjev in rekreacije občanov, ampak tudi za razvoj kolesarskega turizma. Ob tem pa je žalski župan Janko Kos
Predvideni potek kolesarske poti na območju griškega mosta
odgovoril tudi na novinarsko vprašanje o manjkajočem odseku kolesarske steze med Celjem in Zalcem ob državi cesti, to je v Medlogu. Ta kolesarska steza ne sodi v omenjeni državni projekt, razlog, da še ni dograjena med Medlogom in Levcem, pa je bil problem v lastništvu zemljišč. Občina Za-lec je zdaj pridobila potrebna
zemljišča in po besedah Janka Kosa naj bi bil ta del zgrajen še letos.
Kot je pokazala tudi predstavitev v Zalcu, je podpora kolesarstvu kot pomembnemu vidiku trajnostne mobilnosti enotna. Kako bo s financiranjem izvedbe, še ni znano, bo pa mogoče pridobiti tudi evropska sredstva.	K. R.
Na Vranskem o prihodnosti turizma Drugi krog prodaje Garanta
Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko je v Schwen-tnerjevi hiši organiziral okroglo mizo z naslovom Kako Vransko umestiti na turistični zemljevid.
Moderator Denis Oštir je lepemu številu udeležencev predstavil, kako naj bi potekala razprava in katera so vprašanja, na katera želijo dobiti od-
govore. Ključna vprašanja so bila: Kdo so ljudje, ki pridejo na Vransko? Kaj jim lahko ponudimo? Kako jih zadržati v kraju? Kaj je tisto, kar nas loči od drugih? Kako bi Vransko predstavili z enim simbolom? Katera je stična točka vseh ponudnikov?
V zanimivi razpravi so se kresala mnenja, padale so pobude,
ideje. Skupna ugotovitev je bila, da se morajo vsi ponudniki povezati, vsak zase dobro delati, na trgu pa nastopiti pod enotno blagovno znamko.
T. Tavčar
Eno od šestih enot je kupil podjetnik Muhovic, ki je imel objekt do zdaj v najemu.
Okroglo mizo je vodil Denis Oštir.
Po več kot štirih letih stečaja polzelskega podjetja Garant je še vedno naprodaj večina premoženja.
Stečajni upravitelj Tomaž Kos je do lani skoraj šest hektarjev velik kompleks, na katerem je več proizvodnih in drugih prostorov, prodajal kot celoto. Ker so bile tri dražbe neuspešne, se
je odločil za prodajo po delih. Pri prvi prodaji je našel kupca le za eno od šestih posameznih enot. Kos je zdaj začel drugi krog iskanja najboljšega kupca. Te dni je objavil zavezujoče zbiranje ponudb za preostalih pet enot. Čas za oddajo ponudb je do sredine marca.
Na območju tovarne je devet
najemnikov iz Spodje Savinjske doline, ki skupaj v stečajno blagajno vsak mesec z najemninami prispevajo okrog 10 tisoč evrov. Nekateri med njimi so že pred časom izkazali zanimanje, da bi kupili prostore, ki jih zdaj najemajo, vendar očitno čakajo, da bodo cene še nekoliko padle.
T. Tavčar
C)/.			
LU/up/	PODJETNIŠTVO IN TURIZEM	februar 2017	11
			
Cepilnik, nagrajen za dizajn
Pri razpisu ponovno vse občine
V	nemškem Frankfurtu so 10. februarja preboldskemu podjetju Uniforest podelili nagrado German Design Award Special 2017 v kategoriji industrija, ki je namenjena oblikovalskim presežkom, in sicer za dizajn cepilnika serije Titanium 23. Podjetje Uniforest je prvo v tej industriji, ki je namenilo poseben poudarek tudi dizajnu svojih izdelkov, zato je nagrada še posebej dobrodošla.
V	podjetju Uniforest so lani razvili nove cepilnike, ki se ponašajo z najsodobnejšo tehnologijo in s tem zagotavljajo varno in enostavno uporabo. Povedali so, da se zavedajo, da sama tehnologija ni dovolj, stroji morajo biti tudi privlačni za oko. Ravno zaradi tega razvojni oddelek podjetja Uniforest že vrsto let sodeluje s priznanim industrijskim oblikovalcem Ernestom Bev-cem, ki je zanje oblikoval že vitle. Sodelovanje so nadgradili z oblikovanjem cepilni-kov, ki so tako dobili poseben, edinstven videz.
Kot so povedali v Unifore-stu, so posebej zadovoljni, da so tudi njihovi kupci z veseljem sprejeli novo serijo ce-pilnikov, tako zaradi njihovih karakteristik kot tudi glede novega videza, in da pozitivni odzivi prihajajo prav z vseh tržišč.
Podjetje Uniforest je v Frankfurtu prejel nagrado za dizajn
Zaradi tega so se odločili, da enega izmed modelov nove serije cepilnikov Titanium prijavijo na tekmovanje German Design Award, ki je eno izmed najbolj priznanih in cenjenih mednarodnih tekmovanj na področju dizajna in ki postavlja najvišje standarde pri iskanju, predstavljanju in nagrajevanju edinstvenih dosežkov s tega področja.
L. K.,
foto: arhiv Uniforesta
Dizajn je postal pomemben tudi v segmentu kmetijskih strojev; cepilnik je navdušil stroko in uporabnike.
Razvojna agencija Savinja
RaS
Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2017
OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJESAVINJSKE DOLINE«
Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA SSD 2016
v kategorijah:
patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov.
Za nagrado in priznanje lahko kandidirajo fizične osebe - avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
ali
fizične osebe - avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in s svojo inovacijo še niso kandidiralina razpisu "Inovator občineŽalec" ali na raspisu "Inovator leta SSD".
Prijave na razpis sprejema do 31. marca 2017 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek; ter naslov inovatorja,
•	naziv in popoln opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije,
•	stopnjo realizacije inovacije.
Prijavitelji oddajo prijavo na PRIJAVNEM OBRAZCU, ki je obvezni del vloge in je dosegljiv na spletnih straneh RA Savinja,s priloženo elektronsko verzijo celotne prijave s podrobnim opisom inovacije v PDF-formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine. Vtoga mora biti oddana v zapettovojniciz oznaio »NE ODPIRAJ - RAZPIS INOVATOR LETA«.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, bo vloge obravnavala do najkasneje 24. aprila 2017.
Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator leta SSD« dobite na Razvojni agenciji Savinja (tel.: 03/713 68 60) in na spletni strani www.ra-savinja.si.
Do 24. aprila se lahko na aktualni razpis Inovator leta 2016, ki je objavljen tudi v tokratnem Utripu Savinjske doline, prijavljajo inovatorji iz Spodnje Savinjske doline. Letos so se po letu 2013 temu projektu ponovno pridružile vse občine Spodnje Savinjske doline.
Vsako leto nagradijo pet najboljših inovacij, ki pa morajo doseči najmanj skupno vrednost kriterijev 8,5 točke od 10. Nagrade se podeljujejo za preteklo leto, torej bo letos v teku razpis »Inovator leta 2016«, kjer bodo ocenjevali inovacije za leto 2016.
Začetki razpisa »Inovator leta« segajo že v leto 2006, takrat je z zbiranjem najboljših inovacij začela Občina Žalec, ki je projektu zvesta vsa leta. V letu 2012 je na pobudo upravljavca razpisa Razvojne agencije Savinja k razpisu pristopilo še ostalih pet občin Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko). Leta 2014 sta za dve leti ponovno izstopili občini Tabor in Vransko in v letu 2015 tudi Občina Braslovče. V petletnem obdobju od leta 2012 je na razpisu sodelovalo 52 inovatorjev s 37 inovacijami.
Letos so k projektu, ki mu nudi administrativno tehnično podporo Razvojna agencija Savinja, ponovno pristopile vse spodnjesavinjske občine. S tem je razpis bistveno pridobil zaradi možnosti širšega kroga prijaviteljev in tudi zaradi finančnih sredstev za izvedbo razpisa Ino-
Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia Arja vas:
»V Mlekarni Celeia smo leto 2016 prodajno zaključili pod začrtanimi cilji, s 55 milijoni evrov prihodkov. Kljub težkim razmeram lani pa smo leto zaključili s pozitivnim rezultatom, kar je bilo po prvi polovici leta skoraj nemogoče. Tako smo tudi v naši mlekarni občutili zaostrene mlečne razmere v Evropski uniji. Leto 2016 nas je zaznamovalo tudi po tem, da smo v času velike mlečne krize nadaljevali z investicijami v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov. Zgradili smo novo skladišče za surovine in kupili stroj za polnjenje plastenk. Nov polnilni stroj je zelo pomemben za mlekarno, saj daje nov razvojni zagon in novo rast v prihodnje.«	T. T.
vator SSD leta 2016. Razpis namreč sofinancirajo sodelujoče občine, ki bodo letos tako skupaj zbrale skoraj 14 tisoč evrov, od tega je za denarne nagrade inovatorjem namenjenih okrog 90 %. Razpis v Spodnji Savinjski dolini je najbrž ravno zaradi tega edinstven med podobnimi razpisi, saj inovatorjem podeljujejo denarne nagrade in ne le priznanj.
Ocenjevalno komisijo sestavljajo predstavniki iz vseh občin in predsednik, torej ima skupaj sedem članov, delo članov komisije pa ni plačano. Že drugo leto ji predseduje Danilo Basle z Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, ki je o ponovnem sodelovanju vseh občin povedal: »Na zadnjem razpisu smo zabeležili zelo visoko kakovost inovacij, saj sta bili kar dve pri nas nagrajeni inovaciji potem nagrajeni tudi na državnem nivoju, kar je seveda odmevalo tudi na sosvetu županov Spodnje Savinjske doline. Župani občin Žalec, Polzela in Prebold, ki že ves čas sodelujejo, so prav tako podali zelo pozitivno mnenje o projektu, zato je bila odločitev preostalih za ponovno sodelovanje pravzaprav zelo enostavna. Zelo vesel sem, da smo prepričali z argumenti visoke kakovosti in ugleda širše. Je pa tudi letošnje leto po kitajskem horoskopu leto petelina in v tem smislu leto inovacij,
Danilo Basle
napredka in morda je to dodatno vplivalo na župane. Kakor koli že, veseli smo te obogatitve in upamo, da bo »privabila« na naš razpis tudi čim več kakovostnih inovacij. Časa je do 24. aprila še nekaj, pričakujemo torej, da se bodo inovatorji in podjetja z inovacijami opogumili. Ob tem bi poudaril, da lahko sodelujejo inovatorji, občani s prebivališčem v občinah SSD ali pa so inovacije razvite v podjetjih s sedežem v SSD. Izpolnjen mora biti en kriterij.«
In kje vidi Danilo Basle največji pomen spodbujanja ino-vativnosti in tega projekta? »Inovativna podjetja tudi največ zaposlujejo in to je najpomembneje. Višja kot je stopnja inovativnosti, večja sta razvoj podjetja in širitev zaradi novih produktov. Podjetja posledično več zaposlujejo.«	L. K.
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij!
TRGOVINA ZELENO ZLATO
Savinjska cesta 11, Žalec
Ponedeljek-petek: 8.00-15.00
Sobota: 8.00-12.00
T: 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.si
UNIFOREST
PRODAJALNA
Motorna žaga Jonsered CS2238S
269 00 €
REDNA CENA: 328,00 8 prostornina motorja 38 cm3, moč 1,5 kW (2,04 KM], dolžina meča 35 cm, teža 4,7 kg
Gozdarskozaščitno obuvalo HAIX Protector Alpin
276 73 €
REDNA CENA: 368,98 8 nubuk usnje 2,8-3,0 mm, zaščita razred 3 (28 m/s),
4-slojna podloga	^
GORE-TEX® Performance =
h	ugardena pewag
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
PAN TIM, d. o. o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 / 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: prodajalna@umforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
12
febr
2017
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Sejem bil je pester in zanimiv
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 1. do 4. februarja potekala osrednja
turistična sejemska prireditev v Sloveniji Natour Alpe--Adria, ki se je lani specia-
lizirala v ponudbo zelenega, aktivnega turizma. Na sejmu so z bogato ponudbo sodelo-
vali tudi ZKŠT Žalec, Zavod za izobraževanje, kulturo, šport in turizem 3 Jezera Bra-
slovče, ZKTŠ Vransko, TIC Polzela, TD Žalec, TD Šempeter v Savinjski dolini in TD Braslovče.
Na sejmu se je sicer predstavilo več kot 330 turističnih ponudnikov iz 15 držav - Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Italije, Albanije, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške,
Nepala, Indije, Jordanije in Tunizije. V času sejma je bilo več spremljajočih prireditev, obiskalo pa ga je okrog sto tisoč obiskovalcev. V prihodnjih letih želijo organizatorji ponudbo razširiti na regijo Alpe - Jadran, kar bi poleg večjega števila razstavljavcev pomenilo tudi večje zanimanje tujih agencij.	T. Tavčar
Na stojnici ZKŠT Žalec so pripravili tudi pokušnjo savinjskega piva Kukec ter nagradno igro s kolesom sreče.
Turistični informativni center (TIC) Polzela sta na sejmu predstavljala Manuela Mlakar in Jasna Gregorc. Obiskovalci so veliko izvedeli o gradu Komenda, muzeju traktorjev, rojstni hiši Neže Maurer itd.
Jasmina Roter Jager, z Zavoda za izobraževanje, kulturo, šport in turizem (ZIKŠT) 3 Jezera, je predstavljala Občino Braslovče z različnimi programi izletov ter opisom naravnih in kulturnih danosti, hkrati pa je obiskovalcem predstavila tudi ponudnike lokalnih dobrot.
Na sejmu Natour Alpe-Adria se je predstavilo tudi TD Žalec, pridružilo pa se mu Na stojnici TD Šempeter so lahko obiskovalci veliko izvedeli o Rimski nekropoli in je Društvo IR doživetja, ki skrbi za kulinarične dogodke.	Jami Pekel.
Na sejmu so predstaviti turistično ponudbo v Žalcu in širši okolici. Največ zanimanja je bilo za kolesarske poti in Fontano piva Zeleno zlato.
Sejem sta obiskala hmeljska princesa Eva Omladič in hmeljarski starešina Ferdinand Kunst (aktualni starešina Janez Serdoner se zaradi bolezni sejma žal ni mogel udeležiti).
TD Braslovče je na zadnji sejemski dan v soboto, 4. februarja, na sejmu predstavilo preplet naravne in kulturne dediščine, ki jo obiskovalci spoznavajo in doživijo na poti od »zelenega okna« v Braslovčah do domovanja svobodnih gospodov Žovneških. Obiskovalcem so delili promocijsko slikovno gradivo in promocijski material lokalnih ponudnikov.
Turistično ponudbo Občine Vransko sta predstavljala Tanja Goropovšek in Primož Jerman
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI
februar 2017
13
SDS praznovala v Žalcu
Slovenska demokratska stranka (SDS) je ob svoji 28. obletnici v soboto, 18. februarja, v Žalcu pripravila slavnostno akademijo. Osrednji govornik je bil predsednik stranke Janez Janša, ob tej priložnosti pa so podelili najvišja priznanja stranke za leto 2016.
Udeležence akademije, ki so povsem napolnili dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, med njimi so bili tudi poslanci SDS v Državnem zboru RS in Evropskem parlamentu, je najprej v imenu gostitelja pozdravil predsednik Občinskega odbora SDS Žalec Matjaž Krk.
Kot je povedal, je bil žalski odbor ustanovljen že leta 1990. Do leta 1994 so ustanovili še krajevne odbore po takrat veliki Občini Žalec, da bi na volitvah dosegli najboljši rezultat.
Stranke, povezane v DEMOS, so leta 1994 res zmagale in imele kar 19 od 36 svetnikov. Po delitvi žalske občine na šest občin, ki so jo zagovarjali tudi v stranki SDS, so bili v vseh novih občinah ustanovljeni občinski odbori.
V žalskem občinskem odboru, ki ima 231 članic in članov, delujejo tudi interesne organizacije in dva krajevna odbora. »Smo aktivni, zagovarjamo vrednote stranke SDS ter po-
magamo ljudem. Naša velika želja v prihodnosti je, da dobimo župana iz vrst SDS in čim več svetnikov v občinski svet. Z vrhom stranke sodelujemo dobro in menim, da smo kot odbor dobra podpora,« je povedal Matjaž Krk.
Slavnostni govornik, predsednik stranke Janez Janša, je spomnil na kar nekaj obletnic, med drugim 30-letnico izida 57. številke Nove revije ter obletnici rojstva Franceta Tomšiča in dr. Jožeta Pučnika.
»Skupni imenovalec SDS skozi 28 let je bil boj za enakopravnost, enake izhodiščne možnosti in nasprotovanje temu, da bi se na formalni ravni v Sloveniji še vedno delili na prvo- in drugorazredne. Imeli smo določene uspehe, mnogih stvari pa žal nismo uspeli spremeniti,« je med drugim dejal Janez Janša in pripomnil, da je SDS trenutno edina stranka, ki je starejša od enega mandata in ima več kot desetodstotno podporo med slovenskim volilnim telesom.
Opozoril je na spremembe v globalnem svetu, ki vplivajo tudi na delovanje demokracije. Tehnologija s svetovnim spletom je izrazito povečala moč posameznika v demokraciji in zdaj v veliko večji meri kot kdajkoli prej omogoča neposredno komuniciranje z volivci.
»Če sem zelo konkreten, prihodnjih 28 let delovanja SDS, pa tudi vseh drugih, bo v bistveno manjši meri odvisnih od tega, kako te bodo slikali v raznih medijih, ki jih bo vse manj, vsaj takšnih, kot jih poznamo danes, oziroma bo vse manj odvisno od monopolov, od posrednikov, mnenj in informacij javnosti, in bo vsak dan bolj odvisno od tega, kako se bo posameznik zavedal te možnosti,« je med drugim poudaril Janez Janša.
Leto 2016 je bilo eno redkih brez volitev, zato so se v SDS še posebej posvetili delu s člani, odbori in regijskimi koordinacijami.
Med regijskimi koordinacijami, ki so se še posebej izkazale z dobro organizacijo srečanj in številom udeležencev, so s priznanji nagradili celjsko, savinjsko-šaleško in posavsko koordinacijo.
V imenu savinjsko-šaleške koordinacije sta priznanje prevzela predsednik koordinacije Marjan Golavšek in predsednik polzelskega občinskega odbora Ljubo Žnidar.
Podelili so tudi dve plaketi za posebne dosežke v letu 2016 in deset zlatih znakov SDS za večletno prizadevno delo v stranki.
Najvišje priznanje - diamantni znak je prejela upokojena doktorica kemije iz Lju-
Za nagrajene regijske koordinacije sta prejela priznanje Marjan Golavšek in Ljubo Žnidar (drugi in tretji z leve); skrajno levo poslanec Zvonko Černač, skrajno desno Janez Janša
bljane dr. Eva Perman.
V kulturnem programu so nastopili večinoma domači kulturniki: člani folklorne skupine OŠ Griže Griški veseljaki, MePZ A Cappella KD Petrovče, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ob spremljavi Primoža Krta ter kvartet kitar in narodno-zabavni ansambel Glasbene šole Risto Savin Žalec.
K. R., foto: D. N.
Osrednji govornik je bil predsednik SDS Janez Janša.
Zlata značka SD Ivu Kraševcu
Zadnji januarski četrtek so se na svojem prvem srečanju v tem letu zbrali predstavniki vodstva Občinskega odbora SD Žalec ter nekateri najaktivnejši člani, ki so kot svetniki v občinskem svetu ali akterji raznih strankarskih aktivnosti.
Kot člani in hkrati gostje so se srečanja, ki je potekalo na izletniški kmetiji v Grižah, udeležili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik Območnega odbora SD Žalec Roman Virant in predsednik Pokrajinskega odbora SD Celje Branko Verdev.
Zbrane je nagovoril predsednik žalskega občinskega odbora SD Viktor Mitov in poseben pozdrav namenil aktivnemu članu območne in krajevne organizacije SD Ivu Kraševcu, ki so mu ob tej priložnosti podelili zlato značko SD.
V obrazložitvi ob podelitvi značke je predsednik Viktor Mitov med drugim povedal: »Zlato značko SD si je naš član in član predsedstva občinske organizacije SD zaslužil z aktivnim dolgoletnim delom v naših vrstah. Preden je postal član SD, je bil tudi spoštovan član predhodnic naše stranke. Spoštujemo ga zato, ker spoštuje vrednote, ki jih zagovarjamo člani SD, aktivno sodeluje v programih, ki jih pripravljamo,
Polna dvorana udeležencev slavnostne akademije ob 28. obletnici SDS
Podelitev zlate značke Ivu Kraševcu
velja za strpnega, kritičnega in poštenega svetnika. Funkcijo svetnika v svetniški skupini in SD opravlja že četrti mandat. Na poslanstvo stranke je ponosen, vendar do nje tudi kritičen, ko ta to zasluži, vendar sprejema njeno politiko, če tako o njenem delu sodi večina. Aktivno sodeluje pri pripravi volitev in si prizadeva, da bi bili na kandidatni listi posamezniki, ki dvigujejo ugled stranke. Ivi pa ima tudi takšne lastnosti, ki so v vsakdanjem življenju žal zelo redke. Všeč nam je, ker je tovariški, dobrosrčen in spoštljiv v odnosih z ljudmi.« Mi pa še dodajmo, da Ivi Kraševec ni samo politično, ampak tudi
družbeno angažiran krajan in občan. Več mandatov je bil predsednik Krajevne skupnosti Griže, je dolgoletni in aktivni član Lovske družine Gozdnik Griže in velik podpornik družabnega in društvenega življenja v kraju.
Zlato značko sta mu podelila občinski in območni predsednik stranke Viktor Mitov in Roman Virant, čestitkam pa se je pridružil tudi žalski župan Janko Kos, ki je v svojem govoru, prav tako kot Mitov, Virant in Verdev, spregovoril o delu SD v preteklem letu in smernicah za naprej, med drugim tudi o volitvah prihodnje leto.
D. N.
14
febr
2017
PO DOLINI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Oder za dva
Za voznike otrok s cerebralno paralizo
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so prvi februarski četrtek predstavili novo, že četrto knjigo avtorja Matjaža Lesjaka z naslovom Oder za dva. Vsebino knjige je skupaj z avtorjem občinstvu odstirala Darja Kapus, profesorica nemščine in zgodovine, ki je napisala tudi spremno besedo.
Avtor s to knjigo zapušča prostor znanega in škili v ozadje sanjskega in nezavednega. Je prosojno ogledalo, magija, iluzija. Ko bralec obrne prvi list in s tem dvigne zastor, se utegne zgoditi, da se bo meja med njim in literarnimi junaki zabrisala, zev med partnerjem in odrom bo zravnana in morda bo kdo med branjem odšel na drugo literarno stran in se spraševal, kje je rob resničnosti in kdo sanja koga ... Zgodbe so nastajale v času somraka, ko svet postane sivkast, meglen in se zabriše razlika med živimi in mrtvimi, resničnimi in izmišljenimi osebami. Svet je razcepljen na dvoje in te dvojice se hkrati dopolnjujejo in nasprotujejo. Vrhunec tega privlačno-odboj-nega delovanja je moško-ženski odnos. Postavljen na oder pod žaromete je lahko celo umetnost, je bilo slišati ta večer.
»Njegove zgodbe so glas iz duše in za dušo. Ne dopuščajo, da bi jih prebrali na hitro nekje med čakanjem ali pa morda za kratek čas. To so zgodbe notranjih monologov o človeku in o večnih vprašanjih: Kdo sem torej jaz? Kam? Kdaj? Čemu? Zakaj sploh?
Tovrstna besedila zanimajo bralca, ki ga radosti spoznavanje človeka. Zato zgodbe Matjaža Lesjaka zahtevajo zbranost in popolno pozornost. Mir in tišino. In veliko prostora za vdih in izdih. Vsebinski okvir
Matjaž Lesjak in Darja Kapus med odstiranjem vsebine knjige
Matjaž Lesjak, rojen 1956 v Celju, živeč v Žalcu, je zdravnik, specialist splošne medicine, psihoterapevt, akupunkturist, astrolog, poznavalec tehnik qi gong, taiji quan, relaksacijski tehnik duhovnih in komplementarnih pristopov k zdravju, hribolazec, plezalec in turni smučar ter ljubitelj fotografiranja. Svoje poglavje pa seveda predstavlja literarno ustvarjanje. Njegova
dela so bila objavljena v revijah Nova Mladika, Vpogled, Odsevanja, Aura, Isis, Air be-letrina, Rastje. Leta 2013 je pri založbi Cerdonis izdal svojo prvo knjigo kratke proze z naslovom Druge zgodbe. Njej je 2014 sledil roman Babji mlin, leta 2015 je izšla knjiga z naslovom Plastnice, ki prinaša 20 življenjskih zgodb, in lani decembra še pričujoča knjiga trinajstih zgodb Oder za dva.
vsake zgodbe je le sredstvo, s katerim avtor preko raznolikih literarnih junakov vstopi v človeka, ki ga s kirurško natančnostjo raztelesi, da po težko prehodnih poteh pride do novega bistva. Kaj je pod kožo, v krvi med dušnimi režami? Na dolgih miselnih potovanjih meri človekovo bit v neposredno globino. Raziskuje njeno esenco v vseh možnih različicah. S strastjo koplje v neznano in odkriva svet, v katerem biva tudi on sam. Z natančnim in analitičnim odstiranjem in razpiranjem literarnih oseb skoraj neopazno in zelo prefinjeno zdrsne k sebi. In ko se s tisočerimi vprašanji, bolečino, osnovno sestavino barvitega življenja, znajde sredi neizmerljivih globin, se dotakne skupnega vsem ljudem. Brez bolečine ni mogoče ustvariti lepote, brez hrepe-
nenja ni umetnosti. Avtorjeva strast do pisanja je izražena v premišljenem izbiranju besed, izvirnih prispodobah, novih besedah, nepričakovanih kontrastih. Besedne zveze v tujih jezikih, citati iz ljudskih pesmi in nenadni vsebinski zasuki dajejo zgodbam dodatno moč. Če bralec ob prebiranju Suskin-dovega Parfuma dejansko čuti vonj parfuma, uspe Matjažu Lesjaku v zgodbi Božič gospoda Lednika pričarati vonj cimeta in medenjakov. Motiv človeških strasti, hrepenenja, dušnih globin, teme noči, ljubezni in prekletstva dvojine ovijajo zgodbe v rahlo otožen melanholičen ton. Knjiga je izvrsten medij, da skozenj spoznavamo usode, ki jih doživlja človek kot duhovno bitje,« je med drugim o knjigi in avtorju povedala Kapusova.
D. Naraglav
Valentinova zabava ponovno navdušila
Dvorana v Taboru v znamenju zaljubljencev
V Taboru iz leta v leto navdušujejo z organizacijo Valentinovega plesa. Zaslugo za to ima Društvo podeželske mladine Tabor, ki vloži vsako leto v pripravo plesa veliko truda, ki jim ga na nek način poplačajo zadovoljni in veseli udeleženci.
Kot je povedal predsednik društva Simon Stiplovšek, jim vsakoletna prireditev predsta-
vlja velik organizacijski izziv, ki se začne udejanjati že nekaj mesecev prej, vrhunec pa doseže na sam dan prireditve. Tokrat je bilo to v soboto, 11. februarja, ta dan pa bo zagotovo vsem udeležencem ostal v prijetnem spominu.
Tokratnega plesa se je udeležila tudi regijska predstavnica DPM Maja Sirše in pred začetkom svečanega dogodka
Drugo februarsko nedeljo se je intenzivnega tečaja varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem udeležila še zadnja skupina voznikov pri Zvezi Sonček. Tečaj je 58 voznikom, ki skrbijo za prevoz otrok in oseb s posebnimi potrebami v Sončku - Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije ter Centru Janeza Levca Ljubljana omogočil AMZS, ki se je za to pobudo odločil ob koncu prejšnjega leta in namesto poslovnih daril, ki sicer polepšajo novoletni čas, zaposlenim v Zvezi Sonček in Centru Janeza Lev-ca Ljubljana podaril intenzivni tečaj varne vožnje.
Vozniki so se na tečajih seznanili s ključnimi elementi varne vožnje, kot so pravilen sedežni položaj, nastavitev volana, kako ravnati v primeru, če vozilo zanese, vožnja v ovinku na spolzki podlagi, kako pravilno zavirati, se umakniti oviri in rešiti še tako nepričakovano situacijo na cesti. AMZS inštruktorji varne vožnje so še posebej izpostavili pomen pravilnega pritrjevanja invalidskih vozičkov, saj lahko
Zadnja skupina intenzivnega tečaja
to pomembno vpliva na varno vožnjo.
AMZS inštruktor varne vožnje Vojko Safran je tečajnike pohvalil, še posebej z vidika, da se kot vozniki, ki skrbijo za prevoz oseb, zavedajo svoje odgovornosti in kaj se lahko na cesti zgodi, in ob tem dejal: »Prav vsi so pokazali zelo resen pristop in veliko zanimanje za pridobivanje novih znanj ter izkušenj tako v teoretičnem kot praktičnem delu tečaja. Tako kot večina voznikov, ki pri nas v AMZS opravi tečaj varne vožnje, so bili tudi ti tečajniki zelo presene-
čeni nad tem, kako hitro lahko vozilo zdrsne s ceste, kako težko je na mokrem in spolzkem vozišču obvladati vozilo in za koliko se pri zgolj nekaj kilometrov na uro višji hitrosti in na spolzkem cestišču podaljša zavorna pot.«
Donatorski bon Zvezi Sonček so predali v ljubljanskem centru Sonček, predsednik Zveze Sonček Lojze Tomaževič pa se je ob tej priložnosti direktorici AMZS Luciji Sajevec zahvalil za donacijo in poudaril pomen tovrstnega izobraževanja za zaposlene pri zvezi.
T. Tavčar
1800 evrov prispevkov
Vokalna skupina Draž je v nedeljo, 12. februarja, v cerkvi sv. Marjete na Polzeli organizirala dobrodelni koncert z namenom zbiranja sredstev za poplačilo obnove notranjosti cerkve.
Draževci so se predstavili z gospeli in spirituali, v goste pa so povabili Moški pevski zbor Karla Viranta iz Braslovč in skupino Dominik iz Žalca, ki izvaja ritmično duhovno glasbo, prvič pa je z njimi nastopila deklica Ema Kotnik. Koncert je povezovala Dragica Sternad Pražnikar, ki je v pogovoru z župnikom Jožetom Kovačcem razkrila potek investicije.
Na koncertu so zbrali 1300 evrov, 500 pa so jih v ta namen
Skupina Dominik z deklico Emo Kotnik je prvič nastopila na koncertu.
darovali tisti, ki se koncerta niso mogli udeležiti. Po prijetnem glasbenem dogodku so Draževci na cerkvenem dvo-
rišču poskrbeli za pogostitev, s katero so se zahvalili vsem darovalcem.
T. Tavčar
Valentinova delavnica
pozdravila zbrane v dvorani in čestitala društvu za uspešno pripravljeno prireditev in tudi za drugo delo in uspehe, ki zaznamujejo njihovo delovanje.
V nadaljevanju je za odlično večerjo poskrbelo domače gostinstvo, za glasbo in ples pa ansambel Smeh, ki je ustvaril res pravo plesno vzdušje, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur.	D. N.
Na dan zaljubljencev, 14. februarja, je v Občinski knjižnici Prebold pod vodstvom Klementine Slapnik potekala Valentinova ustvarjalna delavnica, ki je bila namenjena vsem ljubiteljem ustvarjanja.
Otroci so pod mentorstvom Klementine Slapnik in ob pomoči svojih mamic, babic ... ustvarjali voščilnice, s katerimi so razveselili svoje najdražje.
Knjižničarka Leja Felicijan je ob tej priložnosti dejala, da so ob ustvarjanju razmišljali o prazniku zaljubljencev, ki je prišel iz Amerike, po osamosvojitvi pa se je prijel tudi pri nas. In za konec še lepa misel pesnika Toneta Pavčka, ki je
Otroci so v preboldski knjižnici na dan zaljubljencev ustvarjali posebne voščilnice.
bila zapisana na eni od voščilnic: »V srcu, če je ta pravo, je zmeraj dovolj prostora
za mnogo (tisoč in več) lepih stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi.«	D. N.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
PO DOLINI
februar 2017
15
Poklon kulturi v Grižah
Kultura pri nas doma
Dramska skupina je pod vodstvom Olge Markovič prebirala pesmi Ferija Lainščka.
Slovenski kulturni praznik so v organizaciji KUD Svoboda Griže slovesno obeležili tudi v KS Griže. Prireditev so poimenovali Večer pesmi Ferija Lainščka, ki ni le plodovit in zanimiv pisatelj, temveč tudi pesnik, dramaturg, scenarist, soustvarjalec literarnih revij in avtor številnih besedil slovenskih pevcev in skupin.
Dramska skupina KUD Svoboda Griže se je predstavila s pesmimi Ferija Lainščka, večer pa je obogatil nastop ženskega pevskega zbora pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski. Slavnostna govornica je bila predsednica Kulturnega društva Svoboda Griže Lilijana Jančič, ki je med drugim nanizala kar nekaj zanimivih podat-
kov, vezanih na 8. februar, in ljudi. Kot je povedala, se je na ta dan leta 1919 rodila slovenska pisateljica Mimi Malenšek, znana po pisanju o prelomnih zgodovinskih obdobjih (Črtomir in Bogomila, Temna stran meseca) in o velikih osebnostih (Trubarju, Ketteju, Gallusu, Murnu). Na ta dan se je leta 1930 rodil tudi pisatelj in dramaturg Saša Vuga, tako kot Prešeren pa so na ta dan umrli skladatelj in zdravnik Josip Ipavec (1921), mladinski pisatelj in ustanovitelj bralne značke Leopold Suhadolčan (1980), skladatelj in avtor opere Krst pri Savici Matija Tomc (1986). V nadaljevanju svojega govora je spomnila še na mnoge ljudi, ki so bogatili kulturo v Grižah nekoč, in na tiste, ki
V Petrovčah priznanja mentoricam
Nastop učencev osnovne šole
Kulturno društvo Petrovče je letos skupaj s člani MePZ A Cappella pripravilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku Potovanje po slovenskih pokrajinah. Del tega popotovanja so prikazali tudi učenci OŠ Petrovče s svojimi mentoricami.
Člani MePZ A Cappelle so dokazali, da so poleg pevcev tudi dobri dramatiki, napovedovalci, organizatorji, pripovedovalci, izvajalci in pevci, saj so pričarali pravo kulturno
vzdušje in spodbudo, da smo lahko ponosni na našo raznoliko pokrajino in slovenske korenine, ki so globoke in trdožive.
Slavnostna govornica je bila ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar, ki je poudarila pomen povezovanja šole (naj kulturne šole 2015) s kulturnim društvom in z lokalnim okoljem, s katerima zelo dobro sodelujejo. Za večletno kreativno ustvarjanje na kulturnem področju so mentorice OŠ Pe-


f ?
i dfe.
wr
JR
m
Nastop instrumentalne skupine pod vodstvom Leona Ašenbergerja (prvi z desne)
jo krojijo zdaj. V drugem delu je spregovorila o spoštovanju do kulture in ob tem dejala: »Spoštovati kulturo, biti človek pomeni spoštovati različnost, kajti ista stvar lahko v očeh različnih ljudi deluje povsem drugače, vzbudi druga čustva, drugačno razmišljanje, a ne glede na to, ne smemo s svojim obnašanjem nikoli izražati nespoštovanja do različnosti. Ali si človek ali pa nisi, vmesnega ni. Zato je danes vse bolj pomembna tudi naša kultura odnosov, predvsem odnosov do sočloveka. Če se hočemo uresničiti kot človeško bitje, potem potrebujemo druge ljudi, potrebujemo odnose z drugimi ljudmi. To nas loči od drugih živih bitij.«
D. Naraglav
Kultura pri nas doma je bil naslov krajevne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v Galiciji. Prireditev sta organizirala Kulturno društvo Galicija in Mešani pevski zbor Galicija v sodelovanju s krajevno skupnostjo.
Na odru doma krajanov so se na predvečer praznika občinstvu predstavili Likov-no-kiparska sekcija Galicija, Vaška godba Hramše, Veseli Pruhovčani, Folklorna skupina Galicija, učenci POŠ Trje z mentoricama, Instrumentalna skupina Galicija, Moški pevski
zbor Galicija in Mešani pevski zbor Galicija. K pestremu programu sta svoje dodala tudi voditeljski par, učenka 4. razreda POŠ Trje Eva Reher in Leon Ašenberger, ki je nastopil tudi kot kitarist v Instrumentalni skupini Galicija. Prireditvi so dali svoj pečat tudi najmlajši, ki so jih ta dan sprejeli v šolsko kulturno društvo POŠ Trje.
Slavnostni govornik je bil predsednik KD Galicija Jože Krulec, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Slovenski kulturni praznik, ki ga ljudje včasih preveč povezujemo s
Prešernom samim in se ne zavedamo, da sta vsebina in namen tega državnega praznika precej širša od spomina na našega največjega pesnika. To je dan, ko naj bi se ljudje ne samo odpočili od vsakdanje bitke za kruh, ampak se tudi spomnili na to, da za preživetje niso dovolj samo materialne dobrine, ampak da človek potrebuje več. Pomembno je, da se kultura ustvarja tukaj in sedaj, zato smo v našem kraju še toliko bolj ponosni, ker z odličnimi izvajalci ustvarjamo kulturo tukaj in zdaj.« D. Naraglav
V kulturno društvo sprejeli tretješolce
trovče prejele priznanja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Priznanja je mentoricam podelila Neža Zagoričnik, vodja žalske območne izpostave JSKD. Gallusovo značko sta prejeli Valentina Ašenperger in Mateja Brežnik, Linhartovo značko Veronika Tavčer, značko Mete Vidmar Maja Bubik in Sergeja Dvornik, značko JSKD pa Suzana Filipčič, Marjana Lešnik in Tatjana Krajnc Barič.
D. N.
Kulturi so se poklonili tudi otroci iz vrtca.
Med tistimi, ki izkoristijo kulturni praznik za sprejem učencev v krajevno kulturno društvo, je tudi KD Svoboda Liboje. Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika so pripravili že v soboto, 4. februarja.
V bogatem kulturnem programu so nastopili godbeniki
Godbe Liboje, otroci tamkajšnjega vrtca in podružnične osnovne šole, libojske ma-žoretke - skupina junior in Mešani planinski pevski zbor Žalec.
Občinstvo je nagovorila predsednica društva Biserka Neuholt Hlastec in med drugim dejala: »Kultura pa je tudi
tista, ki nas povezuje in nam daje priložnosti za druženje.«
Še več je udeležencem o kulturi povedala slavnostna govornica, domačinka in direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik.
Na prireditvi so v kulturno društvo sprejeli tretješolce POŠ Liboje. D. Naraglav
Hfi^wúsT^mímNEswy!^
računovodstvo po meri naročnika individualen pristop ugodno in sodobno
Informacije: gsm: +386 40 222 800, mail: sergeja.hajnsekSgmail.com
S&S, Sergeja Hajnšek, s.p.. Savinjska ulica 30, Šempeter
16
februar 2017
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Bronastega Blaža bučno sprejeli doma
Ob podpisovanju na rokometno žogo skupaj z županom Jankom Kosom
Slovenska moška rokometna reprezentanca, za katero igra tudi krožni napadalec Blaž Blagotinšek iz Arje vasi, je na svetovnem rokometnem prvenstvu v Franciji osvojila bronasto medaljo. Za zlata vredne bronaste rokometa-še smo navdušeni Slovenci pripravili več sprejemov, od zagrebškga letališča, kjer so pristali, do mejnega prehoda s Slovenijo in do najglasnejšega in množičnega v Ljubljani. Našemu Blažu Blagotinšku so poseben sprejem v gasilskem domu v Arji vasi pripravili tudi krajani Arje vasi. Na OŠ Petrovče, ki jo je obiskoval in jo zdaj obiskujeta tudi njegova brata, pa so Blažu pripravili posebno prireditev in ga pozdravili tudi učenci, učitelji in številni drugi. Z dobitnikom bronaste medalje se je o tem velikem uspehu pogovarjal moderator prireditve Peter Kavčič, svoje pa sta dodala ravnateljica Irena Kolar in žalski župan Janko Kos.
Petrovški otroci so se na njegov prihod dobro pripravili, plesalke so zaplesale, pevci so zapeli nekaj pesmi ob spremljavi šolskega banda, pri petju pa so se jim pridružili učitelji in predstavniki Občine Žalec, med katerimi je bil tudi župan Janko Kos. Slednji je Blažu podelil simbolično darilo, ki ga bo spominjalo na rodno Savinjsko dolino.
Ob koncu je Blaž Blagotin-šek, kot pred njim olimpijska prvakinja v judu Urška Žolnir in prav tako bivša učenka OŠ Petrovče, simbolično odtisnil
svoje roke in podpisal rokometno žogo. Na svoj račun so prišli tudi otroci, saj je vsem razdelil avtograme, nekaterim se je podpisal na roko, drugim na žogo, z nekaterimi se je fotografiral ...
Končnica za bron v zgodovino
Tekmo za bronasto medaljo slovenskih rokometašev pod vodstvom karizmatičnega Ve-selina Vujoviča z reprezentanco Hrvaške si bomo gotovo zapomnili po revolucionarni vrnitvi Slovencev v zadnjih desetih minutah, ko so Hrvati vodili za neulovljivih osem golov. »Hrvati so že vodili za osem zadetkov, toda prišlo je do preobrata in na koncu smo slavili mi,« je dejal Blaž, eden od tistih v slovenski ekipi, ki so prispevali k tako želeni bronasti medalji. Na zadnji tekmi je dosegel tri zadetke, vseh na prvenstvu pa petnajst.
Blaža smo obiskali tudi doma v Arji vasi. Vzel si je čas in poklepetal z nami o tem velikem uspehu. »Težko je opisati zadnje minute tekme proti Hrvatom, ki smo jo dobili za gol razlike in s tem tudi bronasto medaljo, kar je v zgodovini Slovenije in slovenskega rokometa do zdaj največ. Bili smo že skoraj izgubljeni, toda v zadnjih desetih minutah boljši in zasluženo smo zmagali 31 : 30 in osvojili bronasto medaljo. V zadnjih desetih minutah smo nadoknadili osem golov zaostanka, gol za zmago pa je dosegel Borut Mačkovšek Tako smo osvojili prvo medaljo za Slovenijo na svetovnih prven-
Na OŠ Petrovče so ga poleg učencev in učiteljev pozdravili tudi predstavniki Občine Žalec.
V pogovoru s Petrom Kavčičem so poslušalci podoživeli Blaževe občutke ob uspehu. Blažev mlajši brat, ravno tako rokometaš je bil gotovo eden najbolj ponosnih
stvih v ekipnih športnih. Tega ne bom nikoli pozabil!«
Blaževa leta rokometa
Je pa več kot dva metra visoki krožni napadalec Blaž Bla-gotinšek še mlad igralec. Prav na svetovnem prvenstvu je 17. januarja dopolnil 23 let. Pred njim je tako še vrsta let igranja rokometa, tako klubskega kot tudi za reprezentanco. Od leta 2012 do 2016 je bil član Rokometnega kluba Pivovarna Laško, lani pa je sprejel ponudbo madžarskega rokometnega velikana Veszprema, s katerim je za tri leta podpisal pogodbo. Na Madžarskem se je pridružil še dvema slovenskima legio-narjema, Gašperju Marguču in Draganu Gajiču, ki igrata za
isti klub in tako skupaj z njimi igra v ligi prvakov. V času izida našega časopisa je Blaž po bur-
nih sprejemih v domovini že na Madžarskem, kjer po reprezentančnem delu leta nadaljuje
tudi klubsko rokometno pot.
T. Tavčar, foto: S. Kolar in arhiv družine Blagotinšek
Blaževi najbližji in prijatelji so ga pričakali na letališču v Zagrebu.
Z učitelji športne vzgoje, ki so spremljali njegove in sedaj bratove najzgodnejše korake v svet rokometa.	Iskrena dobrodošlica krajanov Arje vasi v tamkajšnjem gasilskem domu
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
NAPOVEDNIK
febr
2017
17
m
OBČINA ŽALEC
Petek, 24. februar, ob 19. uri
predavanje Odvisnost, spec. klinične psih. Marjetka Polak, v Medobč. splošni knjižnici Žalec, ŠK Žalec
Sreda, 1. marec,
Portreti slovenskega Parnasa; razstava prejemnikov Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 1. marec, ob 8.30
(vsako sredo v marcu) telovadba za hrbtenico (T. Čater); Hiša Sadeži družbe Žalec.
Sreda, 1. marec, od 9. ure dalje območno srečanje otroških gledaliških skupin;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; JSKD OI Žalec.
Sreda, 1. marec, ob 9.30
delavnica za urjenje spomina (V.
Blagotinšek);
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Sreda, 1. marec, med 14. in 16. uro
(vsako sredo v marcu)
učna pomoč;
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Četrtek, 2. marec, med 14. in 16. uro
(vsak četrtek v marcu)
učna pomoč;
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Četrtek, 2. marec, ob 15. uri
predavanje o demenci (Branka Drk);
v Bergmanovi vili; Društvo za kakovostno starost Zimzelen Žalec.
Četrtek, 2. marec, ob 16. uri
Zaprašeni hmelj: srečanje knjižnično bralnega kluba; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Četrtek, 2. marec, ob 17.30
Naši ptički, žvrgoleči prijatelji; predstavitev ptic, ravnanja z njimi in izdelava krmilnice; Krajevna knjižnica Petrovče.
Petek, 3. marec, ob 20. uri
107. kavarniški večer;
avla Doma II. slovenskega tabora
Žalec;
GLD Aletheia.
Petek, 3. marec, ob 8.30
(vsak petek v marcu) Taichi (D. Kulic); Hiša Sadeži družbe Žalec.
Sobota, 4. marec, ob 7. uri
Jurčičev pohod; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter.
Sobota, 4. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi lipami;
TOD Lipa Gotovlje.
Sobota, 4. marec, od 10. ure dalje 15. karate pokal Žalec 2017; telovadnica I. OŠ Žalec; Karate klub Žalec.
Ponedeljek, 6. marec, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; v prostorih OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 6. marec, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Ponedeljek, 6. marec, ob 19.30
Z roko v roki, dobrodelni koncert za izven;
Dekanijska Karitas Petrovče; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Torek, 7. marec, 9. uri
(vsak torek v marcu) Taichi (D. Kulic); Hiša Sadeži družbe Žalec.
Torek, 7. marec, ob 17. uri
kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 7. marec, ob 18. uri
predstavitev knjige Zavedanje je moč;
Elena Sofia Seničar, intuitivna terapevtka;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sreda, 8. marec, od 9. ure naprej
seminar za flavtiste; dvorana GŠ Žalec (vstop prost).
Sreda, 8. marec, ob 18. uri
prireditve ob mednarodnem dnevu žena;
Dom kulture Svoboda Griže; KUD Svoboda Griže.
Sreda, 8. marec, ob 19.30
Popseslish s Klapo Kampanel, koncert za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Četrtek, 9. marec, ob 19.30
ansambla Mladi korenjaki in Naveza, gost Miha Brajnik; koncert za abonma narodno-za-bavne glasbe in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Petek, 10. marec, ob 17. uri
Gremo se predihat (B. Jevnikar); Hiša Sadeži družbe Žalec.
Petek, 10. marec, ob 17. uri
občni zbor TD Šempeter s podelitvijo priznanj za najlepšo hišo, kmetijo ...;
gasilski dom PGD Šempeter.
Petek, 10. marec, ob 20. uri
Jonas, komedija za izven; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sobota, 11. marec, ob 18. uri
območno srečanje odraslih folklornih skupin;
Hmeljarski dom Petrovče; JSKD OI Žalec in KD Petrovče.
Ponedeljek, 13. marec, ob 19.30
Čudežna terapija, komedija za ponedeljkov abonma in izven; MGL;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Ponedeljek, 13. marec, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Društvo podeželskih
žena Občine Žalec se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 14. marec, ob 17. uri
kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 14. marec, ob 19.30
Čudežna terapija, komedija za ponedeljkov abonma in izven; MGL;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sreda, 15. marec, ob 9.30
delavnica za urjenje spomina (V.
Blagotinšek);
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Sreda, 15. marec, ob 18. uri
Prišla bo pomlad;
2. čajanka s pevkami FS Grifon;
Hmeljarski dom Šempeter.
Četrtek, 16. marec, ob 10.30
transmisijska meditacija (M. Is-krač);
Hiša Sadeži družbe Žalec.
Četrtek, 16. marec, ob 16. uri
svečana rez trte Nikolaje, potomke
najstarejše
trte na svetu;
pred obrambnim stolpom v Žalcu; Društvo savinjskih vinogradnikov.
Četrtek, 16. marec, ob 17. uri
Čuk na palici, lutkovni kabaret za cici abonma in izven; Kulturni zavod Kult; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Četrtek, 16. marec, ob 17.30
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu;
MPZ Petrovče, Vrtec Petrovče in OŠ Petrovče;
dvorana Hmeljarskega dom Pet-rovče;
KD Petrovče.
Četrtek, 16. marec, ob 18. uri
predstavitev knjige Deček s tatujem na srcu avtorja Simona Mičica; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Sobota, 18. marec, ob 7. uri
pohod na Slavnik; odhod s Petrovega trga; PD Šempeter.
Nedelja, 19. marec, med 8. in 20. uro
29. Jožefov sejem v Petrovčah.
Četrtek, 23, marec, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva.
Četrtek, 23. marec 2017, ob 19. uri
odprtje razstave STIČIŠČA IN RAZHAJANJA, iz cikla Prostor, telo in medij v prehajanju avtorjev Fortunata Berganta in Marka Jakšeta; Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 3. maja.
Petek, 24. marec, ob 18. uri
odprtje likovne razstave slikarja Ervina Hartmana; razstavni prostor Doma kulture Svoboda Griže; KUD Svoboda Griže.
Petek, 24. marec, ob 19.30
Čaj za dve, komedija za izven;
KUD Veseli oder;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sobota, 25. marec, ob 20. uri
Matilda počak', komedija za izven; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Nedelja, 26. marec, ob 17. uri
Skupina Klangsmosaik z Dunaja, 5. citrarski abonma, koncert za abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Torek, 28. marec, ob 17. uri
kaligrafija z Natalijo Resnik Gavez; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 23. marec, ob 17. uri
Po pravljici diši, pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Žalec.
Torek, 28. marec, ob 18. uri
Športnik leta 2016 v Občini Žalec,
podelitev priznanj;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sreda, 29. marec, ob 18. uri
Po pravljici diši, pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže.
Sreda, 29. marec, ob 18. uri
območno srečanje otroških folklornih skupin;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; JSKD OI Žalec.
Četrtek, 30 marec ob 19. uri
Še vedno mame, komedija, Siti teater;
dobrodelna predstava humanitarnega kluba Sorooptimist Celje; Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Petek, 31. marec,
Moj kino;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 4. marec,
slaščičarski tečaj Sladka Veronika ZIKŠT 3 jezera.
Torek, 7. marec, ob 18. uri
odprtje razstave Tu smo doma, Celje na kartah iz zbirke geografskih kart Zgodovinskega arhiva Celje;
Občinska knjižnica Braslovče in Prosvetno društvo Braslovče.
Sreda, 8. marec,
pohod na Dobrovlje - Šunc (821
m);
PD Dobrovlje Braslovče.
Sreda, 8. marec, ob 19. uri
Pogovori za letuškim mostom v Kulturnem domu Letuš; Kulturno društvo Letuš.
Četrtek, 9. marec,
50 odtenkov njive; stand up Boštjana Gorenca - Pižame; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera.
Torek, 14. marec, ob 19. uri
literarni večer z gospo Dušico Kunaver v prostorih KD Gomilsko (knjižnica);
Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko.
Sreda, 17. marec, ob 19. uri
koncert, posvečen ženskam in glasbi;
Kulturni dom Letuš; nastopajo otroci POŠ in Vrtca Letuš z gosti Klapo Skala; Kulturno društvo Letuš.
Nedelja, 19. marec,
Po nagelj na Limbarsko goro (773 m);
PD Dobrovlje Braslovče.
Torek, 21. marec, ob 18. uri
strokovno predavanje na temo spomladanske utrujenosti in alergij, Jožica Ramšak; Občinska knjižnica Braslovče.
Petek, 24. marec, ob 20. uri
koncert v okviru Večera zvezd, Vlado Kreslin;
koncert poezije v Domu kulture
Braslovče;
ZIKŠT 3 jezera.
Torek, 28. marec, ob 17. uri
muzikal, glasbeno-plesna predstava Mojčin lepi svet z Mojco Robič; Dom kulture Braslovče; ZIKŠT 3 jezera in Občinska knjižnica Braslovče.
Torek, 28. marec, ob 18. uri
pravljična ura z ustvarjalnico; Občinska knjižnica Braslovče.
Petek, 31. marec, ob 19. uri
tradicionalna prireditev Pozdrav življenju;
Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko.
OBČINA PREBOLD
Sobota, 4. marec, od 8. ure dalje
kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; Občina in TD Prebold.
Torek, 7. marec, ob 18.30
odkrivamo: Izdelovanje muzejskih lutk;
predava kipar Ciril Hočevar; Občinska knjižnica Prebold; ZND Prebold in Občinska knjižnica Prebold.
Sreda, 8. marec,ob 19. uri
koncert ob dnevu žena; Pihalni orkester GŠ Žalec in Pihalni orkester Prebold; Dvorana Prebold.
Četrtek, 9. marec, ob 18. uri
Poklon ženski: razstava noš Marjetke Škorjanc; moderatorka Jožica Ocvirk; dvorana muzejske zbirke Prebold skozi čas ZND Prebold.
Sreda, 11. marec, ob 19. uri
Matnski pozdrav pomladi; dvorana GD Matke; PGD Matke.
Sobota, 11. marec,
košarkarska tekma KK Prebold 2014;
športna dvorana OŠ Prebold.
Sobota, 11., in nedelja, 12. marec,
Cart fit;
večnamenska dvorana vrtca.
Ponedeljek, 13. marec, ob 17. uri
pogovorna delavnica: Problematika sodobne družbe; sejna soba občine.
Torek, 14. marec, ob 18.30
odprtje razstave likovnih del Lilijane in Darka Ocvirka; Občinska knjižnica Prebold; likovna sekcija KUD Prebold.
Sobota, 18. marec, od 8. ure dalje
kmečka tržnica;
Režajeva domačija in dvorišče
muzejske zbirke;
Občina Prebold in TD Prebold.
Sobota, 18. marec, ob 10. uri
ustvarjalna delavnica ob materinskem dnevu; Občinska knjižnica Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Sobota, 18. marec,
pohod na Golavo; DU Prebold.
Sobota, 18. marec,
''V marcu se dobimo''; Dom kulture Šešče; KPD Šešče.
Sobota, 18. marec,
25. Arničev pohod na Raduho; PD Prebold.
Sreda, 18. marec,
srečanje žena Sv. Lovrenca; Gasilski dom Sv. Lovrenc; PGD Sv. Lovrenc.
Nedelja, 19. marec, ob 16. uri
11. dobrodelni koncert Pesem staršem;
Dvorana Prebold; Župnija in Karitas Prebold.
Torek, 21. marec, ob 18.30
vrtnarjenje v visokih gredah; predava Loreta Vlahovic; Občinska knjižnica Prebold.
Torek, 21. marec, med 19. in 21. uro
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori KO RK Prebold.
Sreda, 22. marec, ob 18. uri
prireditev Športnik leta 2016; športna dvorana OŠ Prebold; ŠZ Prebold.
Četrtek, 23. marec, ob 17. uri
otroški abonma: Najslajši korenček;
športna dvorana OŠ Prebold; KUD Svoboda Prebold.
Sobota, 25. marec, ob 17. uri
marčevsko srečanje; Gasilski dom Groblja; PGD Groblja.
Torek, 28. marec, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici s Simono Ž. Repnik; Občinska knjižnica Prebold.
Sreda, 29. marec,
prireditev za starše in občane; športna dvorana OŠ Prebold; OŠ in Vrtec Prebold.
Petdeset odtenkov teme
Fifty Shades Darker
dromo
ob 21.00	/
H u..-'-1 zi/LUKOHa Zjjjfer www.mojkino.si
PEUGEOT	^
Vstopnice v predprodaji na mojkino.si ali na blagajni pred dvorano.
18
februar 2017
KULTURA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Srečanje z umetnikom
Koncert indijske glasbe
Slavko Pezdir v pogovoru z dr. Jožetom Muhovičem
Prosvetno društvo Braslov-če začenja z novo serijo pogovorov iz ciklusa Srečanje z umetnikom. Gost letošnje prve predstavitve je bil dr. Jožef Muhovič.
Prosvetno društvo Braslovče je v sodelovanju z Občinsko knjižnico Braslovče pripravilo pogovor iz ciklusa Pogovori z umetnikom, ki ga bo tudi v letošnjem letu moderiral Slavko Pezdir, dolgoletni sodelavec Dela, gledališki kritik in novinar. Svojo kariero je začenjal kot pedagog, nadaljeval kot upravnik celjskega gledališča, nato pa se je prepustil novinarskim vodam in gledališki kritiki.
V goste so tokrat povabili akademskega slikarja in univerzitetnega profesorja dr. Jožefa Muhoviča, ki študentom slikarstva, kiparstva in oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje predava likovno teorijo, formalno likovno analizo in metodologijo umetniškega raziskovanja. Umetnik se je občinstvu
predstavil z nekaj izbranimi digitalnimi projekcijami svojih likovnih stvaritev in spremljevalnimi pojasnili. Slavko Pez-dir je s sogovornikom odstiral tudi njegove teoretske razmisleke o sodobni likovni umetnosti, o vedno dinamičnih razmerjih med umetnikom in umetnino na eni ter umetnino in gledalcem na drugi strani. Seveda pa sta umetnik in moderator spregovorila tudi o razmerju med likovno teorijo in prakso, med porojeno in ma-terializirano idejo, med avtorji posameznih likovnih stvaritev in vse bolj »zvezdniškimi« avtorji (selektorji, kuratorji) velikih bienalnih, trienalnih mednarodnih razstav, postavitev, izborov.
Pogovorni dogodek so s svojim nastopom popestrili člani Plesnega gledališča Braslovče, tokrat z izvirnim likovno-gi-balnim prologom, ki ga je, posebej za to priložnost, zasnovala Ana Vovk Pezdir, vodja plesnega gledališča.
T. Tavčar
Dr. Jožef Muhovič je redni profesor za likovno teorijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rodil se je v Sv. Lenartu
pri Gornjem Gradu in leta 1977
diplomiral slikarstvo na tedanji ALU UL, kjer je leta 1980 zaključil slikarsko specialko pri Janezu Berniku in leta 1981 grafično specialko pri Bogdanu Borčiču. Sočasno je študiral in diplomiral filozofijo na FF UL, kjer je leta 1981 magistriral in leta 1986 doktoriral. Ustvarja kot slikar, grafik in kipar (25 samostojnih razstav doma in na tujem, 150 sodelovanj na skupinskih razstavah, odkupljena dela v zbirkah muzejev in razstavišč na Dunaju, v Berlinu, Gradcu, Ljubljani, Novem mestu in v ZDA) ter kot avtor strokovnih in znanstvenih del s področij likovne teorije, estetike in filozofije umetnosti (znanstvena bibliografija obsega okoli 200 bibliografskih enot). Najpomembnejše njegovo le-ksikografsko in monografsko avtorsko znanstveno delo je zajeten Leksikon likovne teorije, ki ga je letos izdala založba Mohorjeve družbe v Celju.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ste lahko v petek, 27. januarja, prisluhnili koncertu klasične indijske glasbe. Prireditve se je skupaj s sodelavci udeležil tudi indijski veleposlanik v Sloveniji, njegova ekscelenca Sarvajit Čakravarti.
Zbrane sta pozdravila žalski podžupan Robert Čehovin in predstavnik indijskega veleposlaništva. Tokratni koncert je nastal v sodelovanju z Občino Žalec in indijskim svetom za kulturno sodelovanje, ki je bil ustanovljen leta 1950. Njegova naloga je vzpostavljanje stikov in predstavitev indijske kulture v mednarodnem prostoru. Zbranim sta se predstavila vr-
Sitarist Anja Saha in Subrata Manna sta v Žalcu navdušila z indijsko glasbo.
hunska glasbenika, in sicer si-tarist Anjan Saha ob spremljavi Subrate Manne na tabli.
Indijska klasična glasba se vedno izvaja v ragah, ki pred-
stavlja tonski okvir za skladbo in improvizacijo glasbenika, ki s svojim razpoloženjem vpliva na zvok in melodijo skladbe.
T. T.
Dijaki bogatejši za veliko znanja
V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu bo do 24. februarja odprta razstava z naslovom Osebna izkaznica umetniške gimnazije likovne smeri na Gimnaziji Celje -Center.
Na pot je razstavo ob odprtju pospremila Lidija Koceli z ZKŠT Žalec, o likovni smeri na Gimnaziji Celje - Center in o razstavi pa je zbranim spregovoril dijak četrtega letnika Amadej Canjuga. Umetniška gimnazija likovne smeri je najmlajša od treh programov na omenjeni gimnaziji. Na pričajoči razstavi so predstavljeni izdelki, ki so jih dijaki ustvarili pri strokovnih predmetih pod mentorstvom učiteljev strokovnih predmetov Željka Ocepka, Ane Pečnik, Maje Rak in Mojce Šmid.
Zadnja leta je moderna šola zelo naklonjena projektnemu
Razstavljali celjski gimnazijci
delu in tudi na umetniški gimnaziji so vključeni v številne tako šolske kot mednarodne projekte in tako dijaki pridobivajo znanje na zanimiv, privlačen in sodoben način. »Zelo smo veseli, da že vrsto let tudi vzorno sodelujemo z Zavodom za kulturo, šport in turizem
Žalec, s katerim smo pripravili že veliko lepih dogodkov,« je ob koncu poudaril Amadej Canjuga, ravnatelj gimnazije Gregor Deleja pa se je ob tem zahvalil žalskemu zavodu in zaposlenim, ki jim nudijo pomoč, ter županu Občine Žalec Janku Kosu.	T. Tavčar
Seminar za mlade pianiste
Vera Ogrizovic navdušila
Mladi pianisti so dopolnili svoje znanje na seminarju.
Na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec je potekal tradicionalni seminar pianistov, ki ga ob začetku koledarskega leta organizira glasbena šola.
Na letošnjem seminarju se je kot predavatelj predstavil profesor Srdjan Filip Caldarevic z Akademije za glasbo v Zagrebu. Prvi dan seminarja je v
dvorani glasbene šole pripravil tudi samostojni koncert. Gre za izjemno virtuoznega profesorja, ki je svojo virtuoznost nadgradil z izjemnim pedagoškim občutkom za delo z mlajšimi generacijami.
Na seminarju se je izobraževalo 17 učencev, ki so ob zaključku seminarja predstavili, kaj so se
naučili, mag. Gorazd Kozmus in predavatelj pa sta jim podelila diplome in potrdila o sodelovanju na klavirskem seminarju.
Glasbena šola nadaljuje izjemno tradicijo izvedb klavirskih seminarjev, v okviru katerih prihajajo v mesto Žalec izjemna imena klavirske virtu-oznosti.	T. T.
S samostojnega koncerta Vere Ogrizovic
Glasbena šola Risto Savin Žalec je med 5. in 7. februarjem izvedla seminar za kitariste, ki je že tradicionalno namenjen učencem in mentorjem glasbene šole in je za udeležence brezplačen.
Vsako leto na seminarju gostijo kakšnega znanega ume-
tnika in pedagoga kitarista. Letos je bila to profesorica kitare Vera Ogrizovc iz Beograda, ki se je prvi dan seminarja pred povsem polno dvorano v glasbeni šoli predstavila na samostojnem koncertu.
V okviru seminarja, ki ga je odprl ravnatelj šole mag. Go-
razd Kozmus, je predavateljica predajala svoje bogate življenjske izkušnje igranja na kitaro več kot 30 udeležencem, ki so z velikim zanimanjem sledili njenim navodilom, izvedla pa je tudi predavanje z naslovom Kako se znebiti treme.
T. Tavčar
_SaAurUs&e/.daiitte/A
KULTURA
februar 2017
19
Mladi in Prešeren v Dvorcu Novo Celje
Dejana Vučičevic je s svojim načinom igranja poskrbela za precej smeha.
Dvorec Novo Celje je bil na večer slovenskega kulturnega praznika prizorišče zanimive kulturne prireditve, ki jo je organizirala dijaška sekcija Študentskega kluba Žalec v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec.
Prireditev je bila zasnovana kot preplet preteklosti in sedanjosti, na njej pa so predstavili odnos do kulture in pesnika Franceta Prešerna, kot je blizu mladim in njihovemu načinu življenja. V sicer hladnem prostoru dvorca se je ta večer prepletala Prešernova poezija s posnemanjem njegovega življenja, z mladostno sproščenostjo povezovalke in pripo-vedovalke Dejane Vučičevič in pesništvom Amadeja Tanjuga, za prijetno popestritev kulturnega dogodka pa je poskrbela mlada plesalka Živa Steiner.
Ob koncu prireditve, ki so jo obogatili tudi z razstavo treh ustvarjalcev Aleksandra Kor-berja (fotografija), Eve Popit (slikarstvo) in Amadeja Tanjuga (poezija, glosa), so zbrane nagovorili predsednica Študentskega kluba Žalec Tanja Oset, predstavnik ZKŠT Žalec Uroš Govek ter glavni organizator in predsednik dijaške sekcije pri ŠKŽ Andraž Čeho-vin.
Andraž Čehovin
Uradnemu delu, ki so ga sklenili z zahvalo vsem nastopajočim, ZKŠT in vsem udeležencem, ki so povsem napolnili prireditveni prostor, je sledilo prijetno druženje. To je bila tudi priložnost za pogovor z nekaterimi glavnimi akterji prireditve. In kaj so nam povedali?
Tanja Oset, predsednica ŠKŽ: »Za današnji večer smo dali vse vajeti v roke naši dijaški sekciji, ki si je nekako zamislila narediti poseben večer z naslovom Mladi in Prešeren, na katerem bi prikazali svoj odnos do Prešerna, kaj jih oddaljuje, kaj povezuje. Na prireditvi smo videli zelo različne pristope, zelo različna dojemanja Prešerna, kar je tudi pope-
Tanja Oset
strilo današnji večer. Z dijaško sekcijo smo delali že različne projekte, ta pa je drugačen zaradi velikosti, drugačnega občinstva in drugačnega pristopa. V tej smeri bo naše delovanje tudi v prihodnje, saj si v ŠKŽ želimo dobiti čim več novih poslušalcev, gledalcev, obiskovalcev in mislim, da nam bo na tak način morda to res uspelo. Kot študentski klub bomo letos poleg naših tradicionalnih aktivnosti, kot je na primer Žalska noč mladih, poslej tudi bolj športno aktivni. Zelo se povezujemo z ZKŠT Žalec, potem z Mladinskim društvom Polzela, kjer nam gredo na roko pri različnih potovanjih, organiziramo smučanje in smo polni idej in novega zagona.«
Dejana Vučičevič, povezo-valka in izvajalka programa: »Naš nocojšnji namen je bil predstaviti Prešerna v neki mladostniški podobi. Nismo hoteli, da vse spominja na staro, da smo monotoni, da samo beremo, ampak pokazati, kakšna je današnja mladina. Da smo tudi mi umetniki, da tudi mi dajemo svoja čustva na list papirja, na platno in v besede. Vsak se je predstavil na svoj način s svojo ustvarjalnostjo. Tako so se moji kolegi predstavili z razstavo fotografij, s slikarsko razstavo, z branjem lastne glose ..., jaz pa z besedo in mladostniško razigranostjo. Zelo sem zadovoljna z nocojšnjim večerom, kar je pokazal tudi odziv občinstva. Še posebno sem zadovoljna, ker je
bilo vse narejeno spontano in z ljubeznijo. Tudi če je šlo kaj narobe, če je bila kakšna napaka, je pomembno, da smo se tega lotili z veseljem in ljubeznijo do ustvarjalnosti in da smo na koncu vsi zadovoljni. Pri svojem nastopu sem si pomagala z raznimi podatki, zabeleženimi na papirju, vse drugo pa je bila rahla improvizacija, tako kot po navadi, takšni, kot smo najstniki, vse zadnjo minuto.«
Andraž Čehovin, predsednik dijaške sekcije: »Vesel in zelo zadovoljen sem, da nam je uspelo pripraviti ta večer v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Še bolj pa, ker smo pokazali neko povezanost z njim in mladimi danes. Kljub temu da je bilo v dvorcu hladno, so naši izvajalci
prinesli v prostor neko energijo, toplino in hkrati pokazali drugačen, mladostniški pristop dojemanja Prešerna. Čeprav smo imeli scenarij, ki je služil kot rdeča nit dogajanja, smo veliko improvizirali, k temu je svoje dodala tudi elektrika, ki nam je kar naprej nagajala, a je kljub temu po mojem prepričanju in glede na odziv publike, ki je postregla z močnimi aplavzi, vse dokaj dobro izpadlo. Še posebej smo veseli, da se je prireditve udeležilo toliko ljudi, ki so nam s tem dali še dodatno spodbudo za naše nove projekte. Naša prvenstvena naloga bo tudi v prihodnje čim bolj delovati v zadovoljstvo naših članov ter hkrati tudi za okolje, v katerem delujemo.«
D. Naraglav
Andreja Cilenšek: Knjiga življenja
Arhitekture čustev
Andreja Cilenšek med predstavitvijo svoje knjige
Iztok Maroh
V Občinsko knjižnico Bra-slovče so povabili domačinko Andrejo Cilenšek. Zase pravi, da je raziskovalka in opazovalka življenja, duhovna iskalka. Privlači jo tematika smrti. Rada se druži s starostniki in jim pomaga pri izboljšanju kakovosti njihovega življenja. Končuje študij organizator socialne mreže in je aktivna prostovoljka v Domu ob Savinji v Celju ter v Slovenskem društvu Hospic.
Do dela, ki jo notranje polni in veseli, jo je pripeljalo večletno delo na sebi v šoli duhovnosti in meditacije Clairvision v Kaliforniji. Vodi pogovorne skupine s starostniki in izvaja predavanja na temo staranja, minljivosti in žalovanja. Pripravila je vodnik za notranje potovanje vsakogar, ki bi želel pogledati vase ter zapisati svoje občutke in misli o življenju in minljivosti življenja. Vodnik z naslovom Knjiga življenja nam je skozi pogovor tudi predstavila. Knjiga je namenjena vpogledu v naša življenja in tudi
premisleku o tem, kaj bi radi sporočili tako sebi kot vsem, ki jih imamo radi. Avtorica knjige meni, da bi si vsak v življenju
moral vzeti čas za razmislek o svojem odnosu do življenja, do svojih čustev, predvsem do svojih strahov, minljivosti ... "V tempu življenja, ko dnevi pogosto tako bežijo mimo nas, da si redko vzamemo čas zares biti sami s sabo, smo si vzeli čas za nas, za druženje. Za pogovor, ki je bil globlji, intimnejši in se je dotaknil vsakogar izmed nas. In verjamem, da smo vsaj ta večer čutili sebe, zaznavali sebe globlje in se odprli občutenju."
T. Tavčar
V Savinovem likovnem salonu bo do 18. marca odprta razstava Arhitekture čustev avtorjev Kristine Rutar, ki živi in dela v Ljubljani, in Iztoka Maroha, doma iz Maribora.
Avtorja in razstavo iz cikla Prostor, telo in mediji v prehajanju je ob odprtju predstavil Matjaž Brulc in poudaril, da se temeljna vez med ustvarjanjem Kristine Rutar in Iztoka Maroha skriva v njunem zanimanju za keramiko, v njunem strmenju k sintezi veščega obrtniškega znanja in izvirnih umetniških teženj. Dialoško zasnovana razstava izkazuje njuno razumevanje ter izrabo keramike v smislu kiparske materije, ki omogoča natančno obdelavo detajlov, hkrati pa tudi povsem avtonomno govorico visoko estetizirane forme, ki za svoje polnokrvno udejanjanje pogosto terja razsežnost prostora.
Kristina Rutar se na razstavi predstavlja z novo postavitvijo, poimenovano Alma mater, ki tako na vsebinski kot na formalni ravni izhaja iz njenega nekoliko starejšega projekta z naslovom Vdor v prostor. Ob spogledovanju s starodavnimi mitološkimi temami se v simbolični posta-
I f>1
Avtorja razstave Kristina Rutar in
vitvi množica amorfnih teles giblje k točki v prostoru, ki jo kot izvir in hkrati središče na pomenljiv način zaseda figura ženske. Iztok Maroh pa se predstavlja s serijo manjših del, med katerimi so nekatera predstavljena prvič; gre za ki-
parske kompozicije, v katere se vpisujejo različne podobe oziroma sledi teles, ki nemalokrat prehajajo na področje fantazijskega, da bi tako spregovorila o antagonizmih človekove duševnosti.
T. Tavčar
Spremenjen delovni čas knjižnic
Občinska knjižnica Braslovče je od 1. februarja odprta tudi ob ponedeljkih in petkih od 8. do 13. ure. Ostale dni pa je na voljo bralcem (tako kot do sedaj) ob torkih in četrtkih od 12.30 do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Zaprta je le ob sredah.
Krajevna knjižnica Šempeter se je preselila v prostore šolske knjižnice OŠ Šempeter in je po novem odprta vsako sredo od 17. do 19. ure.
20
febr
2017
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
Športna priznanja športnikom
Odbojkarji zaključili evropske nastope
Dobitniki plaket, župan Jože Kužnik, predsednik ZŠD Ivi Kapitler, gosta Jolanda Čeplak in Rok Drakšič ter voditelj Tomaž Satler
Zveza športnih društev Občine Polzela in Občina Polzela sta na gradu Komenda pripravili kulturno-špor-tno prireditev, na kateri so polzelskim športnicam in športnikom podelili plakete in nagrade za pomembnejše uspehe na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih preteklega leta.
Zbrane je najprej pozdravil župan Jože Kužnik. Športnikom in športnim delavcem in delavkam se je zahvalil za trud in promocijo občine na številnih tekmovanjih doma in v tujini. Gosta prireditve sta bila nekdanja odlična atletinja Jolanda Čeplak in judoist Rok Drakšič, udeleženca olimpij-
skih iger, svetovnih in evropskih tekmovanj. Z njima se je pogovarjal voditelj prireditve Tomaž Satler. V kulturnem programu je nastopila pevka Saša Zamernik ob klavirski spremljavi Jakoba Zlatinška. Plakete in nagrade so dobitnikom podelili župan Jože Kužnik, Jolanda Čeplak, Rok Drakšič in predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler, ki se je ob koncu podelitve zahvalil vsem dobitnikom plaket in nagrad ter jim zaželel tudi v letošnjem letu veliko športnih uspehov.
Bronaste plakete so prejeli Luka Deberšek (karate), Bono Kralj Kos (deskanje na snegu), Milan Koren (kinologija), De-
nis Babič, Domen Orož (oba atletika), Zlatko Hribernik (tekmovanje šoferjev), Jaka Udrih (odbojka); srebrne plakete so prejeli PD Polzela - ekipa E, starejši člani, PD Polzela - ekipa C, srednješolci do 18 let (obe ekipi na področju planinske orientacije), Ina Rojnik, Gašper Plevčak, Marko Božiček (vsi atletika), Matevž Kunst (rokomet), Klemen Hribernik (nogomet), Nuša Žerjav, Maj Bašič Fekonja, Lan Podpečan, Svit Podpečan (vsi karate), Max Kralj Kos (deskanje na snegu), Domen Zabukovnik, Pia Zoja Glavnik, Filip Žak Glavnik (vsi taekwondo); zlato plaketo pa prejel Iztok Melanšek (kolesarstvo).	T. Tavčar
Na povratni tekmi osmine finala odbojkarskega pokala Challenge je ekipa SIP Šempeter z 1 : 3 (-21, 19, 19, 25) morala priznati premoč norveški ekipi Viking TIF Bergen, ki se je uvrstila v če-trtfinale. Tekmo si je v polni dvorani OŠ Šempeter ogledalo več kot 350 gledalcev.
SIP Šempeter: Bukšek 5, Robida 11, Oder 3, Pokeršnik, Majer, Vrhunc J. 7, Udrih 3, Javornik, Majcenovic Zuka 5, Boženk 18, Hirci 5, Hrastovec.
Gostje z Norveške so dobro začeli tekmo in si že takoj priigrali nekaj točk prednosti. Pri domačih sta v prvi postavi manjkala izkušeni korektor in najboljši napadalec ekipe Danijel Pokeršnik ter srednji blo-ker Gregor Javornik, tako da je pri vodstvu gostujoče ekipe za štiri točke domači trener Ci-lenšek zahteval pol minute odmora. Njegovi varovanci so v nadaljevanju zaigrali nekoliko bolj zbrano in se približali na le dve točki zaostanka. Sledil je še »as« kapetana Vrhunca, ki ga je domača publika nagradila z glasnim aplavzom. V nadaljevanju smo spremljali izenačen obračun, v končnici pa so domači vendarle prišli do vodstva
Na slikah s povratne tekme v Šempetru (v rdečih dresih igralci SIP Šempetra)
in si do konca niza priigrali dovolj veliko razliko, da so mirno zaključili niz 1 : 0.
Izenačen začetek drugega niza je obetal napeto nadaljevanje tekme, a so Norvežani ponovno uspeli pobegniti na štiri točke prednosti. Tudi po pol minute odmora so nadaljevali v enakem ritmu in dodali še dve točki. Požrtvovalna igra odbojkarjev Šempetra ni zadoščala in Vikingi so pobegnili kar za devet točk. Nato so gostitelji uspeli zmanjšati razliko,
a vseeno je v Šempetru prišlo do izenačenja v nizih.
V tretjem in četrtem nizu so bili boljši gostje. Gledalci so jih še vedno glasno spodbujali s skoraj povsem polnih tribun šempetrske dvorane, a gostje so si priigrali neulovljivo prednost in v svojo korist odločili tretji in četrti niz. Tako so si zagotovili najmanj točko na tej tekmi in glede na tri točke s prve tekme že potrdili svoje napredovanje v četrtfinale pokala Challenge. T. Tavčar
Braslovčani drugi na domačem terenu
Prva ekipa LEV zavarovanja Žalec
Ekipi LEV zavarovanja Žalec in Vrtine Palir Polzela
Braslovški klub je znova pokazal svojo kakovost in uspešnost.
V	športni dvorani na Polzeli so v nedeljo, 12. februarja, odigrali polfinalno in finalno tekmo Savinjske košarkarske lige Vrtine Palir, ki jo je organiziralo Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela. V ligi je letos sodelovalo osem ekip s širšega celjskega območja, naslov prvaka pa je prvič osvojila ekipa LEV zavarovanja Žalec.
V	tekmi za tretje mesto je ekipa Instalacije Verhovšek Šentjur z rezultatom 73 : 59 premagala ekipo EVB upra-vljanje.si Ložnica, v finalni tekmi pa je ekipa LEV zavarovanja Žalec lansko zmagovalno ekipo lige Vrtine Palir Polzela premagala z rezultatom 79 : 62. Najuspešnejši strelec zmagovalne ekipe je bil s 24 točkami
Matic Goropevšek, najboljši strelec poražene ekipe pa z 19 točkami Beno Pungartnik. Srečanje je bilo v začetku izenačeno, nato pa so igralci LEV zavarovanja Žalec s hitro igro in z natančnimi meti vodili do 15 točk, pet minut pred koncem celo za 20 točk in ob koncu zasluženo zmagali. Peto mesto je osvojila ekipa Last second Shod Polzela, šesto ŠD Body Solution Žalec in sedmo ekipa Veterani Polzela.
Posamične razvrstitve, upoštevani dosežki iz rednega dela tekmovanja: pri skokih je bil najboljši Tomaž Korošec iz ekipe Instalacije Verhov-šek Šentjur z 10,2 skoka, pri izvajanju prostih metov Luka Gržina iz ekipe ŠD Body Solution Žalec z 88-odstotnim
izkupičkom, pri strelcih trojk Uroš Drobne iz ekipe Veterani Polzela s 57,1-odstotnim metom, pri strelcih skupno s 114 točkami Tomaž Korošec iz ekipe Instalacije Verhovšek Šentjur, ki so ga razglasili tudi za najkoristnejšega igralca lige, najstarejši igralec je bil Dušan Pajič iz ekipe Veterani Polzela, naj navijačica pa Katja Pungar-tnik.
Pokale, medalje, zmagovalne prstane in nagrade so košarkarjem podelili župan Občine Polzela Jože Kužnik, Dani Turnšek, predsednik Športno košarkarskega društva KOŠ Polzela in predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler. Zaključno prireditev si je ogledalo okoli 500 gledalcev.	T. Tavčar
V soboto, 4. februarja, je v športni dvorani Osnovne šole Braslovče v organizaciji bra-slovškega Taekwondo kluba Sun in ITF Taekwondo zveze Slovenije potekalo državno prvenstvo za vse starostne kategorije in vse discipline. Tekmovanja se je udeležilo 144 tekmovalcev iz sedmih klubov, ki so se pomerili v formah, borbah, specialni tehniki in testu moči. Barve domačega kluba je zastopalo 24 tekmovalcev, ki so v skupnem seštevku zasedli odlično drugo mesto, takoj za večletnimi skupnimi zmagovalci Velenjčani.
Prvenstvo je odprl župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, tekmovalce pa je pozdravil tudi predsednik
ITF Zveze za tradicionalni taekwondo Slovenije Matevž Žugelj in vsem zaželel prijetno tekmovalno druženje in uspešne borbe. Domači tekmovalci so tudi tokrat dokazali, da sodi njihov klub med najboljše v državi.
Naslove državnih prvakov so si v formah prislužili Klemen Strojanšek med starejšimi dečki, Sabina Bec med članicami in Zoran Lončarič med člani ter Boris Kovačič, Robi Mešič in Boštjan Šketa med veterani posamezno. Ekipa veteranov v postavi Robi Mešič, Boštjan Šketa in Simon Jan je osvojila naslov ekipnih državnih prvakov v formah in tudi v testu moči. V borbah so si naslov državnih prvakov priborili Nino Kranjec
Lončarič, Klemen Strojanšek, Ana Sajtl, Jan Sajtl, Pia Matko, Simon Zajec, Urh Černivšek, Sabina Bec in med veterani Simon Jan, ki je zmagal tudi v testu moči. Mladinska moška ekipa v postavi Klemen Strojanšek, Simon Zajec ter Jan in Tilen Šketa je slavila zmago tudi v samoobrambi. Za najboljšo članico so razglasili Sabino Bec, za najboljšega veterana v silver kategoriji pa Simona Jana. Poleg naslovov državnih prvakov so Braslov-čani osvojili še osem drugih in sedem tretjih mest.
Braslovške taekwondoiste čaka še nekaj kontrolnih tekmovanj, nato pa se bodo začele priprave za evropsko prvenstvo, ki bo konec aprila v Li-verpoolu v Angliji. D. N.
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
SPORT
febr
2017
21
Desetletje Nestorja
KK Nestor je v soboto, 21. januarja, obeležil desetletnico svojega delovanja. V dvorani kulturnega doma v Gri-žah so predstavili zgodovino kluba, izpostavili pomembnejše dogodke in predstavili to borilno veščino.
Ob tej priložnosti sta jih obiskala župan Občine Žalec Janko Kos in predsednik Karate zveze Slovenije Igor Zelinka in članom karate kluba podelila priznanja za pretekle uspehe, žalski župan pa je predsedniku kluba Damirju Vrbaniču podelil darilo Občine Žalec.
Svojo zgodbo so Nestorjev-ci začeli pisati leta 2006, ko so začeli z vadbo v prostorih stare osnovne šole v Grižah. Klubu so se pridružili tekmovalci, ki so trenirali karate v žalskem karate klubu, poleg tega pa so vpisali tudi nove člane. Zaradi administrativnih postopkov so najprej tekmovali za Karate klub Radvanje, ki jim je priskočil na pomoč in začasno registriral Nestorjeve tekmovalce. V naslednjih letih se je klubu pridružilo še nekaj članov, ki so karate trenirali v drugih sredinah in so si želeli tekmovalnih uspehov. Ob gradnji nove šole v Grižah so se začasno preselili v prostore fitnes centra Olympus v Žalec in se v Griže vrnili po treh letih, tokrat v novo šolo. »Naučili smo se tudi, kako se organizira in izpelje tekma za državno prvenstvo. In naučili smo se tako dobro,
Župan Janko Kos ob predaji darila DamiruVrbaniču
da smo kar nekaj let zapored kadetsko, mladinsko in državno prvenstvo U21 organizirali v sodelovanju s KZS. Ob tej priložnosti bi se radi še enkrat zahvalili vsem članom in staršem za pomoč pri organizaciji teh tekem,« je ob tem povedal predsednik Damir Vrbanič.
V preteklih letih so se Nest or j evci udeležili 172 tekem na domačih tleh in v tujini, od šolske lige do evropskih in svetovnih prvenstev, in osvojili več kot 700 medalj. Člani KK Nestor so redno osvajali naslove državnih prvakov (leta 2012 so osvojili 11 medalj na DP, od tega 6 naslovov državnih prvakov), prav tako so bili uspešni na ekipnih tekmah na državnih prvenstvih, dekleta so postale državne prvakinje tudi v ka-tah ekipno. »Z mednarodnih turnirjev nikoli nismo prišli praznih rok, prav tako pa je naš klub vedno prispeval najmanj enega tekmovalca, ki je zastopal barve Slovenije na evrop-
skih ali svetovnih prvenstvih. V mlajših kategorijah so člani reprezentance in udeleženci EP ali SP najmanj trije, štirje naši člani,« je še povedal Vrbanič.
V klub vsako leto sprejmejo nove člane in tako skrbijo za podmladek in rast ter razvoj kluba. Dvakrat v letu organizirajo izpite za višje pasove, s tem preverijo nivo znanja članov. Poleg tega skrbijo, da se njihovi trenerji redno izobražujejo in opravljajo zahtevane preizkuse Karate zveze Slovenije. »Obenem ne pozabimo, da karate ni samo učenje, ampak mora biti tudi zabavno. Zato se ob koncu šolskega leta družimo na pikniku, poleti se spomnimo na karate na karate kampu, jeseni se novi člani spoznajo z ostalimi člani na kostanjevem pikniku, konec leta pa nazdravimo odhajajočemu letu na novoletni zabavi,« so ob obletnici o življenju kluba zapisali v KK Nestor.
L. K., foto: arhiv KK Nestor
Občinsko prvenstvo v veleslalomu
Na Golteh je v soboto, 11. februarja, potekalo občinsko prvenstvo Občine Prebold v veleslalomu, ki ga je že deveto leto zapored v sodelovanju z občino organiziral Smučarski klub Prebold.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 65 smučark in smučarjev različnih starostnih skupin. Tekmovanje je vodil Tomaž Pančur, ki je na duhovit način spodbujal tekmovalce in komentiral rezultate ter tudi podelitev medalj in nagrad. Zaradi slabega vremena so žal odpadle animacijske igre tako za najmlajše kot vse ostale, poskrbeli pa so za malico in razne napitke za vse udeležence. Kot nam je povedal predsednik SK Prebold Primož Pančur, so bili z udeležbo zelo zadovoljni, želijo pa si, da bi se tega športnega dogodka v prihodnje udeležilo še več občanov. Kot klub se bodo trudili izboljšati in nadgraditi tekmovanje, morda celo z atraktivnejšimi nagradami ob večji pomoči sponzorjev. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem donatorjem za njihovo pomoč in se priporočajo za nadaljnje sodelovanje.
V najmlajši kategoriji (do 8 let) je pri deklicah zmagala Lena Kramer, pri dečkih pa Matic Naprudnik. V kategoriji od 9
Nekaj udeležencev ob razglasitvi rezultatov
do 12 let je pri deklicah zmago slavila Liza Kramer, pri dečkih pa Jon Počej. V kategoriji od 13 do 16 let je brez konkurence tekmo dobila Lina Roter. V kategoriji od 26 do 30 let je prav tako brez konkurence progo odpeljala Špela Zorko in dosegla tudi najboljši čas (44,25) med vsemi tekmovalkami. Prav tako sta se prvega mesta v svojih kategorijah, po času pa drugega oziroma tretjega med ženskami, veselili Anita Zagožen v kategoriji od 41 do 50 let (50,78) ter Natalija Peternel v kategoriji od 51 do 60 let (56,91).
Precej večja je bila konkurenca med moškimi tekmovalci. V kategoriji od 17 do 25 let je zmagal Tim Rogelj (38,96), v kategoriji od 26 do 30 let je bil brez konkurence prvi Andrej
Kiti bronasta na evropskem
Na 44. evropskem prvenstvu za kadete, mladince in mlajše člane, ki je prejšnji vikend potekalo v bolgarski Sofiji, je Žalčanka Kiti Smiljan osvojila bronasto medaljo v športnih borbah mladink nad 59 kg.
Članica slovenske državne mladinske izbrane vrste (in članice KK Nestor) Kiti Smi-ljan si je bron priborila v hudi konkurenci 32 tekmovalk. Na poti do 3. mesta je v 1. krogu premagala romunsko igralko R. A. Eleonoro Constantin, v 2. krogu Ukrajinko K. Dikid-zhi, v 3. krogu pa je izgubila z madžarsko karateistko D.
Czagany. V repasažu je bila Kiti močnejša od Angležinje J. Attfield, potem pa je dosegla še zmago za tretje mesto proti V. Bujič iz Črne gore.
Na 44. evropskem prvenstvu za kadete, mladince in mlajše člane v Bolgariji se je sicer merilo 1.147 tekmovalk in tekmovalcev iz 50 držav, med njimi tudi 30 naših reprezentantov. Posamezno državo je lahko v posamezni kategoriji zastopal samo en tekmovalec, tako da so na prvenstvu nastopili res najboljši med najboljšimi, kar gotovo daje njenemu bronu še dodaten lesk.	L. K.
Kiti Smiljan
Rokometašice pri ali na vrhu
Stergar (50,64), v kategoriji od 31 do 40 let je zmago med desetimi tekmovalci slavil Rok Ribič (38,03), v kategoriji od 41 do 50 let je bil najboljši Miran Kramer (39,48), v kategoriji od 51 do 60 let je zmagal Miran Adrinek (38,67), v najstarejši kategoriji 61 let in starejši pa je zmagal Franci Zupanc (47,57) pred Zdenkom Terpinom in najstarejšim tekmovalcem Tomažem Vozličem, nekdanjim predsednikom SK Prebold.
Najhitreje od vseh je progo presmučal Rok Ribič (38,03), drugi najhitrejši je bil Miran Adrinek (38,67), tretji pa Tim Rogelj (38,96). Sledijo jim Miran Kramer (39,48), Januš Po-čej (39,69), Jan Marko (40,28), Adam Bruner (40,70), Jure Ter-pin (40,99) in drugi. D. N.
Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so pod vodstvom Jerneja Gologranca februarja zabeležile dve zmagi in poraz in so trenutno na 4. mestu lestvice 1. A državne rokometne lige za ženske.
V 13. krogu ligaških tekmovanj so z rezultatom 35 : 25 (19 : 13) zabeležile domačo zmago proti ŽRK Aklimat Ptuj. V 14. krogu so z rezultatom 25 : 28 (13 : 14) v gosteh slavile zmago proti ekipi ŽRK Velenje. Prejšnjo soboto pa so v domači dvorani I. OŠ Žalec klonile proti ekipi ŽRK Mlinotest Ajdovščina (23 : 26, polčas 12 : 14). Do konca rednega liga-škega dela je še šest krogov, že to soboto pa jih čaka naslednja tekma, v gosteh se bodo namreč pomerile z RK Ljubljana. Prva naslednja domača tekma bo zanimiv lokalni derbi s trenutno tretjeuvrščeno ekipo na lestvici 1. ADRL z ŽRK Celje Celjske mesnine 4. marca ob 19. uri.
Finalno končnico od 1. do 6. mesto pa so si medtem že priborile žalske kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča, ki so v 14 tekmah v tej sezoni še neporažene in vodilne na lestvici Vzhod. Z zadnjo zmago prejšnjo soboto proti ŽRK Celje Celjske mesnine (24 : 19, polčas 10 : 10) pa so si priborile še zadnji dve točki za popoln izku-
S tekme proti ŽRK Mlinotest Ajdovščina minulo soboto
piček točk, ki jih bo spremljal v končnico za mesta od 1. do 6. mesta. Tam se bodo pomerile namreč prve tri ekipe z lestvic Vzhod (Žalec, Ptuj in Celje) ter Zahod (Olimpija, Krim in Naklo), iz prvega dela tekmovanj pa bodo štele le točke tekem med prvimi tremi z lestvic.
Dobro so na poti tudi starejše deklice A RK Zelene Doline Žalec s trenerjem Jernejem Rantahom, ki so prejšnjo soboto ravno tako slavile proti celj-
ski ekipi (20 : 16, polčas 10 : 9) in so trenutno na 3. mestu lestvice Vzhod, do konca prvega dela tekmovanj in do odločitve o nadaljevanju pa jih čakata še dva kroga.
Mlajše deklice A in B, obe ekipi vodi Tana Sutaj, sta februarja zabeležili po dve zmagi. Mlajše deklice A so doslej še nepremagane (šest zmag v šestih tekmah), mlajše deklice B pa so v petih tekmah izgubile le enkrat. T. T., foto: L. K.
Hopsi izgubili v polfinalu
Druga polfinalna borba za pokal Špar v košarki je postregla z izjemno izenačeno tekmo med Hopsi in Krko. Večji del srečanja so vodili Polzelani, zmage in uvrstitve v finale pa so se na koncu veselili Novomeščani, ki so slavili z rezultatom 65 : 77. V finalu je Olimpija premagala Krko (86 : 81) in osvojila naslov pokalnega prvaka.
Boštjan Kuhar, Hopsi Polzela: »Krka je prišla do zmage predvsem po zaslugi dobrega meta v zadnji četrtini, ko so novomeški košarkarji zadevali praktično
vse, s čimer so poskušali. Pokazali smo, da se lahko kosamo z vsemi moštvi, žal pa tudi danes nismo bili na svojem maksimumu. Čebašek, ki je naš najboljši strelec, zaradi bolezni cel teden ni treniral, danes pa je bil pri-
pravljen le za nekaj minut igre. Misli sedaj preusmerjamo nazaj v ligo Nova KBM, kjer se želimo uvrstiti med šest najboljših. Morda pa se nam tam uspe Krki oddolžiti za ta poraz.«
T. T.
ŠPORT NA KRATKO
1. DOL ženske 16. krog: Spodnja Savinjska Aliansa - Mislinja 3 : 1
1.	DOL moški 18. krog: Caltic Volleybal - SIP Šempeter 3 : 0
2.	DOL moški 15. krog: Črnuče ACH II. - ŠD Braslovče 3 : 2
3.	DOL moški vzhod 16. krog: TAB Mežica SIP Šempeter II 3 : 1 Tadej Boženk in Danijel Pokeršnik, člana OK SIP Šempeter, sta na mednarodnem turnirju v odbojki na snegu v Iranu na igriščih na 2650 metrih nadmorske višine osvojila 5. mesto.	T. T.
22
febr
2017
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
♦	OVEN Večje število planetov v vašem znaku vam v marcu obeta veliko dinamiko dogajanja. Vaš planet vladar Mars vas bo v prvi tretjini meseca oskrboval z ogromno energije, toda previdno ravnajte z njo. Od 13. dalje vam bo nudil odlično oporo pri delu Merkur, zato bo druga polovica meseca za vas uspešna pri umsko zahtevnejšem delu, dogovarjanju, sprejemanju odločitev, izobraževanju in podobno. V prvem marčevskem tednu vas bo čudovito razvajala Venera, v preostanku meseca, ko bo retrogradna, pa bo na preizkušnji trdnost vašega partnerstva. To je čas, da kaj spremenite, popravite, opustite. Vaša vitalna energija bo lepo naraščala že od 20. marca dalje, ko se bo začelo z vstopom Sonca v vaš znak novo astrološko leto Sonca in ko se bo uradno začela pomlad.
♦	BIK Vaša vladarica Venera bo v mesecu marcu ubirala od začetka drugega tedna dalje retrogradno pot. V praktičnem smislu to pomeni, da se bo potrebno ustaviti in ponovno marsikaj proučiti. Stvari ne bodo čisto takšne, kot bodo videti na prvi pogled. Malo za tem, 10. v mesecu, bo vstopil v vaše znamenje bojevnik Mars, zato vam moči in energičnosti za dosego ciljev ne bo primanjkovalo. Zelo pomembno bo, da boste višek energije porabljali za fizično zahtevnejša dela, šport in rekreacijo. Tudi tokrat bo narava vaša največja zdraviteljica in prijateljica. Posledice škodljivega stresa odpravljajte sproti, pa bo počutje odlično!
♦	DVOJČKA Polni načrtov in novih idej boste vstopili v pomladansko obdobje. Energije za uresničitev svojih želja vam ne bo primanjkovalo. Uspešni in zadovoljni boste s trendom dogodkov. Eden od večjih načrtov pa bo moral še malo počakati in bo luč sveta zagledal šele v pozno poletnem času. Veselili se boste toplejšega vremena, družabnega življenja, vse bo dobilo bolj prijazen in optimističen predznak. V ljubezni se lahko pojavijo dvomi, pojavi pa se lahko tudi oseba iz vaše preteklosti. Pošteno boste morali razmisliti, komu boste dali prednost.
♦	RAK Vladavina sorodnega znamenja ribi je skladna z vašim znakom. Lepo in kakovostno boste lahko napredovali na delovnem področju. Merkur v vodnem znaku bo močno dvignil nivo intuicije, zato se zanesite na moč občutkov in instinktov, ki vas bodo pravilno vodili. Ne bo vam manjkalo potrebne energičnosti, s katero boste še prodornejši in uspešnejši. Na ljubezenskem področju ste si že izborili svojo pot. Če še niste povsem zadovoljni, lahko trdnost svojega razmerja preverite prav v prvem pomladanskem mesecu. Tudi vas bo našla pomlad v svojem popolnem razcvetu in vas prijetno razvajala.
♦	LEV Večje število planetov v ognjenih znamenjih je voda na vaš mlin. Pridni, delovni, polni elana in smelih načrtov boste v marcu kos še tako zahtevnim opravilom. Z dobro organizacijo in delitvijo obveznosti pa lahko še nadgradite že tako kakovostno opravljeno delo. Povečana bo potreba po počitku in odmoru, saj preti nevarnost, da boste na vseh področjih pretiravali. Z izgorevanjem energije ne delate sebi nobene usluge, prav nasprotno, škodite lahko svojemu počutju in zdravju. Na čustvenem področju boste še posebej blesteli v prvih dneh meseca, ko boste izžarevali še posebno seksualno energijo.
♦	DEVICA Imeli boste občutek, da se vse odvija s pospešeno naglico, kar vas lahko spravlja ob živce. Z več prilagodljivosti boste lažje funkcionirali, dovolite si bolj filozofski način pri svojem delu in kaj prepustiti tudi drugim. To bo za vas noviteta, ki jo boste težko uveljavili, vendar vam svetujem prav to. Pomladansko prebujanje bo prebudilo tudi vaše čute in presrečni boste v naravi. Čim več časa poskušajte preživeti zunaj, saj se bo na tak način vaša energija obnavljala, počutje pa izboljševalo iz dneva v dan. V ljubezni bo bolj strastno kot po navadi, vsekakor pa lahko imate v tem času še en »obračun« iz preteklosti.
♦	TEHTNICA Večje število planetov v znaku Ovna bo v mesecu marcu nasprotovalo vašemu sončnemu znamenju. Zaradi tega boste imeli večkrat občutek, da vsi postavljajo pred vas prevelike zahteve. Težko boste usklajevali vsa nasprotja, ki se bodo pojavljala. Vendar z vašo pristno dobro organiziranostjo in prijaznostjo boste tudi v prvem pomladanskem mesecu vsemu kos. Vitalnost lahko nekoliko niha, poskrbite predvsem za dobro delovanje ledvic in preprečujte pritiske v glavi s tem, da boste uživali bistveno več vode. Mimogrede lahko dehidrirate, še vedeli ne boste, kdaj se to lahko zgodi. Pomlad bo v čustvenem smislu tudi v vas prebudila vse najlepše občutke in prav lepo vam bo.
♦	ŠKORPIJON Energije vam v prvem pomladanskem mesecu nikakor ne bo primanjkovalo. Načrtov bo ogromno in pripravljeni jih boste uresničevati, enega za drugim. Nekoliko lahko zastanete na sredini in ob koncu meseca, vendar vas to ne bo pretirano ustavljalo. Vaši občutki bodo okrepljeni, poslušajte, kaj vam pripoveduje podzavest. Od strasti bo kar prasketalo in lahko se zgodi, da boste v tem času hoteli celo preveč. Še pravi čas se morate ustaviti in ponovno proučiti, kateri so vaši resnični motivi in želje. Neka okoliščina vam bo močno v prid in znali jo boste uspešno vtkati v svoje življenje.
♦	STRELEC Vaš planet vladar Jupiter bo ves marec potoval v t. i. retrogradnem gibanju. To pomeni, da se bo marsikaj odvijalo za vaš temperamenten okus prepočasi. Zato bo ključna lekcija tega obdobja potrpežljivost. Pogosto vas bo spremljal občutek, da kljub obilici dela, ki ga opravite, ne napredujete najbolje. To seveda ne bo držalo. Ogromno energije boste imeli in zelo smotrno jo boste morali porabljati. Tudi vi se boste veselili vstopa v pomladansko obdobje in se prebujali skupaj z naravo. Strastno in zelo vznemirljivo bo v prvih dneh meseca. Lahko, da boste kasneje celo »izstavili račun« sebi ali svoji boljši polovici. Pazljivo, storite to čim bolj obzirno.
♦	KOZOROG Vaš vladar Saturn bo potoval po zadnjih stopinjah znamenja Strelca in vam v pomladanskem času ne pripravlja posebnih presenečenj. V drugi polovici meseca boste razpolagali z odlično energijo, zato se lahko lotite še tako zahtevnih projektov, saj vam bo uspevalo. Vaše ideje bodo zelo zanimive, zato ne oklevajte z njihovo uresničitvijo. Vaše zasebno življenje bo v tem času zelo pestro in zanimivo. Vse bo dobilo nek pospešen tempo in všeč vam bo vključevanje v širše delovanje vaše okolice. Prebujanje narave bo prebudilo tudi vaše čute. V ljubezni boste strastni in čutni, česar bo najbolj vesela vaša izbranka oziroma vaš izbranec.
♦	VODNAR Vaš vladar Uran bo ves mesec potoval po ognjenem znamenju Ovna, v katerem se bo v tem času zadrževalo več planetov. Tolikšna količina ognjene energije bo dodobra razgrela tudi vas in v vaše delovanje vnesla veliko stopnjo energičnosti. Paziti se je potrebno le morebitne egocentričnosti, pretiravati le ni potrebno. Odlično boste napredovali. V prvi polovici meseca upoštevajte pri delu in sprejemanju odločitev svojo intuicijo, ki bo zelo izostrena. Razveselili se boste pomladanskega obdobja, življenje bo takoj naslikano v prijaznejših barvah. Izkoristite prosti čas za obnovitev svojih stikov s prijatelji, saj ste jih izrinili na stranski tir. V ljubezni bo več vprašanj kot odgovorov, vendar bo vseeno lepo.
♦	RIBI Vaš vladar Neptun je še vedno na dolgotrajni poti po vašem znamenju, torej ima njegov vpliv na vas dvojno moč. Znova in znova vas opominja, da mora imeti vaš optimizem vedno trdno podlago. Na delovnem področju boste lahko v marcu dosegli lepe rezultate, saj boste še zlasti v prvi polovici meseca izredno dojemljivi, intuitivni in določene rešitve boste lahko dobesedno uzrli kot na pladnju. Le prisluhniti si morate! Vaša romantična plat narave se bo ob začetku pomladi še dodatno prebudila. Zaradi retrogradne Venere boste nagnjeni k brskanju po preteklih dogodkih. Mogoče bi bilo bolje, da se osredotočite na sedanjost in predvsem na prihodnost.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
VERZI
Februarje mesec, ko Slovenke in Slovenci praznujemo kulturni praznik, je pa tudi mesec, ko imajo kulturna in druga društva občne zbore. In ker je za kulturni praznik značilno, da recitiramo in deklamiramo, sem se tudi jaz odločila in spesnila vabilo za občni zbor.
V skladu z društvenim statutom vam pošiljam vabilo, ker je leto spet minilo,
da bo danes občni zbor in kratek kulturni program
pa tudi vse točke, ki sodijo zram.
Torej vabilo sem vam lastnoročno poslala,
zato bom na seji tudi uvodni govor podala.
Delovno predsedstvo in dva člana
bodo skrbeli za tekoči red programa.
Da bo vse evidentirano, da se ne bo kaj pozabilo,
bo pisan zapisnik in se bo vse povedano za poznejše rodove
ohranilo.
O delu društva bo podano poročilo,
kaj se je in kaj se ni dogodilo.
Kako je z denarjem in finančni plan,
bo predstavil naš blagajnik sam.
Sicer pa finance so take, kakršne so,
in tudi v bodoče nič boljše ne bo.
Tudi nadzorni odbor bo vsem prisotnim povedal,
katere zadeve si je bolj podrobno ogledal.
Investicije in vzdrževanje - tu pa imamo trenutno le seznam
želja,
tako je stanje, se pomagat ne da.
Sledil bo še plan dela za leto tekoče:
vsaka sekcija bo predstavila, kaj delati hoče.
Po razpravi bomo vsa poročila potrdili
in se mogoče tudi kaj konkretnega dogovorili.
Lahko, da bo kdo še pod razno kaj dodal,
potem pa se bo uradni del občnega zbora končal.
Besede gostov bodo kot po navadi spodbudne
brez konkretnih obljub - zgolj lepe in vljudne.
Seveda ne bo manjkal kulturni program.
Še dobro, da nas v vsakem kraju nekaj takih živi,
ki kulturi namenjamo dokaj svojih dni.
In prepričana sem, da bi Prešeren bil ponosen na nas,
če bi dano bilo mu živeti današnji čas.
Aja, pa še oznanilo:
ko bo občni zbor končan, se bo tudi jedlo in pilo. Za praznik kulture pa čestitam vsem vam z željo, da bi kulturno živeli sleherni dan.
Ola Mar
Obvestilo uredništva
Besedila za rubriko pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prispevkov, ki ne bodo podpisani s polnimi imeni avtorjev, ne bomo objavili. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo prav tako ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
MLADI
februar 2017
23
Talentiran nogometaš v Maribor
Obisk slikarja Rudija Španzla
Adrian s športnimi pedagogi, ravnateljico in vodjem programa Šport na ZKŠT Žalec
Na I. OŠ Žalec so se v preteklih dneh poslovili od svojega učenca Adriana Zeljkovica, štirinajstletnega talentiranega nogometaša, do zdaj člana Nogometnega kluba Žalec, ki se bo v prihodnje kalil v nogometni šoli velikega slovenskega kluba NK Maribor.
Adrian se na povabilo mariborskega kluba seli v Maribor, kjer bo nadaljeval tudi šolanje. Ob slovesu so mu na I. OŠ Žalec izročili tudi žogo s podpisi učiteljev v spomin na šolanje na I. OŠ Žalec. Adrian je ob slovesu povedal, da je vesel odhoda v Maribor, kar je plod predhodnega trdega dela. Izziva se veseli, najraje pa bi nekoč zaigral za Arsenal.
V NK Žalec, kjer je Adrian
Adrian Zeljkovic s svojim prvim nogometnim trenerjem Miranom Jelenom s I. OŠ Žalec
vse od svojega 6. leta starosti treniral nogomet, so ob tem zapisali: »Za Adriana je to izjemna priložnost, da še dodatno razvije svoj nesporen nogometni talent, za NK Žalec priznanje, da dobro dela-
mo z mladimi nogometaši, za vse ostale fante, ki trenirajo v našem klubu, pa dokaz, da se lahko s pridnim delom in z ljubeznijo do te čudovite igre doseže marsikaj.«
L. K., foto: arhiv I. OŠ Žalec
Otroci in načrtovanje prihodnosti
Na OŠ Polzela so 27. januarja pripravili šolski otroški parlament z naslovom Otroci in načrtovanje prihodnosti.
Učenci so že na razrednih urah v decembru in januarju skupaj z razredniki razmi-
Svet kot v risanki
Miki Miki miška, Miki Miki mavs, tvoja družba je zabavna, ker v risanki je ravs.
Zaspiš v mojih rokah in tam se prebudiš, ko pa zjutraj vstaneš, si risanko zaželiš.
V svet risank te pospremim, se s tabo veselim! Hitro, hitro brž vstanem, da te razveselim.
Urban Cestnik, 3. c, POŠ Tabor
Svet na drugem planetu
Tam prebivalci kot ježki so, saj v kroglice se zvijejo in do bistrega potočka odkotalijo. Hitro se napijejo in na vrh hriba zlezejo, kjer se v kroglico zavrtijo in v neznano izpuhtijo.
Lara Kotnik, 3. c, POŠ Tabor Pripravila Darja Savinek
šljali o prihodnosti. Tako so predstavniki oddelčnih skupnosti na šolskem zasedanju parlamenta lažje razpravljali in poleg svojih zagovarjali tudi stališča sošolcev. V razpravi so sodelovali učenci od 4. do 9. razreda, tudi učenci podružnične šole, ki so svojimi samozavestnimi in suverenimi komentarji dokazali, da omenjeno temo poznajo in so odraslim enakopravni razpravljavci. Pod mentorstvom učiteljice Nataše Jesenko in ravnateljice mag. Bernardke Sopčič so se spraševali, kdo so in kakšni ljudje želijo postati. Primerjali so vrednote, katerim sledijo, in svoje vizije prihodnosti povezali z varovanjem okolja, se ozrli vase, v
svoje okolje in v širšo družbo. Pogovor so vodili učenci Vita Sonjak, Ajda Vasle, Anže Ko-radej in Lev Podbregar. Učenci so izbrali tudi osem svojih predstavnikov, ki bodo sodelovali na medobčinskem šolskem parlamentu.
Srečanja so se udeležili tudi povabljeni gostje, in sicer podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, direktorica občinske uprave Alenka Kočevar, regijska koordinatorica otroškega parlamenta Kristina Kovač, predstojnica celjske območne enote ZRSŠ mag. Sonja Zajc in predstavnica Dnevnega centra Podmornica Polzela Jerneja Klančnik, ki so s svojimi pogledi obogatili razpravo.
T. T.
Mladi umetniki z mojstrom
V petek, 27. 1. 2017, je otroke 4. oddelka žalskega vrtca obiskal slikar Rudi Španzel. Za obisk smo se dogovarjali že oktobra 2016, ko smo v Vrtcih občine Žalec, v enoti Žalec I, v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine na temo Dediščina okoli nas izvajali projekt Žalec skozi otroške oči. V okviru projekta smo raziskovali dediščino mesta Žalec. Seznanjali in raziskovali smo trško arhitekturo - Zotlovo kovačijo in kovaški poklic, ostanek trškega obzidja - obrambni stolp, rojstno hišo skladatelja Rista Savina. Poslušali smo njegovo glasbo in nanjo tudi plesali. Trije oddelki so posebno pozornost namenili pridelavi hmelja nekoč in danes. Spoznavali smo Dom II. slovenskega tabora. Sprehodili smo skozi vse kotičke avle, dvorane, odra in odkrivali skrite kotičke zaodrja. Preizkušali smo se v vlogi nastopajočih in v vlogi gledalcev. Ogledali smo si in poslušali razlago slikarskih del Rudija Španzla, ki so na ogled v avli dvorane. V tistem času umetnik zaradi priprave razstave ob 25. obletnici samostojne Slovenije ni uspel priti k nam v Žalec, izrazil pa je željo, da bi se z nami srečal januarja 2017. In obljubo je držal.
Na začetku obiska je gospod Španzel v razgovoru z otroki predstavil poklic umetnika -slikarja. Otroci so z zanimanjem opazovali umetnikovo paleto, čopiče, slikarsko haljo; še posebej zanimiv se jim je zdel njegov klobuk. Sledilo je likovno ustvarjanje. Pod mentor-
stvom slikarja so otroci slikali v tehniki akvarela dva motiva: šopek in celopostavni portret. Otroci, stari 4 in 5 let, so ob spodbudah, navodilih in demonstraciji umetnika natančno opazovali šopek in model ter pri slikanju pokazali veliko ustvarjalnosti, upoštevali so umetnikova navodila in z njim vzpostavili sproščen in hkrati spoštljiv odnos. Sledilo je skupno fotografiranje in umetnik je podal otrokom še zadnja navodila, kako naj pripravijo razstavo. Predlagal je, naj za razstavni prostor uporabimo avlo Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, ki jo krasijo njegova vrhunska umetniška dela.
Ob koncu obiska je umetnik Rudi Španzel izrazil veliko zadovoljstvo ob tem prijetnem dogodku. Prepričan je, da moramo v predšolskem obdobju otroku ponuditi raznovrstne umetniške izkušnje, saj s tem vplivamo na oblikovanje pozitivnega odnosa do različnih umetniških zvrsti.
Kot strokovna delavka v vrtcu sem prepričana, da je bil obisk vrhunskega umetnika za otroke odlična in neprecenljiva izkušnja. V dneh in tednih po obisku so otroci velikokrat po-doživljali njegov obisk. Takšna igriva, vesela in doživeta umetniška izkušnja gotovo spodbudno vpliva na estetski, moralni in intelektualni razvoj otrokove osebnosti.
Elizabeta Kos, Vrtec Žalec, enota 1
Na I. OŠ Žalec obeležili kulturni praznik
Na slikah nekaj utrinkov z otroškega parlamenta
Kulturni praznik so že tradicionalno obeležili tudi na I. OŠ Žalec. Učenci žalske osnovne šole s pomočjo mentoric in mentorjev tako bogatijo kulturno dogajanje na šoli in v kraju.
V ponedeljek, 6. februarja, so v okviru letošnjega prazno-
vanja kulturnega dne pripravili šolsko kulturno prireditev, s katero so obeležili slovenski državni praznik, v šolsko kulturno društvo sprejeli prvošolčke in podelili šolska priznanja in nagrade učencem za večletno delo na kulturnem področju. Podelili so 18 priznanj in 13
nagrad, kar 11 učencev pa je prejelo tudi občinsko priznanje za delo na kulturnem področju. Živahno kulturno dogajanje so popestrili z različnimi dopoldanskimi kulturnimi aktivnostmi, v katerih so spoznavali pravljice, glasbila, balet in svet filma.	T. T.
24
februar 2017
SAVINJSKE ZGODBE
_SaAjlnis&e/. datine/S
Julijaninih 100: »Pesmice sem pela ...«
Julijana s sinom, snaho, z vnukom in vnukinjo ter pravnukinjo
Predstavnici Doma upokojencev Polzela skupaj z jubilantko
Prvi februarski petek je v Domu upokojencev Polzela, kjer preživlja jesen življenja, praznovala 100. rojstni dan Julijana Zabovnik, ki je trenutno tudi najstarejša stanovalka doma. Skupaj z njenimi najbližjimi so ji v domu pripravili prijetno roj-stnodnevno praznovanje, ki so ga obogatili z živo glasbo in s plesom.
Julijana Zabovnik, ki je za svoja leta še zelo vitalna, dobrodušna in zdrava ženica, je bila ta dan zelo srečna. V družbi sostanovalcev, predstavnic doma, sina in snahe ter ostalih sorodnikov je veselo nazdravila in tudi zapela. Razveselila se je vseh voščil in bila navdušena nad veliko torto, ki sta ji jo izročili namestnica direktorice za področje zdravstvene nege in oskrbe v domu Katarina Ci-jan in socialna delavka Jerneja Herlah. Zelo vesela je bila tudi obiska sokrajank, predsednice KO RK Griže Cvetke Grm in Fride Kuder.
Katarina Cijan nam je povedala, da je Julijana zelo prijetna in dobrovoljna oskr-bovanka, Julijanina vnukinja Darja Kukovičič iz Maribora pa je k temu dodala: »Babica si je od nekdaj želela dočakati to starost in sem prav vesela, da ji je to uspelo. Vem, da je celo življenje delala, rada je bila dobre volje, imela je veliko stikov z zemljo, je pa tudi skrbela za lastno kondicijo. Od nekdaj je rada ob jutrih pote-lovadila, plavala in rekla, da jo to zelo krepi. Dosti se je tudi sprehajala in mislim, da je bila to prava popotnica za dolgo in čilo življenje. Zdravstvenih težav v bistvu sploh ni imela. Za svojo starost tudi zelo dobro umsko funkcionira. V mladosti je rada brala, odkar pa se
ji je poslabšal vid, se je morala branju odpovedati, rada pa posluša radio in je tako kar na tekočem z dogajanji okrog sebe, marsikaj pa sliši od nas in drugih stanovalcev doma.« Kukovičičeva nam je ob tem zaupala, da ima še dva mlajša brata Sama in Damjana. Slednji se je lani z družino odselil v Ameriko in se ni mogel udeležiti slavja, z njimi pa je bil njen brat in slavljenkin vnuk Samo.
Skromno in aktivno življenje
Julijana Zabovnik, rojena Novak, se je rodila 3. februarja 1917 v gorski vasici Zarazbor kot tretja hči. Očeta ni poznala, saj je življenje izgubil na soški fronti leta 1918. Mati se je pozneje drugič poročila z vdovcem iz Letuša, ki je imel tri otroke. V skromni hiši je bilo težko poskrbeti za številno družino, s priženjenimi otroki pa je bil očim tudi surov in neprijazen. Po končani osnovni šoli v Letušu je Julijana šla za služkinjo na kmetijo v Parižlje, nato je nekaj let delala v tovarni nogavic na Polzeli, po poroki in preselitvi v Pongrac pa ji mož Alojz ni več pustil na delo, saj je kot rudar želel sam preživljati družino. V skromni koči v Pongracu se jima je rodil sin Božidar. Namesto najemnine za stanovanje - enosobne hiške je vse leto delala na kmetiji lastnika. Med 2. svetovno vojno je mož Alojz odšel v partizane. Težko je bilo za hrano, zato je Julijana hodila tudi eno uro ali več daleč na dnino, da je dobila nekaj pridelkov za v lonec. Po vojni se je družina preselila v dvosobne rudniške barake v Zabukovici. V drvarnici je bil
prostor tudi za rejo prašiča, a je bilo treba hrano zanj pridelati na tuji zemlji in to uslugo z delom na njivah tudi poplačati. Ko je mož Alojz postal upokojenec, sta od rudnika Za-bukovica odkupila »hiško« in malo večji vrt. To je pomenilo »dobro jutro motika in lahko noč motika«, a domača zelenjava, ki sta jo pridelala, je prišla še kako prav. Meso je bilo na jedilniku le ob nedeljah in ob sredah, a ne vedno,« pove njena snaha Helena, ki nam je tudi posredovala pričujoči življenjepis.
Julijana je ovdovela pred 27 leti in je nato do svojega 95. leta starosti živela sama. Vsako jutro je šla na sprehod za kako uro, prav tako tudi popoldne in obdelovala manjši vrt pred hiško. Vsako leto si je prihranila denar za teden dni dopusta v Zdravilišču Dobrna, ko pa je bila samooskrba zanjo preveliko breme, so ji domači našli udobno domovanje med starostniki na Polzeli.
Ljudje se ne bi smeli
jeziti
Kaj pa recept za dolgo življenje, kako se počuti v domu in kaj bi svetovala ljudem. »Nimam nobenega posebnega recepta, zagotovo pa so delo, skromnost, skrb za kondicijo in dobra volja pripomogli, da sem danes takšna, kot sem. Človek se ne sme jeziti, ampak mora biti čim bolj dobre volje in pozitiven. Danes sem zelo vesela, presenečena in hvaležna, saj takšnega slavja nisem pričakovala. Glasbo in petje imam zelo rada in mi je danes res prijetno pri srcu, še posebej, ker igra v triu tudi moj sin Božidar. Ljudem bi rekla, naj se lepo obnašajo, naj spoštuje-
jo drug drugega, naj ne bodo tečni, naj raje pokažejo dobro voljo, naj se smejijo ..., saj bo tako življenje lepše in srečnejše. V domu sem zelo zadovoljna, vsega je dovolj. Družbe mi ne manjka in imamo se fajn,«
nam je z nasmehom povedala Julijana, na vprašanje, kaj je bilo zanjo najlepše v življenju, pa je dodala: »Lahko bi rekla poroka in rojstvo sina, pozneje pa seveda širitev družine, ki mi je dala vnukinjo in dva
vnuka in tudi že pet pravnu-kov, od tega dve pravnukinji.« In čisto za konec nam je še zapela: »Vesela pesmice sem pela, pela, pela, mlada bila sem vesela in pesmice sem pela, pela, pela .« D. Naraglav
Mlada likovnica Eva
Na kulturnem večeru Mladi in Prešeren je v kapeli Dvorca Novo Celje svoja likovna dela postavila na ogled dijakinja četrtega letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Eva Popit.
Kot nam je povedala, je začela ustvarjati kot vsaka mala deklica, ki je sanjala o tem, da bi narisala nekaj svojega, toda želja po slikanju je potem za nekaj časa zamrla.
»Nekaj let nazaj sem jo nekako obudila in začela pobirati ideje za ustvarjanje iz svoje okolice, ki jo nekako podzavestno zatiramo, saj se nam zdi, da že vse poznamo. V svojih
likovnih delih sem tako izrazila tisto, kar sprevidimo, in se v bistvu z ljudmi povezala z neko metaforo, ker se mi zdi, da je to neka dodatna, neka močnejša vez, ki jo lahko imaš s človekom,« pravi Eva.
Na vprašanje, kakšen je njen slikarski slog, pa odgovarja: »Svoj stil skušam ustvariti na tak način, da ga ne ustvarjam. Se pravi, moj stil ne obstaja. Moj stil so vsi materiali, vse pohištvo, vse, s čimer jaz operiram, so moji materiali. V bistvu sem svoje risbe doslej večinoma ustvarjala s flomastri, z akvarelnimi barvami, vmes je tudi kakšna vektorska grafika, narejena s pomočjo raču-
www.davidovhram.si
nalnika. Kako bo v prihodnje, še ne vem, saj izzivov ne manjka. Meni gre predvsem za to, da se začne ljudem, ki vidijo moje risbe ali slike, nekaj dogajati, da začnejo razmišljati. Se pravi, jaz rada vržem seme, neke ideje, ljudje pa si skozi svojo interpretacijo razvijejo neko mnenje, neko novo perspektivo ali nekaj podobnega. Karkoli odnesejo od videne slike, tudi če slab vtis, bodo o tem vsaj razmišljali in pri sebi prišli do česa novega,« poudarja Eva.
In kaj si želi v povezavi s svojo ustvarjalnostjo v prihodnje? »Svoje ustvarjanje bi rada razvila do točke, ko bi bil namen res razviden, ko bi lahko operirala z večjimi množicami ljudi in da bi lahko svoja dela razstavljala na višjem nivoju, v galerijah in še kje. Želela bi si, da bi moje ideje in likovna sporočila dosegla čim večje število ljudi. Z izo-
Eva med svojimi umetninami v kapelici Dvorca Novo Celje
braževanjem želim nadaljevati na likovni akademiji, potem pa bom videla, kam me bo vodilo življenje. Možnosti so
odprte, lahko bom na Kosta-riki na tržnici, lahko da bom kje v kakšni pisarni, čeprav v to dvomim. Vsekakor pa si
želim biti čim bolj svobodna, samostojna in slediti svojim željam,« nam je zaupala Eva.
D. Naraglav
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
SAVINJSKE ZGODBE
febr
2017
25
Raje kot zimske ima poletne Olimpijske igre
S Petrom Kavčičem o olimpijskih igrah v Riu
Turistično društvo Petrov-če je v knjižnici OŠ Petrovče organiziralo zanimiv večer s svojim krajanom Petrom Kavčičem, učiteljem telesne vzgoje na tamkajšnji osnovni šoli, športnikom in organizatorjem ter uspešnim komentatorjem športnih tekmovanj in prenosov na TV Slovenija in voditeljem številnih krajevnih in občinskih športnih prireditev. Za njim je tudi osem olimpijskih iger, štiri zimske in štiri poletne, na slednjih je spremljal predvsem tekmovanja v kraljici športov - atletiki. V vlogi komentatorja je bil skupaj s svojim reporterskim kolegom dr. Andrejem Staretom tudi na lanskoletnih olimpijskih igrah v Riu de Ja-neiru v Braziliji.
Na tokratnem večeru je na pobudo Turističnega društva Petrovče spregovoril o svojih izkušnjah, doživetjih in pogledih na olimpijske igre v Riu, obenem je predstavil tudi primerjave z ostali olimpijskimi prizorišči, ki jih je doživel kot komentator.
Povsem polno knjižnico udeležencev in gosta večera je pozdravila predsednica TD Pe-trovče Marjeta Grobler. V nadaljevanju smo prisluhnili zanimivi pripovedi Petra Kavčiča o tem največjem športnem spek-taklu in njegovem delu. Nas je zanimalo tudi, kdaj se je začelo njegovo sodelovanje z dr. Andrejem Staretom, s katerim sta že nekaj let izjemen in uigran poročevalski tandem.
Olimpijske igre vrh neke zgodbe
»Ker sem že kmalu po uspešno opravljeni avdiciji pokazal zanimanje za atletiko, so mi
kot mentorja dodelili Andreja Stareta, ki je bil že konec devetdesetih prvi reporter atletskih tekmovanj. Zanimivo, da med mlajšimi, ki so bili v tistem obdobju v športnem programu, ni bilo veliko zanimanja za atletiko. Atletski prenosi zaradi svoje narave namreč veljajo za ene najzahtevnejših. Andrej je sicer veljal za izrazitega individualista, a kot mentor mi nikoli ni odrekel pomoči. Kasneje sva se še bolj zbližala in postala že kar prijatelja. Ogromno me je naučil. Stare je prava zakladnica podatkov. Lahko rečem, da mi je pomagal pri izbiri smeri in stila. Hitro sem ugotovil, da ga, kot so poskušali nekateri drugi, nima smisla poskušati kopirati. Je edinstven, poln hudomušnih misli in zelo razgledan. Vsak mora najti svojo pot, črpanje izkušenj pa je ključno,« je dejal Kavčič.
Na vprašanje, kako naporne so za televizijske reporterje olimpijske igre in kaj vse je potrebno znati, da lahko uspešno opravljaš svoje delo, pa je odgovoril: »Rad ponavljam, da so olimpijske igre tako kot za športnika tudi za novinarja/komentatorja vrh neke zgodbe. Na igre
je potrebno priti dobro pripravljen. Pa ne samo podatkovno, ampak tudi fizično. Spi se malo, stresnih situacij je veliko. Ne predstavljam si, da bi to počel brez veselja do tovrstnega dela. Zdaj že vem, kaj me čaka, pa se, zanimivo, tega vseeno zelo veselim in mi predstavlja izziv. Malo mazohistično. Res pa je, da navadno takoj po olimpijskih igrah zbolim.«
Olimpijske igre v Riu v primerjavi s prejšnjimi?
»Nad igrami v Riu sem bil kar nekoliko razočaran. Najbrž so k takemu občutju botrovale tudi nekatere okoliščine. Tokrat namreč nisem imel toliko stika z glavnim olimpijskim parkom. V Rio sem namreč prišel šele na začetku atletskih tekmovanj in sem bil nastanjen v hotelu v središču mesta, kjer pa vendarle ni bilo čutiti pravega olimpijskega utripa. Povprečen Brazilec ima v času krize, ki je zadela to peto največjo državo sveta, veliko svojih problemov in so mu bile OI postranskega pomena. Še najbolj je bilo v mestu čutiti olimpijsko vročico med finalnima tekmama v nogome-
tu in odbojki. Končali sta se z zmagama domačih reprezentanc in slavje se je preneslo tudi na ulice Ria. Sem pa lahko zato pristneje začutil običajen življenjski utrip v tem velemestu. Revščina, umazanija, strašna gneča, kriminal na eni ter zgovornost, odprtost, živahnost, barvitost ljudi na drugi strani. Lepa izkušnja. Edino prosto dopoldne pa sem izkoristil tudi za sicer bolj površen ogled največjih znamenitosti, tako da sem vsaj malo potolažil svojo radovednost v tem pogledu.«
Zahtevno in naporno delo
Delovni dan reporterja na tako velikem tekmovanju je pester, nam je zaupal Peter in dodal: »Odvisno je predvsem od športa, ki ga človek pokriva kot reporter. Prav atletskih prenosov je količinsko največ, zato je atletski reporter cel dan v pogonu. Recimo na zadnjih OI se je v povprečju moj dan začel
okoli 6. ure zjutraj in končal nekaj po polnoči. V tem času sem opravil štiri do šest ur prenosov (dopoldanski in večerni program), pri pripravah na prenos, pri transportu na prizorišče tekmovanja in nazaj ter na varnostnih pregledih sem izgubil najmanj pet ur.«
Pa še o brazilskih zanimivostih in o Jamajčanu Usainu Boltu, ki je bil atletska zvezda londonske in lanskoletne olim-pijade. »Name so velik vtis naredile razvpite favele. Neverjetno, v kakšnih razmerah živijo tamkajšnji prebivalci. Čeprav gre za naselja, ki jih vodijo kriminalne združbe, pa se nepisani zakoni upoštevajo. Mafijci celo vse bolj tržijo favele v turistične namene. Usain Bolt pa je bil vsekakor glavna zvezda, na vsakem koraku v središču pozornosti svetovne javnosti. Ko je Bolt nastopil v finalih, je bil stadion povsem razprodan. Z novim sprinterskim trojčkom je zagotovo največji sprinter vseh
časov. V čast mi je, da sem že večkrat govoril z njim. Čeprav zanesljivo ne ve, od kod prihajam, me vseeno vedno pozdravi. Če bi se človek lahko nalezel njegove sproščenosti, bi bilo res fino,« je še povedal Peter Kavčič.
Se Peter vidi tudi na naslednji olimpijadi?
»Finančno stanje je že v Riu ohromelo reportersko ekipo, ki je komentirala z reporterskega mesta na prizorišču. Cene re-porterskih mest so namreč zelo zasoljene. Vse več prenosov se dela iz studia, kar pa sicer različno od športa do športa vpliva na samo kakovost. Ampak tako pač je. Zato ne vem, ali bom še kdaj doživel OI v živo. Če pa bi imel možnost izbora, bi raje kot zimske izbral poletne. So mogočnejše, prizorišča so manj razkropljena in posledično je bolj čutiti olimpijski utrip,« nam je še povedal Petrovčan Peter Kavčič. D. Naraglav
Utrip domoznanstva z družino Domjan
Ustvarjalna družina Domjan v žalski knjižnici
V ponedeljek, 13. februarja, se je v okviru Utripa domoznanstva v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavila vsestransko ustvarjalna družina Domjan, ki je našla svoj življenjski in ustvarjalni prostor stran od mestnega hrupa, v hribih nad Petrovča-mi in Libojami.
Z družino Domjan, ki jo sestavljajo oče Jože, mama Alenka, sin Gašper in hči Tinka, sta se pogovarjali vodja domoznanskega oddelka Karmen Kreže in sodelavka Tanja Pilih.
Jože Domjan sodi med vodilne slovenske oblikovalce kulturnih plakatov, ki so uvrščeni v številne mednarodne galerijske in muzejske zbirke. Je eden redkih, ki so mednarodno veljavo dosegli tako, da so jih vabili na bienale, trienale in na tematske razstave po vsem svetu. Od 1987 deluje kot svobodni umetnik. Leta 1995 je v Petrovčah ustanovil Studio za vizualne komunikacije Triartes.
Zena Alenka Domjan je diplomirala iz umetnostne zgodovine in arheologije. Tudi njo je pot vodila na izpopolnjevanje v tujino, in sicer v Nemčijo, prejela pa je tudi štipendijo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo. Prvo leto po diplomi je na osnovni šoli v Grižah poučevala nemški jezik, vzporedno pa se je v Savinovem salonu v Zalcu seznanjala z delom kustosa. Leta 1977 je začela z delom kustosinje v Likovnem salonu Celje, ki ga je kasneje tudi vodila, nato pa leta 1988 prevzela vodstvene funkcije Zavoda za kulturne prireditve Celje. Vse do leta 2005 je bila vodja in kustosinja Galerije sodobne umetnosti, leta 2010 pa se je upokojila.
Hči Tinka Domjan, rojena leta 1981, je diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, smer oblikovanje tekstilij in oblačil. Skupaj z Matejo Krofl sta leta 2008 ustanovili bla-
govno znamko Farandula in se s svojo kolekcijo Imperial Nostalgia uvrstili med finaliste natečaja Mittelmoda ter prejeli glavno nagrado na CamOn Projekt v Lago di Como v Italiji. V tem obdobju sta pripravili že prvo Faranduli-no kolekcijo ženskih oblačil in se ukvarjali s prenovo stare meščanske hiše v središču Ljubljane, v kateri sta zasnovali lastno trgovino. Odprtje njune ekskluzivne trgovine se je zgodilo februarja 2009, takrat sta predstavili tudi novo kolekcijo, njuna znamka pa je našla mesto še v nekaterih poznanih trgovinah doma in v tujini. Danes je Tinka vodja projekta preoblikovanja blagovne znamke Rašica in oblikovalka nove blagovne strategije in kolekcije Rašica.
Sin Gašper Domjan, rojen leta 1979, se je šolal na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani (smer fotografija) in na izobraževalnem inšti-
tutu za vizualne komunikacije Callegari v Ljubljani. V letih 2000-2005 je bil zaposlen kot fotoreporter pri medijski hiši Novi tednik & Radio Celje, zdaj pa je zaposlen v družinskem podjetju Triartes. Njegovi najobsežnejši ciklusi sodijo na področje modne in gledališke fotografije, ukvarja se tudi z reklamno in dokumentarno fotografijo, pripravlja pa tudi
fotografske delavnice v okviru Celje Fokus, za Gimnazijo Center - Celje in delavnice modna fotografija na Visoki šoli za fotografijo v Sežani. Ukvarja se tudi s turizmom in je soustanovitelj kampa Naturplac ob Savinji. Med številnimi fotografskimi deli za gledališča, monografije, knjige ... zavzema posebno mesto 1. nagrada na fotografskem natečaju
BMW Group Slovenija.
Nagrajena fotografija je bila tudi del tokratne razstave, ki so jo pripravili v okviru predstavitve ustvarjalnosti družine Domjan. Ob tej priložnosti so si številni obiskovalci ogledali tudi kratki film o Jožetu Damjanu, posnet za televizijsko oddajo Alpe-Adria, in film o blagovni znamki Farandula.
D. Naraglav
26
febr
2017
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Vrtec Orla vas-Trnava praznoval 40 let Policijski veterani zborovali
Sapramiške Svetlane Makarovič
Obletnice vrtca so se spomnili tudi mnogi, ki so bili njegov del pred 40 leti.
V KS Trnava je bilo v ponedeljek, 13. februarja, zelo slovesno in veselo. Tamkajšnji vrtec je namreč praznoval 40-letnico svojega delovanja. Ob tem jubileju so v krajevni telovadnici v POŠ Trnava, kjer sobivajo z učenci tudi vr-tčevski otroci, pripravili prijetno prireditev. Slovesnosti so se udeležili župan Občine Braslovče Branimir Strojan-šek, nekateri drugi gostje ter starši, babice in dedki vrtče-vskih in šolskih otrok, ki so sodelovali v kulturnem programu.
Slovesnost so začeli s slovensko himno v izvedbi Darje Drobnič. Udeležence je nagovorila vodja vrtca Martina Kumer, ki je svoj govor začela z radoživo vrtčevsko pesmico, napisano že pred desetimi leti, v nadaljevanju pa je obudila spomin na začetke in štiri desetletja dolgo pot vrtca.
Tudi nekdanji vrtec se je nahajal v isti stavbi kot nekdanja podružnična osnovna šola, ki je stala le kakšnih tristo metrov od sedanje nove »pravljične« šole, kot so jo poimenovali ob odprtju. Nekdanja vzgojiteljica Dora Grenko je v dneh pred jubilejem vodji vrtca Martini Kumer zaupala svoje spomine. Kot mlado vzgojiteljico polno izzivov, so jo iz mesta poslali v vaško okolje v Orlo vas. Bila je prepričana, da gre nekam v hribe, a na njeno presenečenje je zgradba stala na ravnini, na eni strani omejena s cesto in na drugi s travniki in polji. Takra-
tna šola je v zimskem času poleg šolarjev sprejela pod svojo streho tudi 3- do 6-letne dekliče in fantiče. Dora Grenko in Nežka Marušič, ki je umrla dan pred jubilejno slovesnostjo v starosti 95 let, sta ledino predšolske vzgoje v tem okolju začeli orati 17. januarja 1977. Vzgojno delo je potekalo v enem oddelku v sklopu preboldskega vrtca, ki je deloval pod okriljem Vzgoj-no-varstvenega zavoda Janko Herman Žalec. Kot je Martini Kumer povedala Dora Grenko, sta njena pomočnica Nežka Marušič in kuharica Lojzka v različnih obdobjih opravljali poleg svojih del in nalog tudi delo kurjača, perice, čistilke, nabavljali sta živila v trgovini, nabirali regrat za kosilo in ob vsem tem našli še dovolj časa za pomoč vzgojiteljici pri vzgoji otrok. »So pa to bili drugačni časi, brez hitenja, prijazno naravnani na vsakega posameznika,« je povedala Dora Grenko.
Pogled v leto 1993 pove, da se je število predšolskih otrok povečalo, zato so v prostoru, ki je bil namenjen počitku, organizirali drugi oddelek najmlajših v Orli vasi. Gradnja avtoceste je pripomogla, da so skoraj stoletno staro zgradbo porušili in postavili novo v Trnavi. Lepotica je odprla svoja vrata septembra leta 1995 enemu oddelku šole in dvema oddelkoma vrtca.
»Štiri leta kasneje smo bili z nastankom novih občin kot OE Vrtec Braslovče priključeni k OŠ Braslovče. Dobili smo
novega lastnika/ ustanovitelj a - Občino Braslovče. Lokacijo Gomilsko smo istega leta zaradi neprimernih pogojev dela zaprli, otroke pa vključili v obstoječi vrtec v Trnavi. Pred desetimi leti smo šolarje preselili v nadstropje, vrtec pa v pritličje, saj smo vsa leta prenašali hrano po stopnicah (v Orli vasi iz nadstropja, kjer je bila kuhinja, v pritličje, v Trnavi ravno obratno). Zaradi prostorske stiske v Braslovčah se je začela širitev oddelkov v Trnavi. Že štiri leta ima ta lokacija v vrtec vključenih največ predšolskih otrok (91). Več kot četrtino stoletja sem tudi sama aktivno povezana z utripom vrtca v Trnavi. Rada se spominjam dela v stari zgradbi in novi z zadovoljnimi, srečnimi otroškimi in odraslimi obrazi,« je povedala Marija Ku-mer in ob zaključku dodala, da je za otroke v teh letih skrbelo več kot 40 različnih oseb, vsi pa so se trudili ponujati spodbudno učno okolje, ki je za razvoj najmlajših nujno potrebno.
Prireditev, posvečeno okroglemu jubileju, so obogatili nastopi vrtčevskih in šolskih otrok. Ob tej priložnosti sta predsednica Društva prijateljev mladine Orla vas Marjana Šram in vodja POŠ Trnava Ana Rehar petim prvošolcem podelili knjige ob sprejemu v šolsko kulturno društvo. In kot se za jubilej spodobi, so tudi zbrane v Trnavi pogostili z jubilejno torto, ki so jo pripravili v Domu upokojencev Polzela.
D. Naraglav
Zadnji januarski petek so se v prostorih žalskega hotela na letnem zboru zbrali člani žalskega odbora Veteranskega društva Sever Celje. Kot gostje so se zbora udeležili tudi predstavniki občin in ostalih dveh veteranskih organizacij, ZVVS in ZB NOB Žalec.
Žalski odbor društva Sever šteje trenutno 81 članov, ki so v osamosvojitvenem času aktivno delovali pri takratni policiji oziroma ljudski milici. Že sedmo leto vodi savinjski odbor Rado Gašperič, ki je bil v času osamosvojitve namestnik komandirja žalske postaje milice.
V	svojem nagovoru je podal poročilo o delovanju odbora v preteklem letu, ki ga je zaznamovalo kar nekaj aktivnosti v zvezi s praznovanjem 25-le-tnice osamosvojitve. Izrazil je pohvalo glede sodelovanja z občinami in izpostavil težavo v zvezi s sedežem društva. Njihov odbor namreč izvaja aktivnosti v vseh občinah spodnje-savinjske doline, ne le v Žalcu, kjer je sedež odbora.
Sredstva, dodeljena odboru, so zadostovala za realizacijo plana v najskromnejši obliki. Letošnji program je podoben lanskemu, njihovo delovanje pa je usmerjeno tudi v dostojno proslavljanje praznikov in drugih slovesnosti, saj si ne želijo, da bi se polpretekla zgodovina izkrivljala in izgubljala. Gašperič je spomnil na odvzem pravic vojnim veteranom v letu 2012, kar je bil ne glede na krizo edinstven ukrep v svetu. Ob tem je spomnil tudi na težave, s katerimi se srečujejo njihovi kolegi iz borčevske organizacije, in sicer glede zmagovalca v drugi svetovni vojni: »Če sam predsednik države ne ve, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni, nam to pove veliko (polaganje venca z napisom »Junaki« na grobnico, v kateri so v glavnem sodelavci 7. SS-divizije s področja bivše Jugoslavije, ki so bili največji klavci nedolžnega prebivalstva na tem območju), pa vendarle ne verjamemo, da predsednik ne pozna zgodovine, temveč se v naši zgodovini vseskozi dogaja neka »kolaboracija« in da v tem primeru predsednik odkrito kolaborira z eno politično opcijo, ki si prizadeva za izkrivljanje zgodovine /.../.«
V	razpravi po podanem poročilu so spregovorili tudi nekateri gostje. Marjan Turičnik je poudaril, da je naša država unikum v svetu glede odvzema pravic vojnim veteranom. Te pravice so v zgodovini vse države sveto spoštovale, celo rimsko pravo jih omenja. To je nekakšna oddolžitev države veteranom, ki so pri nekih aktivnostih, pomembnih za državo, dali na razpolago tudi svoje življenje. In te pravice morajo biti svete za državo, ki da kaj nase. Pozdravil je dobro sodelovanje z Veteranskim društvom Sever in se zahvalil za podporo, ki jim jo nudijo. Vinko Debelak je
Med podelitvijo zlatega znaka županu Vinku Debelaku
izrekel posebno zahvalo za njihov prispevek v vojni za Slovenijo ter obljubil nadaljnje sodelovanje in podporo njihovemu društvu. Predsednik OZVVS Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer pa se je zahvalil za visoko priznanje, ki ga je prejel od združenja Sever v Krškem, in pohvalil dobro sodelovanje med organizacijama, izpostavil pa pomen družin, ki so čuvale orožje in s tem v zvezi potrebo po nadaljevanju srečanj. Poudaril je tudi pomen dela z mladimi, predvsem po osnovnih šolah. Župan Občine Žalec Janko Kos je med drugim spomnil na evidentiranje dogodkov iz
časa osamosvajanja Slovenije in vojne za Slovenijo. S tem v zvezi je predsednik odbora pojasnil, da deluje v društvu komisija, ki zbira gradivo, in pozval vse, ki imajo kaj napisati, da to napišejo, da ne bo šlo v pozabo. Zbrane sta pozdravila tudi podžupana občin Tabor in Polzela Ludvik Miklavc in Igor Pungartnik.
Ob koncu je Rado Gašperič podelil priznanji policijskega veteranskega društva Sever. Tako imenovani zlati znak sta prejela župan Občine Žalec Janko Kos in župan Občine Prebold Vinko Debelak.
D. Naraglav
k a r n
www.tiskarna.eu.com
Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje 80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
offset tisk
digitalni tisk vezava diplom / knjigovestvo
darilne vrečke
sitotisk
digitalni tisk
vezava diplom knjigovestvo
poslovna darila darilne vrečke
sitotisk
grafično oblikovanje
IVA
d. o. o.
AVTODELI
Peter Sedovšek
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, teL: 03 7001611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net
VSAK TEDEN - OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE
(naročite se na tel 03 700 06 30 ali 051 326 677!)
AKCIJA - Komplet korekcijskih očal za samo 90 €
Nova kolekcija SONČNIH OČAL GOTOVINSKI POPUST na korekcijska in sončna očala -10 %
Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter
Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si
NAGRADNA KRIŽANKA / INFORMACIJE
febr
2017
27
VLADARJEV NAMESTNIK
AZIJSKO NOMADSKO LJUDSTVO MORSKI ČLENONOŽEC
SOCVETJE PRI VINSKI
NAPRAVA
ZA PRENOS
IV SIGNALOV
FARMA V ZDA
IRANSKI VERSKI VODJA
STROJ ZA MLETJE
PUSTNA ŠEMA
GRŠKI BOG PODZEMLJA NERESNICA, LAGANJE
EMIL NOLDE
SMER SODOBNE UMETNOSTI
TRAVNIŠKA RASTLINA
HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH
OSNUTEK, NAČRT

VISOKA STOPNJA JEZE, SRD
POTEZA, BRAZDA ŽENSKA, KI POLNI
GROFOV SIN
RASTLINSKA BODICA
PRIPADNIK TUAREGOV
OPERA GIUSEPPA VERDIJA
NAPETOST
ŠTEFAN CUK
SIN IZAKA IN REBEKE, TUDI EPOM
VARNOSTNA ZAPONKA (ZAST.)
MEDNAROD. ORGANIZAC. ZA BEGUNCE ŠTEFAN URBANC
DEL BEOGRADA
EDI DEŽMAN
ŽELEZOV OKSID
MUSLIMAN. VODITELJI
TURŠKO MESTO


GNUS, STUD (KNJIŽ.)
VOJVODINSKI UKRAJINEC
ŽELEZNIŠKA PROGA
ORANJE (ZAST.)
TON G, ZNIŽAN ZA POLTON
STROJ ZA POTEGOVANJE
AZIJSKA REKA
HRVAŠKI OTOK
POLOTOK V DALMACIJI
STADION V BUDIMPEŠTI
ENOTSKI VEKTOR V MATEMATIKI
SLOVENSKA POP SKUPINA
TROPSKA RASTLINA
PRISEDNIK, POROTNIK
NA SODIŠČU
CENE AVGUŠTIN
GRUDA SNEGA
NASELJE V ZIUSKI DOLINI
KEMUSKI ZNAK ZA ALUMINIJ
ANTON NANUT
POJEM DUŠE V BRAHMA-NIZMU
DEJAN KONTREC
KMEČKO ORODJE PETER KLEPEC
ITALIJANSKI MODNI KREATOR ANTON JANŠA
PTICA SEVERNIH MORU, NJORKA
MLAD SKOPUEN GOVEJI SAMEC
PRISTANIŠKO MESTO
OB ČRNEM MORJU
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke objavljene v januarski številki Utripa: TRGOVINA-ZELENO-ZLATO. Izžrebani nagrajenci: 1. Ana Simončič, Ob strugi 22, Šempeter 2. Ljuba Ocvirk, Latkova vas 133, Prebold; 3. Ivan Rajh, Šešče 20 b, Prebold.
Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje, ki podarja nagrado. Pokrovitelj križanke v tokratni številki časopisa je Brglez d. o. o., Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 3. 2017.
PUSTNO RAJANJE
28.2.2017 S.
CUK NA PALICI Lutkovni kabaret
t
Z nami bodo¡ Morca Robič
maiorefe ¡z Lfboj
Kulturni zavod KULT, za CICI abonma in izven Četrtek, 16. 3.2017, ob 17.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC ŽALEC in kupikarto.si
Četrtek, 9. 3. 2017, ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ansambla MLADI KORENJAKI in NAVEZA,
gost
MIHA BRAJNIK
INFO: TIC Žalec in www.turizem-zalec.s
Koncert za abonma narodno-zabavne glasbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Petek, 10. marec 2017, ob 20.00
Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si
ČUDEŽNA TERAPIJA,
komedija, Mestno gledališče ljubljansko
im
ft
/i"
/v
i t
Ponedeljek, 13. 3. 2017, ob 19.30 za gledališki abonma ponedeljek In Izven Torek, 14. 3. 2017, ob 19.30 za gledališki abonma torek in izven Dom II. slov. tabora Žalec, vstopnice: TIC Žalec in kupikarto.si
28
febr
2017
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SoAtlnis&e/. datine/S
Za dobro prodajo najpomembnejša promocija	Pred vlogo pregled
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, je 13. občni zbor prvi četrtek v februarju pripravilo v Šempetru. Na njem so člani potrdili načrt dela za letošnje leto, v katerem se bodo tako kot v zadnjem obdobju še posebej posvetili promociji štajerskega hmelja in tako olajšali prodajo pridelka slovenskih hmeljarjev.
Člani društva in gostje, med katerimi so bili tokrat kar trije župani (žalski, preboldski in taborski) ter podžupana občin Braslovče in Polzela, so se najprej poklonili spominu na preminule člane, nato pa prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Šempeter. Po izvolitvi delovnega predsedstva in potrditvi dnevnega reda je o delu društva v preteklem letu poročal predsednik Janez Oset.
Kot je povedal, so bili vse leto zelo delovni, društvo pa se je včlanilo v novoustanovljeno Turistično zvezo Savinjsko--Šaleške doline. Posebej je izpostavil podporo projektu fontane piv ter sodelovanje na prireditvi ob odprtju Fontane Zeleno zlato in na prvem Savinjskem Oktoberfestu v Žalcu. Po njegovem prepričanju je potrebno s to prireditvijo nadaljevati in jo v letošnjem letu še nadgraditi, da bi postala tradicionalna, znana po vsej Sloveniji in preko meja. Zahvalil se je podjetju Petre in še posebej Miri Petre za pobudo, organizacijo in kritje večine stroškov 1. Savinjskega Oktoberfesta.
Kot je med drugim poudaril, je prvi korak k prodaji hmelja uspešna promocija doma in v tujini. Člani društva, predvsem hmeljarski starešine in hmeljske princese, s pomočjo odbora za promocijo predstavljajo slovensko hme-
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je v Laškem tudi letos organiziral seminar o hmeljarstvu. Osrednjo temo že 54. seminarja so posvetili pivovarstvu kot dopolnilni dejavnosti na kmetiji.
Med drugim je Andreja Žol-nir s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje predstavila uredbo o dopolnilni dejavnosti na kmetiji, Alenka Lesjak pa aktivnosti Združenja slovenskih
ljarstvo na domačih prireditvah, kot so Jožefov sejem, Šentjurski sejem, Pivo in cvetje, Dan hmeljarjev in mnoge druge, v tujini pa so se predstavili že štirikrat, prvič leta 2014 v Munchnu, tri leta zatem v Nurnbergu. Nad njihovimi predstavitvami na tujem so presenečeni tudi strokovnjaki. Prav tako so slovenski trgovci s hmeljem spoznali, da lahko hmeljarji predstavljajo to panogo malo drugače kot sami trgovci. Društvo namreč pri tem sodeluje z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, tako da lahko kupcem hmelja ali pivovarjem zares postreže z vsemi strokovnim odgovori. Na ta način so v tujini že spoznali križance hmelja z inštituta in zanje je zelo veliko zanimanja, je poudaril Janez Oset ter se ponovno zahvalil vsem donatorjem, ki poleg društva omogočajo udeležbo na teh strokovnih prireditvah. Skupaj s kmetijsko svetovalko, specialistko za hmeljarstvo pri KGZ Ireno Friškovec so se v lanskem
pivovarn, seveda s posebnim poudarkom na 36. evropskem kongresu malih pivovarjev, ki bo v Ljubljani potekal od 14. do 18. maja letos.
V nadaljevanju seminarja so se posvetili aktualni problematiki tehnologije pridelave hmelja, govorili o varstvu hmelja kot vedno večjem izzivu, pa seveda o namakanju in raziskavah. Predstavljene so bile tudi nove sorte hmelja, vzgojene na inštitutu. Udeleženci seminar-
letu odpravili na strokovno ekskurzijo na Slovaško, prav tako so organizirali več strokovnih izletov po Sloveniji. Zelo dobro sodelujejo z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec.
Poročilu predsednika so sledila poročila starešine in princese ter predsednikov odborov oziroma komisij društva. V imenu Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije je zbrane pozdravil član odbora za hmeljarstvo Ferdinand Kunst. Kot je povedal, v zbornici in društvu delajo z roko v roki za interese hmeljarstva, opozoril pa je, da jim še ni uspelo uresničiti vsega zastavljenega. Predvsem je odprto in pereče vprašanje delovne sile. Zaposlovanje tujih sezonskih delavcev s podjemnimi pogodbami je namreč za hmelj ar j e zelo drago. Problemi so tudi s fitofarmacevtskimi sredstvi, saj morajo ob strogi zakonodaji pogosto uporabljati dražje pripravke. Želijo si predvsem tega, da bi bili v enakem položaju kot ostali
ja so lahko pokušali in ocenili pivo iz novih, slovenskih sort hmelja.
Seveda so govorili tudi o konkurenčnosti hmeljarstva na globalnem trgu. Slovenski hmeljarji izvozijo kar 99 % vsega pridelka in imajo trenutno 3-odstotni svetovni delež pridelave hmelja. Med državami pridelovalkami hmelja je Slovenija s svojimi sadno-ze-liščnimi sortami na 5. oziroma 6. mestu.	K. R.
evropski hmeljarji. Pri subvencioniranju zavarovanja so si prav tako prizadevali, da bi bili v enakem položaju kot na primer sadjarji.
V nadaljevanju občnega zbora so podaljšali mandat dolgoletni tajnici Pavli Go-stečnik, čeprav jih je opozorila, da je potrebno vključiti tudi v tajniška opravila nove mlade moči, in potrdili plan dela za letošnje leto. Posebnost bo udeležba na evropskem kongresu malih pivovarjev od 14. do 18. maja v Ljubljani, septembra bodo sodelovali na največjem hmeljarskem in pi-vovarskem sejmu v Munchnu, 30. septembra pa bo v Žalcu 2. Savinjski Oktoberfest. Na strokovno ekskurzijo se bodo letos opravili v Romunijo. Prizadevali si bodo pridobiti status krovne organizacije za hmeljarstvo oziroma za podeljevanje geografske zaščite štajerskega hmelja.
Udeležence občnega zbora so nagovorili tudi župani in podžupani. Kot je povedal žalski župan Janko Kos, si bodo letos prizadevali v Žalec na ogled Fontane Zeleno zlato pripeljati vsaj sto tisoč obiskovalcev, ob tem pa seveda zanje pripraviti še dodatno ponudbo.
K. R.
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Upravna enota Žalec je lastnike oziroma nosilce kmetijskih gospodarstev, ki bodo vlagali zbirne vloge za kmetijske subvencije, obvestila, da bo letos oddaja zbirnih vlog potekala v obdobju od 27. februarja 2017 do vključno 6. maja 2017.
Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo urediti podatke v Registru kmetijskih gospodarstev (GERK-e) na upravni enoti vsaj en dan pred vložitvijo zbir-
ne vloge. Svoje GERK-e lahko pregledajo na spletnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP-RKG (http://rkg.gov.si/ GERK/), kjer so poleg grafičnih podatkov o GERK-ih pod seznamom GERK-ov na voljo tudi informacije o neusklajenih podatkih v RKG.
Za uskladitev GERK-ov se lahko predhodno dogovorite za termin na sedežu Upravne enote Žalec, so sporočili z žalske upravne enote.	K. R.
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
kinološko društvo pluton
organizira začetni, nadaljevalni tečaj šolanja psov, malo šolo in tečaj v Agilitiju,
Dobimo se v ponedeljek, 27. 2. 2017 ob 18.00 uri na vadbišču Ložnica pri Žalcu.
Informacije na telefonu: 041 405 079 (Ivek), 031 579 614 (Polonca), na spletu: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si
LJUBITELJI PSOV VABLJENI!
Tudi o pivovarstvu
Predsednik Janez Oset med podajanjem svojega poročila
Nasvet hmeljarjem
Vsak nasvet je lahko koristen, še posebej, če gre za preprečevanje bolezni. Od nas samih pa je odvisno, ali ga bomo upoštevali ali ne.
Hmeljarji se že dolgo srečujemo z virusno boleznijo na hmelju, t. i. viroidnim obolenjem, ki se zelo hitro širi po dolini in povzroča velike preglavice hmeljarjem in s tem precejšnjo gospodarsko škodo. Veliko je bilo že storjenega za preprečevanje prenosa bolezni s trte na trto, a vendar ne bo odveč, če dodam še svoje razmišljanje in nasvet k preprečevanju okužbe.
Zelo hitro se bliža čas, ko bomo hmeljarji zopet začeli z napeljavo vodil za hmeljsko oporo. V Sloveniji uporabljamo največ propilensko vrvico, ki jo zgoraj privežemo na žičnico, spodaj pa jo s posebno železno pripravo, imenovano pikač, zabodemo v zemljo. Pi-kač je podaljšan železni drog, ošiljen na metuljčka, s stopal-ko in z ročajem. Vsak sadež hmeljske trte ima lahko eno ali dve vodili, ki jih zapičimo v zemljo in s tem pritrdimo vodilo, da se lahko po njem ovija hmeljska trta.
Prav na tem mestu pa se pojavi kritična točka za prenos okužbe s trte na trto. S pikačem se velikokrat približamo sadežu in ga s tem tudi nehote ranimo ali prebodemo korenine. Strokovni delavci so bili na izobraževanjih zelo
jasni, povedali so namreč, da se ravno s takšnimi mimo-bežnimi poškodbami ali rezi okužba hitreje prenese.
Takšnim poškodbam se je nemogoče izogniti, prenos okužbe pa je mogoče preprečiti le na tak način, da ima vsak delavec vedno pri sebi vedro s tekočino za razkuževanje in vanj pred vsako uporabo, pred vsako rastlino pomoči pikač in šele nato zabode v zemljo. To je enostaven in nič kaj zamuden postopek, ki zanesljivo prepreči vsaj enega izmed možnih prenosov okužbe. Poleg tega pa je potrebno upoštevati še vsa dosedanja navodila, ki jih izdajajo pristojne službe, ki se z vso resnostjo posvečajo problemu preprečevanja te bolezni.
Če pa bo prebral ta prispevek še kdo drug, ki ni hmeljar, bi naslovil pobožen apel vsem, ki radi svoje šti-rinožne prijatelje sprehajajo mimo hmeljišč. Naša kmetijska svetovalka ima navado reči: »Polje je kmetova pisarna, hmeljišče je hmeljarjeva pisarna.« Vendar mi svojih pisarn ne moremo zakleniti, zato vas prosimo za obzirnost, da vodite štirinožne prijatelje na vrvici po poljski cesti, še zlasti spomladi v času hmelj-ske rasti, saj lahko tudi pes z drgnjenjem poškoduje mlado rastlino in prenese okužbo na drugo trto ali celo na sosednje hmeljišče.
Ivan Jošt, Društvo hmeljarjev Slovenije
OBVESTILO
Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Žalec za leti 2017 in 2018.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v žalski občini.
Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredme-tena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja
Javni razpis je v celoti objavljen na spletni strani www.zalec.si/ razpis.
OBČINA ŽALEC
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
INFORMACIJE / PO DOLINI
februar 2017
29
Državno prvenstvo gluhih v šahu
Počastili kulturni dan in valentinovo
V šahu seje pomerilo 7 društev gluhih in naglišnih.
Valentinov nastop pevskega zbora MDI Žalec
Prejšnjo soboto, 18. februarja, je v Šempetru potekalo državno prvenstvo gluhih v šahu. Glavna organizacija je bila v rokah Društva gluhih in naglušnih Celje, za tehnično izpeljavo pa je poskrbelo Šahovsko društvo Savinjčan Šempeter.
Državnega prvenstva se je udeležilo sedem društev gluhih in naglušnih, in sicer MDGN Ljubljana, DGNP Maribor, DGN Ljubljana, DGNP Murska Sobota, MDGN Slovenske Konjice, MDGN Velenje in DGN Celje. Pred tekmovanjem, ki je potekalo v prostorih gostišča
Rimljan v Šempetru, so udeležence pozdravili predsednik DGN Celje Aleš Peperko, predsednica KS Šempeter Zdenka Jan in podžupan žalske občine Robert Čehovin. Med gosti sta bila tudi selektor hrvaške reprezentance gluhih Goran Če-hič, ki je bil tudi selektor ženske reprezentance na šahovski olimpijadi, in tehnični delegat Športne zveze gluhih Slovenije Tone Petrič.
Tekmovanje je potekalo v dveh delih, najprej so se šahi-sti pomerili ekipno, nato posamično. Med ekipami, ki so štele
po štiri tekmovalce, je zmagala ekipa MDGN Ljubljana, drugo mesto je zasedla ekipa organizatorjev DGN Celje, tretje pa DGNP Maribor. Med posamezniki je zmagal Stanislav Veršič (DGN Ljubljana), drugo mesto je osvojil Maksimiljan Draško-vič (DGN Celje), tretji pa je bil Anton Pelko (MGND Ljubljana).
Ekipo DGN Celje so zastopali Maksimiljan Draškovič, Miran Kolar, Tine Golob in Šem-petran Andrej Štrucl, ki je med posamezniki zasedel odlično 4. mesto.	D. N.
Na hitropoteznem turnirju prvi Grižan
Šahovski klub Polzela, ki ga vodi predsednik Tomi Ma-snec, je lani pripravil kar 40 hitropoteznih turnirjev, ki se jih je udeležilo od 15 do 18 šahistov iz raznih krajev Savinjske doline. Šahisti igrajo ob nedeljah dopoldne v mali dvorani kulturnega doma na Polzeli.
Prvo mesto je osvojil Štefan Šincek iz Šahovskega kluba Savinjčan Šempeter, ki je na vseh 40 turnirjih zbral kar 490 točk (zmag), na drugo mesto se je uvrstil Ivan Lovrenčak, ki je zbral 440 točk, na tretje pa Radovan Krajnc s 410 točkami (oba iz Šahovskega kluba Griže). Predsednik kluba Tomi Masnec jim je na krajši slovesnosti podelil pokale.
T. Tavčar
Z leve: Ivan Lovrenčak, Štefan Šincek in Radovan Kranjc
V preboldskem domu starejših nadaljujejo s pestrimi kulturnimi in zabavnimi dogodki, ki so zaznamovali lansko leto. V tem mesecu so slovesno obeležili slovenski kulturni praznik in valentinovo.
Prijetno je bilo tudi v četrtek, 16. februarja, ko so oskrbovance doma s svojim petjem razveseljevali članice in člani pevskega zbora Medobčinskega društva invalidov Žalec pod vodstvom Vesne Turičnik Popovski, z lepo besedo pa je zbrane navdušila članica zbora Marija Končina.
Dan pred kulturnim praznikom so tudi v domu poskrbeli za proslavo, s katero so se poklonili kulturi. Delovna tera-pevtka Meta in oskrbovanka Majda sta med pogovorom obudili spomin na Prešerna in recitirali njegovo poezijo, kulturni program pa so obogatili in polepšali učenci OŠ Prebold in prostovoljka Ida.
Teden dni kasneje, 14. februarja, na praznik zaljubljencev, so v domu pripravili Valentinov ples. V goste so povabili Duo Opala, sestri Katjo in Mojco, ki sta s svojo živahnostjo in glasbo poskrbeli, da so oskrbovanci z njima tudi zapeli in zaplesali. Za še bolj praznično vzdušje pa so poskrbeli v kuhinji doma, kjer so zanje pripravili torto v obliki srca.	D. N.
OBČINA ŽALEC
Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98, 72/02, 110/2 in 15/3) objavlja Občina Žalec javni razpis za sofinanciranje programov športa na območju žalske občine za leto 2017.
Rok za prijavo je 22. 3. 2017.
Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Matej Sitar (zkst.sport@siol.net, tel. št. 03/712 12 67).
S
OBČINA ŽALEC, URAD ZA NEGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec (z dne 28.10.2004), Občina Žalec objavlja
javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo v letih 2017 in 2018 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna.
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov z naslednjega področja dejavnosti:
• obnova nepremične kulturne dediščine (vključno s sofinanciranjem obnove fasad v zaščitenih mestnih in vaških jedrih).
Razpis se začne 22. 2. 2017 in bo odprt do porabe sredstev. Prvo odpiranje vlog bo predvidoma v začetku aprila 2017.
Vsebina razpisa in prijavni obrazec sta na voljo na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si) in ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij o razpisni dokumentaciji je Uroš Govek (zkst.kultura@siol.net), tel. 03/712 12 66.
^^SaAMAti&ite'jioiine/lI
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA
9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec

NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja)
*Naslov
*Poštna številka
*Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
4
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
30
febr
2017
KRONIKA
_SoAtlnis&e/. datine/S
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mamice, babice, prababice, sestre in tete
VERONIKE (VERE) GORIŠEK
iz Pongraca (1. 1. 1936-21. 1. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, UE Žalec, Občini Žalec, KS Griže za izraženo sožalje, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za spremstvo ob njenem slovesu. Hvala osebju Splošne bolnišnice Celje, osebju Doma upokojencev Polzela, gospodu župniku Jožetu Planincu, Godbi Zabukovica, Društvu upokojencev Griže, pevcem skupine Eros, gospe Magdi Šalamon za žalni govor in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 60. letu zapustil
FRANC NOVAK
iz Velike Pirešice 2
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala pogrebni službi Morana in JKP Žalec, PGD Velika Pirešica
za spremstvo in prenos pokojnika, gospe Verici za poslovilne besede, Kvartetu Oljka za odpete pesmi, gospodu župniku Janku Cigali za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očija, ata, brata in strica
VENČESLAVA CESTNIKA
iz Latkove vasi ( 27. 9. 1928-8. 1. 2017)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, lovcem, pevcem, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala LD Tabor, Savinjskim rogistom in gospodu župniku za opravljen obred. Za vedno boš z nami.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
VINKA JEŽOVNIKA
iz Migojnic (30. 9. 1938-17. 1. 2017)
Vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti, se
zahvaljujemo za vse darove in izražene besede sočutja. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, gospodu Jožefu Planincu za opravljen obred, gospe Magdi Šalamon za poslovilni govor, Godbi Zabukovica in pevcem skupine Eros. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi
"Vsaka mama je prava mama, dana na srečo in za veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje..." (T. Pavček)
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama in prababica
MARIJA ŠLANDER
po domače ŠPANOVA
iz Grajske vasi 46 (10. 9. 1923-10. 1. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, še posebej svakinji Zinki, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste jo zadnja leta obiskovali in ji kakorkoli pomagali na njenem domu in jo pospremili tudi na njeni zadnji poti. Hvala dr. Pavli Rode Zalokar za obiske na domu, gospodu župniku Martinu Cirarju, pogrebni službi Ropotar ter vsem drugim za sodelovanje pri pogrebnem obredu. Iskrena hvala za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev in ostale pozornosti, ki ste nam jih izkazovali v najtežjih trenutkih slovesa.
Žalujoči: hčerka Marina in vsi njeni
V naravi, ki vsako pomlad se prebudi, naj obraz tvoj znova zažari. Da sonce, ptice, ribe in življenje vso nas nanj večno spominjalo bo ...
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedi in pradedi
MARJAN HALADEJA starejši
s Polzele, Savinjska c. 161
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovane sveče, izkazano pomoč in ostale pozornosti. Posebej hvala ribiškima družinama Šempeter in Ptuj za spoštljivo zadnje slovo, prav tako sodelujočim
na pogrebni svečanosti - trobentaču, govornici, praporščakom, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki so ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli... Takrat, zvonovi, zvonite lepo!
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
STANISLAV - STANKO LOBNIKAR
iz Miklavža pri Taboru 20 a, Tabor (31. 3. 1948-18. 1. 2017)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovane svete maše, darove za cerkev, cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu Jožetu Dolinšku za njegovo podporo in obiske v času njegove bolezni. Iskrena hvala gospodu župniku Martinu Cirarju za darovano sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred, hvala vsem praporščakom, pevcem Seksteta Gomilsko, gasilcem, SB Celje, ZD Vransko, gospe Magdi Šalamon za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani ter se od njega poslovili v tako velikem številu.
Žalujoči: žena Silva, sin Zvonko z Natašo in vnuk Dejan
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 15. marca 2017 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Mineva tretje leto slovesa, ostajajo spomini ... Izpolnjujejo se tvoje ideje in tvoji načrti. Ponosni smo, da smo bili del tvojega življenja.
Vsi tvoji
Ni več tvojega smehljaja ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in brata
FRANCA CVIKLA
po domače JAKLOVEGA FRANCIJA
iz Hramš 5 (1. 9. 1931-5. 1. 2017)
se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč in besede tolažbe sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala bratrancu Blažu za njegovo iskreno pomoč. Hvala tudi gospodu župniku Janku Cigali za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in gospe Magdi Šalamon za lep govor. Še posebej se zahvaljujemo tudi cerkvenemu pevskemu zboru, katerega član je bil dolga leta. Hvala tudi pevcem za odpete pesmi pred vežico in trobentaču za odigrano žalostinko. Hvala za vse darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Tina, sin Marjan z Miro, hči Milena z Vladom ter sin Roman
ZOFKI IN POLDETU ŽNIDARŠIČU
po domače Orešnikovima (4. 5. 1931-6. 2. 2017) in (15. 10. 1928 -24. 12. 2001)
Kljub boleči in nenadomestljivi izgubi dobrosrčne in skrbne mame in ob 15. obletnici smrti plemenitega očeta
je v naših srcih mir, saj vemo, da sta zdaj za večno srečna skupaj.
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, stisnili roko in darovali v spomin.
Hvala sosedom, še posebej družinam Stanko, Leban, Jerman, Drobež in Urh, pogrebni službi Ropotar, dekanu Damjanu Ratajcu, Magdi Šalamon, Jožku Livku, družini Lobnikar, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: sin Poldi z družino in vsemi svojci
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
KRONIKA
febr
2017
31
Ni besed več tvojih,
nič več stiska tvojih rok,
ostal le nate nam spomin je,
a ob spominu trpek jok.
Ne mine ura, dan in noč,
med nami vedno si navzoč,
v naših srcih ti živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom le rože zdaj krasijo
in svečke ti v spomin gorijo.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 84. letu starost zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi, tast in brat
FRANC ŠKRABE
iz Latkove vasi (9. 3. 1933-28. 1. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Abanke, poslovalnice BC Žalec in Občine Prebold, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, z izrečenimi sožalji, tolažilnimi besedami pomagali v teh težkih trenutkih slovesa. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in cerkvene darove. Iskrena zahvala tudi osebju ZD Prebold in osebju
gastro oddelka SB Celje za vso nudeno medicinsko pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Damjanu Ratajcu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebno slovesnost, pogrebni službi Ropotar za vso pomoč in skrbno organizacijo pogreba, govornici gospe Magdi Šalamon za izrečene besede slovesa, gasilcem PGD Groblja, ki ste ga častno pospremili na njegovi zadnji poti, pevcem
za zapete pesmi in trobentaču gospodu Marku Repniku. Posebna hvala tudi Danici Ribič in Jožici Prevoršek za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš ljubi mož, oče, dedi, sin in brat
BOJAN RIZMAL
(8. 1. 1958-18. 1. 2017)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče in za darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen obred in izrečene besede slovesa, gospodu Bojanu Pustinku in gospodu Janezu Dolinarju za izrečene besede slovesa, pevcem, krajanom Grč, sodelavcem podjetja AB Bergant in pogrebni službi Morana. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami.
Žalujoči: žena Sonja, sin Marjan z družino, hči Urška z Erikom, mama Mojca in brat Dušan z družino
MALI OGLASI
NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja)
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
ŽENITNE PONUDBE po celi Sloveniji, za vse generacije. Info.: 031 836 378, www.zau.si
KUPIM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, njivo ali travnik v ravnini, lahko tudi zemljišče v zaraščanju. Velikost vsaj 0,5 ha. Širša okolica Šešč, Matk, Šempetra, Prebolda, Sv. Lovrenca, Kaplje vasi in Latkove vasi. Info.: 031 603 955
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Info.: 031 706 281
Pogrebna služba - cvetličarna
1
MORAMA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Le kdo pozabil bi gomilo, kjer zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do zadnjega je dne.
V SPOMIN
VIKTOR LENKO
iz Latkove vasi (17. 4. 1911-4. 2. 1987)
Težko je verjeti, da je preteklo že 30 let, odkar si zatisnil svoje trudne oči. Ne veš, kako še vedno pogrešamo tvojo toplo besedo, nauke in nasvete ter tvojo neprecenljivo očetovsko ljubezen. Hvala ti za vse. Ponosni smo, da smo te imeli.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V SLOVO
V 67. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil
STANE PIGNAR
iz Žalca
Na zadnjo pot smo ga pospremili v ožjem družinskem krogu.
Vsi njegovi
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
^^SoAtini&Ae^daiineJ
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.300 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
Teman oblak izza gore prikradel se je nad polje, nad poljem v sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore. To tudi ni ravno polje. To misel le je žalostna na sredi mojega srca. (S. Jenko)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, moža, atija in dedija
STANKA PODBREGARJA
iz Ločice ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem, prijateljem, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani, nam brezpogojno pomagali in z nami sočustvovali. Hvala za vse izrečene sožalne besede. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, denarne prispevke ter svete maše. Prav tako se zahvaljujemo vsem pevcem, gasilcem, županu Jožetu Kužniku, Ljubu Žnidarju in Gašperju Smislu za tako lepe govore. Hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu ter patru Vančiju in pogrebni službi Morana. Hvala
vsem, ki ste bili del njegovega življenje in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, poti k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi: žena Jana ter sinova Sebastjan in Dejan z družino
V SPOMIN
STANKU PODBREGARJU
Težki so trenutki slovesa, slovesa od človeka, ki je s svojo veličino vplival na slehernega posameznika na svoji življenjski poti. S svojo neverjetno delovno energijo, perfekcionizmom, pripravljenostjo priskočiti na pomoč in z vedno odprtimi vrati je pomembno zaznamoval področje glasbene ustvarjalnosti v nekdanji skupni Občini Žalec in tudi zdaj, v samostojni Občini Polzela. Midva sva se prvič srečala, ko je, takrat še zaposlen na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec, ustanavljal simfonični orkester, ki mu je potem vrsto let dirigiral in bil njegov umetniški vodja. Tako kot pri mnogih njegovih projektih je začel iz nič.
S svojo natančnostjo, doslednostjo in prefinjenim čutom za glasbo ter trdim delom je tedaj šolski orkester pripeljal do zavidljivega nivoja.
Prav tako je bil vrsto let umetniški vodja pihalnega orkestra te iste glasbene šole, kot pedagog in vodja dislociranega oddelka pa je poučeval klavir in harmoniko.
Pomemben pečat je pustil tudi na področju zborovskega petja. Stanko je bil človek velikih idej. Z entuziazmom, sposobnostjo videti začetek, predvideti pot in zmagoslavno priti na cilj je znal prepričati in pritegniti sodelavce, pa če je bil projekt še tako zahteven. Pri njem ni bilo improvizacije in naključij, le jasno zastavljena pot od začetka do cilja.
Ena od njegovih poti se začne v Glasbeni šoli Cecilija. Hišo, na zunaj kot katero koli drugo, je spremenil v svoj drugi dom in ga na široko odprl vsem. Vsako sobo, vsako steno je znal oplemenititi in ji dati smisel. Tukaj je pustil neizmeren del svojega srca, svojih misli. Cecilija ..., kulturno glasbeno društvo, glasbena šola ..., predvsem pa izjemen kulturni objekt, ki ga je zgradil z vizijo podajanja glasbe v vse pore človekovega življenja.
Odpreti vrata v svet kulture - glasbe vsem, tako mladim (bodočim glasbenikom) kot širši publiki, ta želja ga je gnala naprej, marsikdaj, ko je bilo težko.
Bil je ustanovitelj in idejni vodja zdaj že tradicionalnega božičnega koncerta, ki vsako leto napolni polzelsko cerkev do zadnjega kotička. Ustanovil je pihalni orkester ter s svojim znanjem in z izkušnjami vplival še na mnoge glasbene sestave v občini Polzela in širše. Tako je začrtal tudi glasbeno pot svojih sinov in vnukov, ki vsi uspešno stopajo po stopinjah svojega očeta oziroma deda in na katere je bil neizmerno ponosen.
Mi vsi pa smo lahko ponosni nanj, da smo ga poznali in imeli čast z njim sodelovati.
Bil je izjemen človek, katerega zapuščina bo živela v vsakem od nas še naprej.
Kako drugače kot na največji slovenski kulturni praznik pa se je od nas za vedno poslovil ...
Gospod STANKO PODBREGAR, hvala za vse!
V imenu Cecilije, Kulturno glasbenega društva Polzela ter v imenu Glasbene šole Cecilija Polzela izrekam iskreno sožalje vsem najbližjim gospoda Podbregarja.
Gašper Smisl
32
febr
2017
ZANIMIVOSTI
_SaAjlnis&e/. datine/S
Sonce in sprehodi vabijo
_ ---- - ■_
Učenci 1. in 4. razreda so sončen dan izkoristili za sprehod.
Koledarska zima bo sicer trajala še cel mesec, prvi znanilci pomladi pa so že pokukali ven, v minulem tednu jih je namreč prebudilo sonce.
Sončni dnevi, ki so vsaj za
nekaj dni pregnali turobno sivino, meglo in tudi otoplili ozračje po letošnji res mrzli zimi, pa so zvabili v naravo in na sprehode številne prebivalce naše doline. Med njimi tudi
radožive in zadovoljne osnovnošolce 1. in 4. razreda Osnovne šole Prebold z učiteljicama Ido Strožar in Damjano Turn-šek, ki smo jih srečali na poti v preboldski Gaj.	D. N.
Za več srčnosti v današnjem svetu
Avtorica razstave Marija Petra Košec
Društvo Dobra ideja s Polzele je na gradu Komenda v torek, 14. februarja, prav na valentinovo, pripravilo dogodek, ki je slavil srčnost in ljubezen. Odprlo je namreč srčno fotografsko in zbirateljsko razstavo mlade umetnice in raziskovalke življenja Marije Petre Košec iz Trnave in ta
kulturni dogodek nadgradilo z razmišljanjem o srčnosti v današnjem svetu, k predavanju pa povabilo patra dr. Karla Gržana, širši javnosti znanega po knjižni uspešnici Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?
V kulturnem programu so sodelovali Komorni zbor Sije
Dela na vrtu so se pričela
Ivan Turnšekpri obrezovanju sadnega drevja okrog domače hiše
Mladi zlati skakalec Timi
Športniki navdušujejo Slovenijo tudi v mladinskih kategorijah. Na olimpijskem festivalu evropske mladine v Erzurumu je slovenska reprezentanca osvojila kar deset medalj. Tri zlate medalje je osvojil Timi Zajc iz Hramš.
Smučarski skakalec Timi Zajc, član SSK Ljubno BTC, je najprej osvojil zlato medaljo v skokih posamično na srednji skakalnici. Najdaljši je bil v obeh serijah. Nato je skupaj z Bernardom Dobretom, To-mijem Jovanom in Lovrom Voduškom osvojil ekipno
zlato medaljo, prav tako zlato medaljo pa si je na tekmi mešanih ekip priboril skupaj s Tomijem Jovanom, Katjo Komar in Niko Križnar. Na obeh tekmah so premoč slovenskih skakalcev morali priznati Francozi, tretji pa so bili Rusi.
K. R.
Tudi letos več sto maturantov
V februarju in marcu je čas, ko srednješolci, ki v tem letu zaključujejo svoje šolanje, zaplešejo svoj maturantski ples. To predstavlja pomembno prelomnico v
njihovem življenju. Na njem plešejo tudi maturantje iz Spodnje Savinjske doline.
Skupaj z maturanti se gala dogodka veselijo tudi starši, prijatelji in predstavniki šol.
Da bi samozavestno vstopali, tako kot so v svečanih oblačilih na plesu, tudi v svet odraslega življenja, jim želimo tudi mi.
T. T.
z Gomilskega in pevka Urša Tekavc. Projekt Srce temelji na zanimivi pojavnosti različnih oblik src v naravi in domačem okolju, ki pa ga avtorica razstave nadgradi z zelo globokimi osebnimi zgodbami. Sama pravi: »Srca, ki so na razstavi v fotografiji in kamnu, so takšna, kot sem jih našla. Zame niso naključja - so ključ, opozorila, darilo stvarstva in sporočila. Sporočila zakona privlačnosti, sporočila mojega pokojnega očeta, srčnosti in hvaležnosti.« Avtorica razstave in dr. Gržan sta s svojo srčnostjo navdušila številčno občinstvo.
Razstava bo na ogled do 28. februarja, zasnovana pa je interaktivno, saj vabi obiskovalce, da postanejo del projekta Srce, in sicer s sodelovanjem v nagradnem foto izzivu, s svojimi razmišljanji o srčnosti ali pošiljanjem srčnih voščilnic, namenjenih dvigu energije ljubezni v svetu.	T. Tavčar
Z maturantskega plesa Šolskega centra Celje - Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko
Bazen v zimskem času
Drugi februarski teden je končno postregel tudi z nekaj sonca.
Po dolgotrajnem mrazu so prve tople dni izkoristili tisti, ki uživajo pri spomladanskih opravilih, kot je rez sadnega drevja in trte, najbolj neučakani pa že iščejo delo v vrtovih. T. T.
VSTOPNICE PREKO SPLETA
^Si^oltiC,
f!BBB!BH HBi
Preboldski bazen bo poleti zagotovo spet nudil prijetno ohladitev.
Preboldski bazen, ki so ga pred zimo dobro zaščitili, ima dolgo zgodovino, saj je bil zgrajen že med obema svetovnima vojnama kot del turistične ponudbe nekdanjega
hotela družine Zanier.
Z bazenom pa upravlja Občina Prebold, ki skrbi, da plavalni objekt dobro služi svojemu namenu. In ne samo to, najbrž je tudi edini bazen, ki
omogoča brezplačno kopanje otrokom do 18. leta starosti iz preboldske občine, ostalim pa kopanje po nizkih cenah.
D. N.