St. 39.
Trst, četrtek dne 8. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
JUT
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
Phcatri07lia ot A uin >Jmro“ Lhaja vsak dan —tudi ob nedeljah in praz-UoCMI. vl.ld 5)1. H" VIII. nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vraiajor nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d Assiei, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič1' v Ljubljani. — Po pošti sprejemano stane Jutro11 mesečno K 1.50. četrtletno K 4.50, celoletno K 18.-za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. —- Za odgovor je priložiti znamko.
Avstro-Ogrska in Rusija.
V zvezi z odstopom grofa Aehrenthala avstro-ogrskega ministra zunanjih delj se v zadnjem Sasu mnogo govori in piše o nekakem zbližanju med Dunajem in Petrogradom in, kakor nekateri znaki kažejo, niso te govorice brez podlage, nasprotno gotovi vplivni krogi na Danaju kakor tudi v Petrogradu se resno trudijo, da bi se prišlo do zbližan ja med obema cesarstvoma, mogoče Je pa tudi, da stoji v ozadju vse te akcije
— tudi Nemčija.
Reakcionarjev je dosti na Dunaju, v v Berlinu in v Petrogradu in v teh krogih je še vedno zelo simpatična ideja .svete alijance". Ti krogi so tudi močni in uplivni in zato se jih ne bi smelo podcenjevati, četudi ni neposredne nevarnosti, da bi se obnovila „sveta alijanca", nikakor pa se ne moremo navduševati niti za navadno zbli-žanje med Dunajem in Petrogradom in posebno s slovanskega stališča se to zbližanje ne more pozdravljati
Pri nas se gleda navadno na Rusijo kot na slovausko državo in zato so pri nas mnogi veselijo takemu zbližanju ker mislijo da bo Rusija uplivala ua Avstro-Ogrsko v tem smislu, da se zboljša položrj avstro-ogrskih Slovanov, kar pa nikakor ni verjetno, ker je napačno že to, da se gleda na Rusijo kot na slovansko državo, kar je resnično samo deloma, namreč v toliko, da je Rusija slovanska samo po svojem prebivalstvu, medtem ko se krogi, ki določajo smer politiki ruske države, čisto nič ne zavedajo nalog, ki bi jih morala Rusija izvršiti v korist Slovanstvu.
V tem oziru ni med Rusijo in Avstro-Ogrsko skoraj nobene razlike. Avstro-Ogrska je tudi po večini slovanska država in ne samo, da njena splošna politika ni Slovanom prijazna, temveč- j 2 večina njenega prebivalstva, ki je slovanska, zatirana in preganjana. ker so oni krogi, ki določajo smer državne politike in ki se hočejo sedaj približali Rusiji, sovražni Slovanom, kakor so nasprotni vsakemu slovanskemu gibanju tudi vsi oni odločilni krogi v Petrogradu, ki se hočejo sprijazniti v Avstro-Ogrsko.
Praznina upom se udajajo vsi pni slovanski fantasti, ki se navdušujejo za cari-stieno Rusijo in pričakujejo od zbližanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo kakoršnega-sibodi zboljšanja položaja avstro ogn-kih Slovanov, ker službena Rusija se bo pozneje ravno toliko brigala za avstro-ogrske Slovane, kolikor se je brigala do sedaj, rajše bi obnovila »sveto alijarico", ki ne bi bila naperjena samo proti slobodoumnemu gibanju sploh, temveč tudi proti vsakemu slovanskemu gibanju in bi podpirala nemške koloniste na Ruskem ravnotako, kot jih je podpirala do sedaj in jih podpira še vedno,
Ne vdajajmo se nobenim iluzijam! Nasprotno, Jugoslovani ne samo, da nimajo pričakovati od zbližanja med Avstro Ogrsko iu Rusijo ničesar dobrega, temveč morajo postati na vse to zelo pozorni, ker se skriva za vsem tem — nevarnost za našo bodočnost.
Govorimo s' stališča narodnega edinstva južnih Slovanov, ki morajo stremiti za tem
— ker samo taka politika je na slovanskem jugu pametna — da se v bodočnosti zdru-
L I S T E K.
Nostradamus.
y.
Sedmo poglavje.
Roy«l d« Beaurmrs.
IV.
MAGIČNI KROG.
lu Nostradamus je izrekel slovesno: .Počasen, prazen kralj, Herod. Toda njegovo življenje zadene ob menihovo jeklo."*) »Henrik bo torej vladal!* .je dehnila Katarina.
„V!adal bo. Toda pazite na drugi del odgovora, ki vsebuje strašno prorokbo . . . Njegovo življenje zadene ob menihovo jeklo !“
*) Znano je, dti je Henrik poslal kralj z ime-no u Henrik III,: istotako, da je b 1 kot kralj jo^a-sen in prazen, to je, n alo goreč v vladarskih poslih, in daje imel pri sodobnikih priimek Herod. Vemo tudi, da ga je umoril menih Cidment, ki ga je zabodel z nožem.
žijo v eno celoto. Samo na ta način se vtegnemo Južni Slovani ohraniti med drugimi narodi, samo na ta način moremo postati še močni in upoštevani, medtem, ko je skoraj izključeno, da bi se mogli ohraniti ako bi se razvijali tudi v bodočnosti v dosedanji smeri, t. j. vsak za sebe in morda tudi eden proti drugemu.
In to, da bi se Južni Slovani razvijali eden proti drugemu, hočejo na Dunaju in to bi hoteli tudi oni neslovanski voditelji službene ruske politike, ki s s hočejo sedaj zbližati z Dunajem.
Predmet tega zbližanja bi bil gotovo Balkan, torej večji del našega skupnega jugoslovanskega ozemlja, gre torej za našo bodočnost, za našo kožo. ki bi si jo rada Dunaj in Petrograd razdelila med seboj, ker je nobeden ne more dobiti sam za sebe cele in zato nam je res neumljivo ono veselje, s katerim zasleduje tudi del naše javnosti razvoj dogovorov in pogajanj, ki se vršijo «aed Dunajem in Petrogradom.
Ljubljanski občinski svet.
Redna seja ljubljanskega obč. sveta se je vršila v torek popoldne ob (i. uri zvečer. Predsedoval je župan dr. Tavčar, ki je naznanil da namesto odstopivšega obč. svet. Jevca pride v obč. svet Janko Jeglič, ki zasede mesto tudi v vseh tistih odsekih, v katere je bil izvoljen Jevc.
Zapisnik zadnje seje se odobri.
V	imenu personalnega in pravnega odseka poro-'a glede volitev v razne korporacije itd. obč. svet. dr. Novak. Pravi, da za te korporaciie ne velja volitev po strankah ; taka volitev je na mestu samo v tiste odseke, ki jih obč. svet sam kreira. Dr. Zajc temu ugovarja. Dr. Triller izjavlja, da nar. nap", stranka prostovoljno prepušča manj-šinjskiin strankam zastopnika v odseku za uboge, v direktoriju mestne elektrarne in mestnega vodovoda, v direktoriju mestne zastavljalnice in v mestnem zdravstvenem svetu. Slede volitve, pri katerih so v omenjene korporacije izvoljeni zastopniki vseh treh strank, v vse ostale pa samo zastopniki narodno-napredne stranke.
Prošnji Kranjske hranilnice za spremembo regulacijskega načrta za novim nemškim gledališčem se ugodi.
Obč. svet. dr. Pipenbacher predlaga, naj se naprosi vlada, da z 1. 1912/13. ustanovi v Ljubljani realno gimnazijo tipa A, oziroma take paralelke na II. drž. gimnaziji. Utemeljuje svoj predlog s potrebo po novih slovenskih srednjih šolah in posebej s potrebo po realnih šolah. Za predlog se izjavi v imenu S. L. S. dr. Detela, Nemec Pammer pa je proti. Predlog se sprejme.
Obč. svet. Štete stavi nekaj „nujnih predlogov", in sicer, naj se mestnim revežem zviša dnevna miloščina, dalje naj se na Dolenjski cesti napravi policijska stražnica, češ, da so tam žurnalisti v nevarnosti, dalje n e j se proti tržnemu nadzorniku Ribnikarju uvede disciplinarna preiskava, ker sodeluje pri »Dnevu". „Nujnost" vseh teh predlogov se odkloni.
Obč. svet. Tomaž Novak stavlja „nujni predlog", da se vodovod na Opekarski cesti
» A h, kaj de !u je vzklinila kraljica z zanosom. „Čuvala ga bom jaz! Bodite prepričani, messire, sin Katarine bo živel dolgo in mirno, brez bolesti in strahu pred jeklom !“
Sledila je minuta molčanja. Nostradamus je objemal Katarino s svojim ognjenim pogledom.
„To je orodje mojega maščevanja j“ je mislil sam pri sebi. »Dajmo, prepričajmo se, do katere meje zločinstva se je zmožna spustiti duša te ženske . . . Madame," je povzel na glas, .prerokovanje, ki se tiče vašega sina Henrika, bo nepopolno, šamo usode tudi, kakšna je govih dveh bratov, ki sta njim za prestolonasledstvo."
Katarina je vztrepetala.
»Vzeti hočem besede, ki ste jih izgovorili nazadnje, madame: Sin Katarine bo živel dolgo in mirno, brez bolesti in straiiu pred jeklom.
—	(Nostradamus je začel pisati.) Te besede vsebujejo (francoski, kakor jih je bila kraljica izrekla) sedemdeset črk. ki jih zapišem v temle krogu sleherno z njeno številko od 1 do 70. Zdaj poiščem njihovo metatezo. Iu glejte, madame, odgovor se vsiljuje sam od sebe, takoj ob prvem pogledu na magični krog."
ako ne vpra-bodočnost nje-določena pred
podaljša in napravi tam napajališče, ker je tam po leti (!) dosti živine. Tudi tega predloga »nujnost" se odkloni.
Zupan dr. lavčar nujno predlaga, naj se policijskim stražnikom da zimska dra-ginjska doklada tudi za mesece januar, februar in mar c.
Sprejeto.
Dr Zajc interpelira župana, kako je njegov podpis prišel na neki volilni oklic N. N. S. Župan odgovori, da ga je podpisal samo kot načelnik stranke, sicer pa da bo natančneje odgovoril v prihodnji seji.
Janko Jeglič bi rad imel uredbo parka na trgu Tabor. (Zdaj ko je tam pol metra na debelo snega!) Župan odgovarja da se bo o pravem času vse uredilo
Debeljakova dijaška ustanova se podeli Cirilu Cirmanu.
Ostale točke dnevnega reda se rešijo v tajni seji.
Iz Voloske Opatije.
Slovensko izobraževalno in podporno
društvo. Kako je bilo to društvo tu pri nas potrebno se pač že,sedaj vidi, ko je društvo takorekoč še v povojih. Z vsaki« dnevom prijavljajo se novi člani in članice in število z vsakim dnevom raste, kar je dokaz, da Slovenec in Slovenka povsodi čutita slovensko in da znata ceniti važne naše postojanke tudi izven slovenske domovine. Samo tako naprej in vresničile se bojo besede, katere je pred kratkim izrekel neki član v društvenih prostorih, namreč, dtt bode čez en mesec toliko članov v društvu, da se še prešteti ne bodo mogli.
Knjižnica Slov. izob. in podp. društva. Članom in članicam javljamo, da je knjižnica že bogato založena z najlepšimi slovenskimi knjigami, katere so žc darovali nekateri rodoljubi, za kar se je njim društvo seveda tudi že najlepše zahvalilo. Takoj ko bode knjižničar vse uredil, kar se bode vsled njegove marljivosti kmalu zgodilo, se bodo počele knjige članom posojevati. Knjižnica bode najkasneje od 11. t. m. naprej odprta vsaki dan od 5.-7. ure zvečer, a ob nedeljah in praznikih od 11.—12. ure opoldne.
Slovensko društvo in Opatijski Nemci.
Opatijski Nemci že vidijo v Slovenskem društvu strahove in pošasti in se že zaletavajo v svoji cunji »Deutsche Stimmen" v njim prirojenem nesramnem načinu vanj. Že sam naslov zrcali podlo dušo brumnega piscR »Griindung eines windischen Hetz-vereines" nazivlja ta cunja društvo, ki se je vstrojilo na temelju pravil, potrjenih po c. k. namestništvu v Trstu, v najbolj kulturne namene. V svojem dopisu imenuje ta privandrana nemška kultura, da je ustano ■ vitev Slovenskega društva v Opatiji »Frech-heit". Bogrne, ti ljudje si res že domišlju-jejo, da so tu že faktor, katerega bi morali mi morda še na kolenih prositi, če se smemo organizirati v svrho izobrazbe. Vboga mati »Germanija* ! Tvoji sinovi so te že Čisto porinili na rob dostojnosti. Kmalu boš ležala v blatni jami, iz katere te oni gotovo ne bojo mogli potegniti.
Čudni nazori. Opatija ima par tisoč prebivalcev, največ seveda domačinov Hrvatov
Obenem je Nostradamus zapisal na per-gamen sledeče besede in jih pomolil Katarini :
..Kakor mlada, Franc in Karel dvojna skrb. Nič dolga. Umreti v cvetu življenja.*)
V	instinktivni nezaupnosti je Katarina sama primerjala črke obedveh tekstov, to je. besed, ki jih je bila izrekla ona, in metate ze, ki jo je magijec napravil po njih. In vztrepetala je. Vse črke odgovora, niti ene več ali manj, so stale tudi v njenih lastnih besedah.
»Vaša sinova Franc, in Karel,* je nadaljeval Nostradamus resnobno, »sta vam torej predmet skrbi. Skrivnost pravi, da jima ne dolgujeta ničesar. To se pravi, da se sma-Irate odvezano vsake materinske ljubezni do njiju. Pomirite se, madame ; saj vidite, da bosta umrla mlada in napravila prostor sinu vašega srca !“
Zaničljiva ironija teh besed je udarila Katarino kakor bič. Zlovešča luč je gorela v pogledu, s katerim je pomerila Nostrada-ma,
»Čarodej,* je siknila, »vedeževalec, raa-gijec, ali makar sam peklenski car! Ne predrzni se posegati v skrivnosti mojega srca!*
Nostradamus je skomizgnil z ramami ter
*) Tako se je tudi zgodilo.
in .Slovencev*, ki se tu čutijo tudi kakor doma. Med njimi se pa nahaja tudi nekaj plemena, ki brez nas kar živeti nemore in sili ve ino k nam kakor komar na živino. Če ga bolj podiš, bolj se zaletava vate in te pika in sisa sladko kri. To pleme so Nemci, ki počno kamor pridejo, ko se enkrat nasitijo in oblečejo, takoj igrati vlogo Ježa. Tudi v Opatiji hočejo to vlogo prevzeti ; ker je p3 koža lisice preveč trda in ji ne morejo do živega, pa blatijo vse kar ne trobi v njih rog, v svojih cunjah. Za njih tu nobena oblast ni dobra, pa bila ta oblast c. k. ali kakšna druga. Pred kratkim je prišel v Opatijo neki bančni uradnik iz Dunaja. Ta uradnik je bil bolan in je namreč trpel, čujte in čudite se, na »kleptomaniji", na kronični ali akutni to se menda ni konstatiralo, ali fakt je, da je vsled te svoje bolezni nekako prišel navzkriž s policijo. katera mu je hotela dati nekakšno zdravilo proti taki bolezni. Pacijent je imel pa srečo, bo že morda pod srečno zvezdo rojen, da se je vsled garancije gotovih oseb, zdravila, katerega mu je oblast že na recept zapisala, rešil in da more še nadalje ua prostem vživati to naše zdravo podnebje. Da pa stvar ne bi ravno tako grdo izgle-dala, namreč da prihajajo ravno iz okrilja matere Germanije taki gosti v Opatijo se zdrav t, ki trpijo na kleptomaniji, pa v »Deutsche Stimmen" neka, temu gostu sorodna duša opisuje slučaj tako, kakor da bi pri naših oblastih razsajala ta bolezen epidemično in pravi, da se je temu revčku pri sodniji vse ukradlo, ker se ga le ni tako trdno držalo, da se mu ni moglo odvzeti, namreč njegove zarukanosti, katera se ga tako drži, kakor da bi mu bila priraščena. Takih bolnikov Opatija ne potrebuje in naj kar lepo doma ostanejo, diugi pa, ki se tako težko med nami vidijo in ne morejo z nami nikakor izhajati, naj pa kar lepo poberejo svojih 5 češpelj in naj gredo od-kjer so prišli, kjer lahko med seboj klepto manirajo kolikor se jim poljubi, in demoralizirajo, kolikor časa morejo. Smo se razumeli.
Redek opatijski gost. Od nedelje na pondeljek v noči nas je obiskal čuden gost, ki se kaj redko kedaj javi pri nas na jugu. Prišel je v popolnoma beli obleki, katera je bila pa v pondeljek opoldne že raztrgana in vmazana. Gorko naše solnce sprijelo se je ž njim in ga po enodnevni borbi že skoraj popolnoma vničilo. Ta gost imenuje se sneg, kateri je res nekako po čudnem naklučjn zašel tu sem. Mladina je pa tudi to redko priliko hitro izrabila in kepe so frčale cel dan, kakor krogle v Tripolisu. Lepa zabava, samo malo časa traja v Opatiji.
Novo poštno poslopje v Opatiji. V kratkem se počne zidati za Občinskim trgom v Opatiji toli potrebno novo poštno poslopje, katero mora biti gotovo do 1. decembra t. 1. Poslopje bo stalo državo 350.000 kron.
Stekel pes v Voloski. V pondeljek okoli enajste ure dopoldne pojavil se je ua glavni cesti naenkrat stekel pes, ki je grizel na levo in desno, kar mu je le blizu prišlo. Na srečo bil je ravno konjederec v Voloski, ki je psa počel takoj loviti. Konjedercu pridružili so se še policaji in orožniki, ki so tekli z golimi sablami za njim. Pes pred
izustil, kakor da pravi nekaj povsem naravnega, besede, usodne in strašne za kraljico: »Ako hočete, da služim koristno vašim načrtom, je potrebno kljub temu, da izvem ime moža, ki je bil vaš ljubimec
»Moj ljubimec!“ je zamrmrala Katarina in prebledela kakor smrt.
»Da; Franc in Karel sta sinova kraljeva, otroka neljubljenega človeka. Toda Henrik, ki ga obožavate, je sin moža, ki ste ga ljubili. Madame, vedeti moram ime tega človeka .. .“
»Oh,“ je jeknila Katarina, kakor da se ji je zavrtelo v glavi, »kdo vam je izročil tako tajnost?"
,Ta moč!" je odgov^il Nostradamus preprosto in položil prst na simbolično rožo, ki mu je visela okrgg vrata in se svetila s svojimi magičnimi črkami I. N. R. I. na njegovih prsih.
Vsa prepadla je zamrmrala kraljica raa-šinalno :
»Ta moč !.. .“
»Dajte, madame, prihranite mi trud, iz-kati ime tega človeka ! . ..“
»Nikdar! je kriknila Katarina.
»Toda to ime mi je neizogibno potrebno," je dejal Nostradamus nekako osorno. »Madame, povejte mi ime moža, ki je bil vaš ljubimec !*
njimi, oni pa za njim, kričali so in opominjali pasante, naj se čuvajo, ali kljub temu je pes ogrizel več ljudi in psov. Pri pošti zavil je /. glavne ceste, kjer je zopet popadel rnkega mladega gospoda, tekel naprej proti okrajni bolniški blagajni, iz katere je prišel ravno neki delavec in pa pes blagajnika okrajne bol. blag. Popadel je delavca za stegno in ga težko ranil, potem pa zgrabil še psa, kateremu je skoraj prvo desno nogo odtrgal. Tako tekoč naprej ranil je še tam v bližini enega 10-letnega otroka na roki. Koliko jili je še ogrizel, še ni znano. Tri ogrizene osebe dobile so prvo pomoč v ambulatoriju okr. boln. blagajne in so bile takoj odposlane v Pasteurjev zavod na Dunaj, psa blagajnika pa so takoj ubili, ker je počel tudi 011 že precej nevarno kazati zobe. Steklega psa so po eni uri gonje vstrelili na cesti ob morju.
Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. do 30. januarja t. 1. 1732 oseb, od 25. do 30. januarja t. 1. je prišlo 329, a 30. januarja t. 1. je bilo v Opatiji oziroma Voloski nastanjenih 1549 gostov.
Iz slovenskih krajev.
Iz Novega mesta. Naše staro Novomesto ima kakor znano, novega župana, novi mestni zastop, skratka vse novo, le vse drugo je pod novo firmo še staro ostalo. Ako hoče novi g. župan s svojim novim občinskim svetom res kaj novega predstavljati, se mora pobrigati, da uresniči in udejstvi vse že tekom let od prednikov storjene sklepe in načrte. Predvsem je treba urediti zadevo glede pokojnine mestnih stražnikov in uslužbencev ter izvesti prepotrebno regulacijo plač, ki so kljub neznosno povišani draginji ostale še istotako pri staran', kot so bile še takrat, ko se je v Novem mestu za stari krajcar dobilo poln klobuk češpelj. In novi župan g. Rozman je mož dovolj energičen, da to stvar uredi, vsaj mu bode do-nesla hvaležnost uslužbencev splošen in trajen spomin v zgodovini novomeške občine.
Druga naloga čaka novi občinski svet v zadevi nujne ureditve pregleda na ž vil -skenr trgu, ureditve cen mesa ter sploh glede omejitve že res preobčutne draginje.
Nadaljna naloga v prid mestu in tujskemu prometu bi bila oskrba boljše razsvetljave. Električna moč zato je že pred leti izdelana pa stoji po staroveški trdovratnosti sedanjega lastnika trgovca g. Seidla brez koristi tam v romantični Kotlini na izviru Prečine pod lueškim gradom. Sicer je pa drugih virov za proizvod moderne razsvetljave v okolici na razpolago; treba je le stvar energično prijeti v roke. Iu hodniki po mestu, koliko let že stoje — v zapisnikih občinskih sklepov! Naj vendar že enkrat preidejo iz papirja na beli dan, za kamor so namenjeni. Zgradba najbrže kar dveh velikih železniških prog, ki obe pasirate Novo mesto, prinese seve druge potrebe, za druge razmere.
In h koncu še ena posebna želja. Med novomeškimi trgovci se v zadnjem času .širi črna kuga klerikalne korupcije. Pisek, ki je postal očiten klerikalec, je začel to črno kugo širiti tudi med svoje tovariše, ki so bili doslej odločno naprednega mišljenja. Dva manufakturista sta se baje že okužila ob tej nalezljivi bolezni. Novo mesto je bilo in mora ostati napredna trdnjava, napredna metropola za celo Dolenjsko!	—	a.
DNEVNE VESTI.
Naše ienj. naročnike prosimo, da bi čem prej podaljšali naročnino, da moremo urediti razpošiljanje lista. Pri tej priliki odgovarjamo tudi na razna vprašanja, ki smo jih prejeli, ako smo prejeli naročnino, po-
„Vi žalite kraljico!' je zajecljala Katarina v jezi poslednjega odpora.
„Ne. Rešiti jo hočem. Ime, madame! Povejte mi ga!“
„Ime njegovo!" je zahropela Katarina. „Ne, magijec! Kralj peklenski!. . . Ime! . . Ukaži svoji sili, da ti ga pove !. . .*
In z izzivajočo gesto je pokazala na znamenje rožnega križa.
,Dobro,“ je rekel Nostradamus mirno, „ vprašati jo hočem ! Madame, iskal in našel bom to ime v besedah, ki ste jih pravkar izrekli! . . .“
In v pričo d$iteče Katarine, ki pa vzlic prejšnjima dvema skušnjama ni mogla prav verjeti, je narisal krog in zapisal okoli njega enainsedemdeset črk, zapopadenih v (francoskem) besedilu stavka: Ime njegovo! Ne, magijec!.. Kralj - peklenski! Ime! Ukažisvojisili, da ti ga p o v e ! . . .“
Par minut je Nostradamus strmel na krog.
Nato se je nasmehnil tako čudno, da je kraljica vztrepetala, in je izpregovoril : „Evo vam odgovora, madame! In z imenom vred, evo usode očeta princa Henrika ! .. . Vidite, madame," je dodal in zapisal par besed, „berite in primerjajte, pa
slano nam potom položnic poštne hranilnice. Vso tako poslano naročnino smo prejeli in jo tudi vpisali. Ravnotako smo opisali tudi vso naročnino, ki jo je prejelo prejšnje, ljubljansko Jutro11 v I. 1911. za I. 1912. V tem oziru so naši cenj. naročniki lahko brez skrbi. Samo' onim, seveda, nismo mogli vpisati naročnine kot vplačane, ki je niso poslali in te prosimo, da nam pošljejo naročnino čim prej. Naši cenj. ljubljanski naročniki naj blagovolijo plačati naročnino našim inkasantom, ker bomo vstavili tudi v Ljubljani donašenja lista na dom, vsem, ki naročnine pravočasno ne plačajo.
Življenje žurnaljstov je po Štefetovem zatrdilu v silni nevarnosti na Dolenjski cesti in zato je predlagal v torkovi seji obč. sveta, da se tam napravi policijska stražnica. Čudno, da drugi žurnalisti o taki nevarnosti ničesar ne vedo. Res pa je seveda, da Stefetu, če bo še v naprej uganjal take oslarije in nesramnosti kakor v torek v ljubljanskem obč. svetu, ne bodo zadostovale samo policijske stražnice, ampak si bo moral preskrbeti kar osebno stražo, kajti potrpežljivost Ljubljančanov ima tudi svoje meje.
Klerikalci in svoboda sta dva pojma, ki nikakor ne gresta vkup. To so gospodje pokazali iznova v ljubljanskem obč. svetu s tem, da so predlagali proti Ribnikarju disciplinarno preiskavo, ker sodeluje pri »Dnevu«. Naše stališče nasproti Ribnikarju in »Dnevu« nas prav nič ne moti, da zahtevamo za vsakega, tudi za nasprotnika popolno državljansko svobodo, kamor spada tudi pravica sodelovati pri kateremkoli listu.
Cirkus so napravili v torek klerikalci v ljubljanskem občinskem svetu v veliko zabavo galerijskega občinstva s svojimi »nujnimi predlogi«, »interpelacijami«, »vprašanji« itd. Nam je prav, če hočejo gospodje na tej poti nadaljevati, bo vsaj jprej njih glorije konec. Tem prej se bo btefe Zajčeva »stranka dela« izkazala kot stranka cirkuških klovnov, tem prej ji bodo vsi pošteni ljudje obrnili hrbet.
Klerikalna manjšina v obč. svetu ljubljanskem bi rada prišla tudi v tiste odseke, diaektorije in korporacije, kjer jim po pravilih noben mandat ne pripada. N. N. S. si svojo nasprotnico lahko vzame za zgled v deželnem zboru, kjer ne da N N. S. v nobenem odseku zastopnika, kjer ni v to naravnost prisiljena. V dež. šol. svet na pr. voli deželni zbor 4 zastopnike, a nikdar še ni prišlo S. L. S. na misel da bi tja izvolila kakega pristaša N. N. S.
Janko Jeglič bi rad zdaj v najhujši zimi reguliral park na trgu Tabor, ko leži tam na pol metra snega. Kako si neki ta brumni mož to predstavlja ? Ali bodo morda najprej šli klerikalci tja sneg odkidat ? Za marsikaterega bi to bilo še edino koristno delo.
Za kulturno življenje tržaške inteligence, zlasti „mladinov“, je značilno, da ta ne čuti potrebe prisiliti edinega tržaškega slovenskega knjigotržca, da prodaja „Vedo', našo edino svobodno znanstveno revijo. Ker tržaški narodnjaki tudi — izvzemši 12 — direktno niso naročili te revije, je mogoč kulturen škandal, da v skoraj največjem slovenskem mestu, v Trstu, ne čitajo II. letnika „Vede“, in da se za vse to sploh ne brigajo delj. Dve tri noliee v ..Edinosti" ali „Jutru“, to Tržačanom zadostuje.
Pp odgoditvi Štajerskega deželnega odbora. Štajerski deželni zbor je torej odgojen in čisto mogoče je, da bo s časom, če na noben način ne bo mogoče doseči med nemško-nacijonalno večino in slovenskimi klerikalci sporazuma, tudi razpuščen. Razmere v deželi so pač take in politični položaj tako kritičen, da bi se razpustu nihče ne mogel čuditi. V nemškem taboru samem hudo vre. Ker se vsi nemški-nacijonalci ne
boste našli tukaj popolno metatezo svojih lastnih besed.u
Katarina je željno pograbila pergaraen in brala:
.Očetu otrokovemu je ime Montgomerj. Njegova sulica, darilo Katarine, razvozla kraljevo usodo."
„Montgomery!“ je zamrmrala kraljica vsa poražena.
„To ni moja trditev, nego trditev tajne
sile."
Toda Katarina že ni več mislila na razodetje svoje strašne shrivnosti. Duh ji je strmel nad besedami, ki jih je čitala z divjo gorečnostjo vedno iznova, izkušaje ugeniti njih natančni zmisei:
„Njegova sulica, darilo Katarine, razvozla kraljevo usodo .. .“
Kaj je videla v teh skrivnostnih besedah ? Kakšna luč se je zasvetila v njeni duši ? Zazdelo se ji je nedvomno, da je razumela ! Da je čitala v ognjenih črkah M e-ne-Tekel-Fares Henrika IH svojega soproga! Kajti nenadoma si je zakrila obraz s pajčolanom, da magijec ne bi videl žro-čega plamena v nje oieh in strašne nade, ki ji je spačila poteze. Teman in bridek usmev je zablodil po ustnicah Nostradamo-vih. . . Iu mislil si je natihem:
strinjajo s postopanjem Wastianovcov, se je pokazal razdor v vrstah njih lastne stranke. Ker imajo posebno učitelji v nemško-naci-jonalnem taboru veliko moč, je začel \Vas-tianu pešati pogum in zato je zvrnil vso odgovornost na druge 9tranke posebno pa na slovenske klerikalce. Iz zanesljivega vira se nam poroča, da so se Wastianovci že pričeli pogajati s socijalnimi demokrati, Wasti-anovci privolijo socijalnim demokratom, da predlogi tikajoči se linancijalnih razmer mesta Gradec v tem zasedanju ne pridejo v pretres a socijalni demokrati so pripravljeni VVastianovcem napraviti protiuslugo s tem, da obstruirajo zakonski načrt glede deželnega šolskega reda. Pakt s socijalnimi demokrati daje Wastianocem veliko prostost, ki se s primerno taktiko lahko izborno izgubi proti slovenskim klerikalcem.
Madjarizacija na Hrvaškem. Po zadnjih izkazih je na Hrvaškem in v Slavoniji 70 madjarskih šol, večina njih v Slavoniji, ki bi jo radi Madjari kar odtrgali od Hrvaš-kepajjin priklopili Ogrskemu. Te šole obiskuje 11.000 otrok. Omeniti je treba, da od 490.000 šolobveznih otrok 178.000 ali celih 40 od sto nima sploh nobenega pouka.
S Ciril-Metodovega plesa. Pod tem naslovom smo prejeli, s prošnjo, da priobčimo : Z letošnjo prireditvijo tega plesa je letošnji odbor Slovanske mladine marsikaj pogrešil. Bil je v pogojih s »Prvo tržaško nar. godbo N. D. O.«, ki bi v obeh dvoranah igrala za borih 200 kronic, a se je pogodil z vojaško, ki je stala samo za gledališčno dvorano 280 K. Ker je odbor sprevidel, da je napravil samo z godbo veliko napako, bi moral biti tako previden, da bi šle v druge stvari bolj v redu. Ples je vodil blagohotno profesor g. J. Umek. Čast in hvala mu ! G. Umek je končal svoj plesni red in od«el. Odboru pa niso zadostovale obe četvorki, hotel je še tretjo in povabil, ako se ne motim, za vodstvo nekega nepoznanega človeka, kateri se je izkazal pred začetkom izbornega plesovodjo, a ni imel niti ppojma o vodstvu četvorke. Komandiral je tako nepravilno, da se je plesalcem studilo. Končno so se plesalci naveličali in pričeli žvižgati in vpiti: »Škandal«, »polko«, »valček« itd. Izplesalo se je z vsem vpitjem tretjo sliko. »Plesovodjo« je oblila sramota in je napravil konec. To je bil res škandal! Ako je odbor čutil potrebo napraviti še eno četvorko, moral je naprositi enega ple-sovodij, saj sta bila dva prisotna, nikakor pa ne dovoliti vodstva človeku, ki nima niti pojma o plesu. Naj si odbor misli, da C. M. ples je največja v prireditev v pustni sezoni in ljudje pridejo, da se pošteno zabavajo. Priporočamo že danes — prihodnjemu odboru naj bode v vseh pogledih bolj previden od letošnjega. Lucifer.
Snežna in finančna mizerija v Gradcu.
Februarski sneg tudi nemškemu Gradcu ni prizanesel. Z debelo plastjo je pokril ulice in trge. No, v modernem mestu se taka ka-lamitata odpravi kaj kmalu. Takoj se. začne gibati sto rok, in nadlc-žni sneg je brž odpravljen. V Gtadcu si tega luksusa ne morejo privoščiti, kajti mestne finance so tako strahovi o zavožene, da ni denarja za delavce — delavce je tudi v Gradcu treba plačati — denarja pa ni. Vsega drugega imajo v Gradcu dovolj, v prvi vrsti nemško-nacijo-nalnega šovinizma — samo denarja nimajo. In tako ljubi Gradčani gazijo do kolen po snegu in čakajo prijaznega solnca, ki naj opravi tisto dobro delo, ki ga v modernih mestih opravljajo delavci. Svoje dni so se v graških nemških listih sistematično ponavljali napadi na ljubljanske finance — zdaj imajo priliko, da potipljejo enkrat tudi graške lfinance. ki menda ni bolj zavoženih na-celem svetu.
Kdo je sleparil pri votivnem imeniku? Iz
Kandije smo prejeli: Od strani novomeške davčne oblasti ss zatrjuje, da se je volivni imenik za občino Šmihel-Stopiče tamuradno brez vsakega ozira na politične stranke popolnoma pravilno sestavil: torej da so vsi davkoplačevalci vpisani. Mi temu zatrdilu verujemo, če tudi se nam čudno zdi. da davkoplačevalec kot je n pri profesor Škrlj, gostilničar Bojane, in Gimermančič (ta plača blizo 2000 K davka) niso bili vpisani v volilnem imeniku. Kakor se vidi, tako posebno natanki gospodje sestavitelji imenika vendarle niso bili. Zdaj se nam naj od prizadetih strani še ta uganka razreši, kako pa to, da več sto ravno naprednih voldeev ni dobilo volivne pravice, dočim od klerikalne vulgo Zurčeve in Kulovčeve .Gospodarske* stranke niti eden ni bil izpuščen in da so volivci teh strank poleg glasovnic za enkrat voliti dobili tudi še pooblastila za večkratno volitev. Sleparija se je očividno izvršila, vprašanje je le, kdo jo je izvršil.
Klerikalna »pravičnost« se zrcali lepo tudi iz tega-le ; »Slovenec« vpije, da ljubljanski mestni uradniki in uslužbenci ne bi smeli agitirati za nar. napredno stranko, češ saj jih ne plačujejo samo naprednjaki, temveč vsi ljubljanski davkoplačevalci. Kaj pa uradniki in uslužbenci deželnega odbora, ki dobijo — ako je treka — celo dopust, da morejo agitirati za klerikalno stranko, ali njih plačajo samo klerikalci, ali vsi kranjski davkoplačevalci ? Seveda, to je nekaj čisto
drugega, poreče gotovo »Slovenec« ali pa ne reče enostavno nič, kakor nebi čisto nič godrnjal niti, ako bi ljubljanski mestni uradniki in uslužbenci agitirali za klerikalno stranko.
Nasilnež Pred kratkim je prišel rudar Franc Prek iz Trbovelj z drogom v kuhinjo Frančiške Resman in pobil tamkaj vse šipe na kuhinjskih vratih in vso kuhinjsko opravo. Na to je napadel še Resmanovo osebno in jo pričel daviti, nakar je kuhinjo zapustil. Toda kmalu je prišel nazaj z bodalom v roki, s katerim je napadel Andreja Arnka, ki je prišel Resmanovi na pomoč in ga na desni nogi nevarno ranil. Nasilneže so že aretirali.
Žalostna statistika o samomorih v Gradcu.
Meseca januarja je bilo izvršenih v Gradcu 12 samomorov in 8 poskušenih samomorov. I udi veliki napredek najbolj nemškega mesta v Avstriji.
Nesreča Dninarico Jero Kepel iz Trbovelj je te dni velik kos premoga tako nesrečno zadel na desno nogo, da ji je zmečkal vse prste. Odpeljali so jo takoj v rud. bolnišnico.
Merjasci. Iz Laškega na Spodnještajerskem nam poročajo, da se je klatilo v zadnjem času po bribih občine Loka pri Zidanem mostu več merjascev. Franc Cesar lz Polan je na novo leto ustrelil 105 kg težkega Valentin Versnjak iz Posodic pa dva dni pozneje 78 kg težkega merjasca. Oba merjasca so odposlali v Gradec.
Tatica. 44 letna pomožna delavka Suzana Schonberg iz Gradca je bila že večkrat kaznovana zaradi predolgih prstov, Dne 22. januarja je zopet ukradla neki gospej za 300 kron dragocenosti. Te dni ie bila zato pred sodiščem obsojena na 13 mesecev težke ječe.
Ciril-Metodovim podružnicam in prijateljem d užbe v vedenost! Proračun za febru-varij 1912 : Izdatki : 1. plače in razni računi 6000 K: 2. najemnine za šolske prostore v Trstu in okolici 13.623 66 K. Skupaj
19.623-66 Iv. Razu n teh izdatkov izvanredna izplačila za stavbe, ki se pokrijejo iz glavnice. Da pa ne bo primanjkljaja meseca februvarja, bi družba potrebovala rednih prejemkov
19.623-6« K.
Elektrobiograf „'deal- v Ljubljani. Danes, v četrtek, zadnji dan krasnega popoldanskega sporeda Tri velekomične slike. Na večernem sporedu še razum gorenjih slik še dolg film „izdajalka“ z Asto Nielzom, ki je občinstvo zelo ugajal. Jutri specijalni večer s krasno dramo .Tiranovi levi" (samo zvečer) in Fricek, veliki molčalec* (veleko-mično). V soboto senzacijonalna ruska nihilistična drama ..Smrtni beg”. Druai teden 1 in pol uro vojne v Tripolisu. Naglasa se, da je popoldanski spored dostopen vsem šolskim otrokom, ker je oblastveno (sporazumno s šolskim svetom) cenzuriran.
Kranjski deželni zbor.
Včeraj ob pol deseti uri dopoldne se je vršila redna seja kranjskega deželnega zbora. Predsedoval je deželni glavar dr. Šušteršič. Razne peticije, ki so bile predložene deželnemu zboru, so se izročile takoj odsekom.
O	poročilu deželnega odbora o spremembi zakona o šolskih nadzornikih, in kakor znano ni bil sankcijoniran od cesarja, je poročal poslanec dr. Zajc. Proti sta govorila Nemec dr. Eger in naprednjak g. Gangl in-sicer iz meritornih in formalnih razlogov. Pred glasovanjem so odšli Nemci in narodno-napredni poslanci iz zbornice, vsled česar je bila seja nesklepčna. Deželni glavar je radi tega odložil to poročilo z dnevnega reda.
Nato je prišlo na vrsto poročilo deželnega odbora o zopetni spremembi ljubljanskega občinskega volilnega reda. Poročilo se izroči ustavnemu odseku.
Zatem so prišle na dnevni red prošnje raznih društev in korporacij za podporo. Prošnje so se deloma odstopile deželnemu odboru, deloma pa odklonile, kakor prošnje : Elizabetne bolnice. Narodne šole in dramatičnega društva v Ljubljani. — Prošnja »Glasbene Matice« se odstopi deželnemu odboru, ki bo dovolil podporo š-le tedaj, ako se deželnemu odboru zagotovi primeren upliv.
Pri tej priliki je prišlo do živahne debate. Deželni poslanec dr. Triller je vehementno napadal deželnozborsko večino iu ji očital, da tako ničesar ne stori za kulturne namene. — Za sanacijo „Knčevske posojilnice" se dovoli deželnemu odboru, da izplača primeren znesek, toda le pod tem pogojem, če bodo dali primeren znesek za to sanacijo oni činitelji, ki so polom zakrivili. (Klerikalci sikajo s tem na „Zvezo slov. zadrug".) Dr. Eger govori v imenu Nemcev proti predlogu in to zgolj iz nem-ško-nacijonatnega stališča, ki mu ne pripušča, da bi se kočevski Slovenci opomogli. Dr. Tavčar izjavlja, da slabih razmer, v katerih se nahaja kočev-ka posojilnica, ni zakrivila narodno-naprednu stranka. Predlog se sprejme.
Na predlag poslanca prof. Jarca, naj se v Ljubljani ustanovi dvorazredna ženska trgovska šola. Sprejeto.
Poslanec Jaklič stavi predlog o razveljavljenju dosedanjega zakona o beri. Proti je govoril poslanec dr. Novak, ki je nastopal proti temu, da bi se posameznikom odvzela možnost glede odkupa bere. Predlog poslanca Jakliča se sprejme.
Ob i. uri popoldne je bila seja prekinjena za io minut. Nato se je vršila tajna seja, kjer so bile rešene razne osebne prošnje za pokojnino.
Popoldne je prišla na vrsto debata o proračunu. V debato so posegli razven poročevalca dr. Kreka še Nemca grof Bom in dr. Eger in napredni poslanec dr. Triller. Govor dr. Trillerja je bil nekaj imetnega in temeljitega. Govornik je vehementno napadal klerikalno deželno gospodarstvo in s številkami dokazal, kako rapidno propada v gospodarskem oziru dežela pod klerikalnim režimom. Govor dr. Trillerja je klerikalce silno iznenadil in jim je bil skrajno neljub. Sploh je klerikalni večini videti, da se boje debate o proračunu kakor hudič križa.
Ljubljanska kreditna banka.
Upravni svet >Ljubljanske kreditne banke« je odobril v seji dne 6. februarja t. 1. bilanco za leto 1911. Kot je razvidno iz sledečih številk, je poslovanje banke v vseh oddelkih zopet znatno napredovalo : Aktiva: Blagajna K 185.250- — (lani : Iv 152.306-—-) valute K 54.218-— (lani K 96.625-—J, menice in devize K 6,766.437 - (1. K 6,076.298--), predujmi na vrednostne papirje K 2,807.766--llani 2,235.408--), vred. papirji K 1,791.316--(lani K 1,818.111--), dolžniki K 14,281.901- (lani K 12,788-994--), inventar K 108.928-- (lani K 69.207-—), realitete K 1,187.833-— (lani K 925.865-—) skupno K 28,183.654-— (lani K 24.262.817.—). — 1’asiva : Delniška glavnica K 8,000.000-— (lani K 5,000.000-—) rezervni zaklad K 74°’°97-- O- ^ 558.065 -), vloge K 13,252.889—. (lani K 11.064.138-—), upniki K 3,612.183-— (lani K 7,195-35®-—)» transito-obresti K 93-677'" (lani K 86,651* )> nevzdignjena dividenda K 566. — (lani K 338'—), dobiček Iv 481.240-- (lani K £5&-273'')i skupno lv 28,i83.65_4‘- Oan' K 24,262.817--).
—	R.čun zgube in dobička: Izdatki: Obresti K 1,432.706-- (lani K 1,101.410-—), upravni stroški K 94.618-- (lani Iv 81.135--), plače in stanarine K 206.860'- (1. K 144.540'-), davki in pristojbine K 109.77°'* O- K 68.762 -), odpis inventarja K 11.227 - (lani K 9-397’_)> čisti dobiček za leto 1911. K 484.240-- (lani K 358.273.-\ skupno K 2,339.423-- (lani K 1,767.547-—). — Prejemki: Obresti: K 1,943.202.— (lani K 1,449.854*—), iznos bančnih poslov K 316.220-— (X K 256.079-—) iznos realitet K 29.710-- (1. K 30.172--), prenos dobička iz 1. 1910. K 50.290-- (izl. 1909. K 31.441.-) skupno K 2,339.423-- (lani
K 1,767.547-)-
Promet v letu 1911. znaša 1.300 nnljo-nov kron, proti letu iqfo. več za 266 mi-ljonov kron. Občni zbor delničarjev se je določil na 5. marca 1912. in se bode predlagala za 1. i9ir, zopet 7%-na dividenda, t. j. K 28-- od delnice. - Nadalje se bode predlagalo zvišanje delniške glavnice za Iv 2,000.000-— na Iv 10,000.000- — in obenem sprememba pravil, da se sme zvišati delniška glavnica po potrebi in na podlagi sklepa občnega zbora na K 15,000.000-—.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Zader, 7. feb. Današnja seja dalmatinskega deželnega zbora je bila na predlog poslanca Biankinija v znak protesta proti zadnjim dogodkom na Hrvaškem, zaključena.
Dunaj, 7. teh. Danes zjutraj je šel nadvojvoda Franc Ferdinand v ruski uniformi v rusko poslaništvo v poset k ruskemu velikemu knezu Andreju Vladiniiroviču. Cesar ie podaril knezu veliki križ reda Sv. Stefana.
Dunaj, 7. feb. U Carigrada se poroča, da so dobili turški uradi v Solunu ukaz, da ne smejo več dovoliti prevažanja srbske municije preko Soluna v Srbijo. Ta korak Turčije se smatra kot začetek napetosti med Turčijo in Srbijo.
Dunaj, 7. feb. Med Carigradom, Londonom in Petrogradom se vrše pogajanja za umaknitev ruskih čet iz Perzije.
Dunaj, 7. febr. „Zeit“ poroča iz Berlina: Nemški zunanji minister Kiderlen-VVaehter je bil te dni v Stockholmu, ne ve se pa, k er je bil ves prejšnji teden. Iz dobro informiranih krogov se poroča, da je bil v Petrogradu, da pripravi teren za avstrijsko-rusko zbližanje in da se informira o ruski politiki v Perziji, na Balkanu in o posredovalnih ruskih predlogih glede sklenitve miru med Italijo in Turčijo. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da so postale vezi med Rusijo in Nemčijo še bolj trdne.
Budimpešta, 7. febr. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je danes dopoldne ob 10. uri konferiral z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Khuenom Hedervaryjem.
Berlin, 7. febr. Danes zjutraj je v spremstvu v Berlinu se nahajajočih princev in v navzočnosti cesarice pri pičli vdeležbi, do 150 poslan, meščanskih strank otvoril nemški cesar Viljem H. nernSki državni ibor. Ni več one ognjevitosti" ni v njegovem otvoritvenem govoru. Tudi je padlo v oči, da takrat niso visele pruske zastave, pac pa nemške državne v zbornici. Med drugim pravi cesar v svojem govoru: „Naš trud za notranji mir in mir onstran morja bo uspešen samo od moči naše države, ki mora ostati takšna, da lahko varuje in reprezen-tira pred svetom vedno svojo narodno čast, svojo posest in svoje opravičene interese. Zato je moja skrb, da vzdržim in razvijam vojno moč nemškega ljudstva, kateremu ne manjka mladih vojakov, sposobnih braniti na suhem in na morju svojo domovino. Tozadevni zakonski načrti se že pripravljajo, ter vam bodo v kratkem, skupno z načrtom za pokritje tozadevnih stroškov predloženi Pomagajte nam, gospodje, izpolnite visoke naloge, s t.em storite veliko uslugo domovi-.“ — Nadalje govori o francosko nemškem sporazumu in o trozvezi, ter priporoča delo zbornice pomoči božji.
Berlin, 7. febr. „Berl. Tagblatt" poroča iz Petrograda, da se smatra v ruskih diplo-matičnih krogih poset velikega kneza An. dreja Vladimiroviča na Dunaju kot velik političen dogodek. Posel je bil dogovorjen direktno nad obema dvoroma, ne da bi zato vedeli diplomatični krogi. Splošno se domneva da bo avstrijski prestolonaslednik poset v kratkem vrnil bodisi v Petrogradu ali pa v Livadiji.
Razne vesti.
* Ljubavna drama. V Smihovu pri Pragi je ustrelil te dni neki 12 letni vajenec neko 18 letno služkinjo in nato še samega sebe. Zanimivo je, da so našli v postelji, kjer sta spala zaljubljenca, še drugega vajenca, katerega sta zaljubljenca pred dejanjem odpeljala na drugo posteljo. Vajenec ni ničesar slišal, niti videl, čeprav je bil prav blizu.
* Tragedija očeti. 18 letni posestnik Josip Ruderna iz Kraljevega Gradca, ki je iz maščevanja radi tega, ker so ga njegove hčerke skoro popolnoma izstradale, zažgal hišo, je bil sedaj pred okrožnim sodiščem popolnoma oproščen. Ker so hčerke pozneje še slabše postopale z njim se je obesil.
* Gora se podrla. Ze par dni se na pobočju gore Monte Oto, ki se dviga za mestom Rivo, premikajo velikansko kame-nite mase. Predvčeranjim se je nenadoma odtrgal velik del hriba, ki je popolnoma uničil državno cesto v Ledre in vse bližnje hiše. Kamenita masa je konečno padla v Gardsko jezero, ki je se tako razburkalo, da se je potopilo mnogo čolnov, ki so se takrat nahajali na jezeru.
* Zima. Zadnje dni so divjali snežni zameti skoro po vsej Evropi. Na mnogih krajih je padlo toliko snega, da je še sedaj ustavljen ves promet.
* Grof — morilec. V Varšavi se vrši sedaj pred prizivnim sodiščem obravnava o aferi grofa Ronikerja, ki je bil radi umora svojega svaka Crhanovskega obsojen 15 letno prisilno delo. Zaslišanih bo okolu 70 prič.
* Justični umor V V pondeljek so v Parizu usmrtili morilca Rozo. Ko so zdravniki po usmrtitvi morilca pregledali njegovo glavo, so konstatirati, da mož ni bil pri pravi pameti, vsled česar tudi ni mogel biti odgovoren za svoje dejanje.
* Spor v družini Rostand. Soproga znanega francoskega pesnika Rostanda je sklenila se ločiti od svojega moža in živeti popolnoma zase. Na sodišče je že vložila ločitveno tožbe.
* Časopiši v Avstriji. Leta 1910. je bilo v Avstriji 4005 časopisov in sicer 1212 političnih, med temi 172 dnevnikov. 2189 jih je izhajalo v nemškem, 1067 v češkem, 840 v poljskem, 130 v italijanskem, 82 slovenskem, 57 v rusinskem, 32 v srbsko-hrvaškem, IG v hebrejskem in 12 v rumunskem jeziku.
* Najmanjša dama na svetu. Slavni general Toms Thumb, ki je pred več leti vzbu jal po vsem svetu veliko začudenje vsled svoje pritlikavosti, je sedaj dobil hudega tekmeca. V nekem londonskem varijeteju nastopa namreč sedaj neko 18 let staro dekle, ki ne meri nič več kot 58 cm. Njena teža znaša celih 5 kg. Vendar je dekle popolnoma zdravo in je zelo lepo zraščeno. Ima osem bratov in sester, ki so vsi normalne velikosti. Toda „Lady Little“ vendar še ni najmanjša dama na svetu. Prekaša jo še 20 letna gospodična Anita, ki meri 53 cm, torej približno toliko kakor novorojeno dete.
* Ločitev baronice Vaughan. Sedaj je že proglašena razsodba o ločitvenem procesu baronice Vunghan proti njenemu soprogu Durieuxu. Durieux ji mora izplačevati mesečno gažo v znesku 5000 frankov.
* Smrt ameriškega železniškega magnata. V Newyorku je v petek umrl za mrt-
tvoudom znani ameriški železniški magnat, Edvin Hawley. Svoje velikansko premoženje si je pridobil Ha\vley v starosti 61 let. kot navaden železniški uradnik.
““ Zaporedni samomori ruinirane rodbine. Pred par dnevi se je zastrupil v Pragi lastnik kemične tovarne Veigel. Predvžeranj-šnjem se je iz žalosti zastrupila tudi njegova soproga, včeraj pa se je zastrupil še sin. Vzrok nesrečne smrti cele rodbine je dejstvo, da ie sin vsled prevelikega zaprav-ljanja spravil tovarno na kant.
Policija v Ženevi je aretirala te dni nekega Andreja Bataille, o katerem domneva, da je bil poglavar one roparske tolpe, ki je meseca decembra 1. 1. vlomila v palačo grofice Valberga v Turinu in ukradla za 600.000 vrednostih papirjev.
Zastrupil se je. Ravnatelj mestnega urada v Češkem Brodu se je zastrupil.
1	Oster strel. Med vojaškimi manevri v bližini Kijeva na Ruskem je padlo več ostrih strelov. Pet vojakov je, bilo nevarno ranjenih dva sta obležala na mestu mrtva.
* Vlom. V skladišče državnega kolodvora na Reki so pretečeno noč vlomili neznani tatovi in s ponarejenimi ključi odprli tamkaj se nahajajočo železno blagajno, iz katere so ukradli 4600 kron.
* Za liter žganja — ob pol jezika. Neki delavec v Miškovu na Ogrskem je stavil s tovariši, da si da"na liter žganja] primrzniti jezik na železen drog, Rečeno — storjeno. Jezik je delavcu takoj primoznil, ali mož se je tako prestrašil, da je prej nego so mu ljudje mogli biti na pomoč odtrgal jezik od droga. Ali žganja se mu najbrže ni ; ljubilo piti, dasi je stavo dobil, kajti skoro pol jezika je ostalo na železnem drogu pri-mrznjenega.
,.Jaz Pierretta, Ti Pierrot!“ V izložbi modnega salona g.e Ozmečeve v Selenbur-gevi ulici je razstavljen« vrsta akvarelnih skic za maske, kakoršne bodo dajale zna čaj letošnji veliki maškaradi ljubljanskega »Sokola«. Gosp. slikar Vavpotič je označil v teh osnutkih glavne tipe, in je že iz njih
spoznati, da je mogoča velika raznovrstnost in variacija glede kroja, stila, sestave barv, pokrival, frizure i. t. d., tako da ima pri maskiranju važno besedo tudi okus in iznajdljivost posameznikova. Najverjetneje je, da bodo prevladovale bele in črne Pierrette ter Pierrotti, med nje pa bodo posejane Colombine in Harlekini. S tem okvirom se bodo jako srčno skladali slični tipi, kakor : Kašperč-kove figure, bajaci. klovni, polišineli, fantazijske skupine (n. pr. z idejo : »mesečina«), rokokojeve figure, figure iz ovčarskih idil i. t. d. Ta celota bode nudila izredno garacijozen utis, vse te maske n e bodo ječale v težkih kostumih, temveč bodo čutile v sebi nehote bistveno sorodnost in nevezanost, kar bode vlilo kipečega ognja v žile tudi hladnejšim. Posamezniki in skupine na delo tedaj in na srečno svidenje na pustni torek !
Mali oglasi.
Orl/In a a +.-il-rki velika meblovami ali ne-Bo LclK OJ meblovana soba. Kje, podr. „Jutra“ v Ljubljani.
pore
[Tičo ua periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 iJ-l-Sui K; denarja je treba samo par tisoč, drugo v obrokih. — Vsled mestnega parcelacijskega načrta i na ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve Be v pisarni nUniversal", Ljubljana, Sodna ulica 4.
+ akviziterje, ki bi ob obetn raapeča-tttlltJ vaii nA.dresara sprejin« pisarna „U-niveraal-1 v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Ženitna ponudba. j^eti
penzijo, se želi seznaniti z inteligentno gospodično s preuoženjem. Ponudbe s sliko, katera se vrne, pod šifro „ Bodočnost" na upravnižUo „,Iu»ra“ v Trstu. Ujo/j 'točan trgovski sluga, 'ii£e"sluibe ~iakf trgovini na deželi. Ure tudi za kočijaz* na dežel 1 ali pa v euesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana:
Odda ijii dostojnemu gospodu lepo opremljena V/t-lvluj SC/ soba z električno razsvetljavo v sredini Trsta pri slovenski družini, Naslov pri u-pravi „Juira“ v Trstu.
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
,,JUTRO“ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
ur naslednjih tobakarnah:
0
Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducei, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Bojan,
Baunacher, Čampo Mamo, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončelj,
Piasečka, Irg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Bivo, BubniC, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto. ulica Aequedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria, ulica S. Marco,
JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat. Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta,
Ušeničmk, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv, Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škotja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
p. z. z n. z.
(sND obrestuje hranilne vloge po
/fl | | O v Ljubljani
^	2 O brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ ■&. ^ Popolnoma varno naložen denar.
ik. ik -k.
/(\	/j?
Rezervni zaklad: nad pol milijona.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>o<x><xxx ^ Priporoča se za vsa v svojo stroko 'S ^	spadajoča	dela	g
J. ZAMLJEN 3
čevljarski mojster
ser- v LJUBLJANI = es=s i	Sodnijska	ulica	št.	3.
^ Dobe se 'tudi izgotovljena obuvala.
• Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
vXXXXXXX >OOOCxXXXXXXXXXXX xxxxxxxx
/ Telegram!
Kavarna »Central"
dunajska damska elitna kapela
DRAGA BUDEK
sssaaas;sravnokar do&la.
KONCERT »
VSTOPNINA. F> H O B T A.
e
•M
® O
■e
« e
ss
•** r s
e ^
PODRUŽNI CA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trst, Pirasasset ciella Borsa lO Centrala v Ljubljani Podruinica v Gorici. Celovcu, Sarajevu Splitu iu Celju.
Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni zaklad K. 800.000
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.--------------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 20j0 Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Senzaeijonah\a prodaja na/nooejše spomladanske konj heije !
Jlavnokar e la sveža, najmodernejša konfekcija za daw' ii\ to dolgi paletoti (ra-glani) in kostanji od
Ji 14.—
- naprej
n\odre iq barvane jopiee za deklice od Ji 4 naprej
v
v
55
otroke
2
55	55	^	55
cHn°Ieško skladišče oblek
$. J3ernatovič,
Ljubljana, Mestni trg. štev. s
i Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljumjani 1ST ajirečja
- Prešernova ulica štev. 3
slovenska hranilnica.
n3
4-J
<U
<u
v
c
o
J*
g
o
u
&H
M
>
O
c
o
lO
't-H
CD
tsi
3
s \D
o: g
3 <15. o n
< tr
►sr* 'i
o 5.
^ 2.
■Er
o
73
m
Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron.
Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. — Obrestuje po
fpp** 4Vlo brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.— Poslovanje nadzoruje
c.	deželna	vlada.
Izključena je vsaka spekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 50 „ obrestim in najmanj amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane
domače hmniloike.
BŽ&5Ž Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.	@
?0000000000000©00000000000000000§|
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka IKO figffl
H. SUTTHTER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
1/ «/
Svoji k svojim! t
§®*1I
' •?
•■Sj
%
Kaj»ečja edina slovenska tvrdka
Križmančič & Breščak
ulica Nuova 87 — TRST — ulica KTuova 37 -------------------------------
priporoča slavnemu občinstvu
svojo ogromno zalogo mmnufakt. blaga
Nnjzmerneje cone. Točna postrežba. — Pr1 e vzame se delo p o naroobi.
Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. - Angleško Tolneno blago za ženske obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstno tkanine volnene v naj večjem izboru. Perkali, zetirji, panama, satiu, oksford in najrazllčneje bnmbažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in pogtelno perilo. Blago za moške obleke : volneno in bombažusto. - Odeje bombažne
in volnene, pogrlujala za postelje, zaTese, preproge, volna in žima.
... ,	rv o	—ti—*	  r	 o	-	j	r*	"r*	wbvi	.	...
Vsaka drobnarija za šivilje in krojače
S voj i k svojim!
<
s
O
^ iBt
FR. P. ZAJEC
s:
sa
r* = Z
s >*
•- 'g >v r >* % 53
N5
| S.
Ljubljana, Stari trg it. 9.
Ctnike pošiljam zastonj in poštnina presto.
IM ovo pogrebno podjetje
Prevoz m rtičev na vso leva.j o
TJttST - Oorso štv. 47 (vognl Piazza O. Goldoni) - Telefon 14-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in pvreelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se spr jemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02.
so v Poli in v okolioi v lepi legi ; zemljišča primerna za poljedelstvo j sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu rooo m2 je cena i m2 K 1-50. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. 1, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 3.