Poštni urad 9020 Ceiovec ! * Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov 5 ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. š ......................................S LETNiK XXX)X. CELOVEC, PETEK, 9. MAREC 1984 ŠTEV. 10 (2165) Proti poslabšanju že slabe ureditve Tiskovna konferenca Slovencev na Dunaju Ne moremo pristati na poslabšanje že tako slabe ureditve na šolskem področju, so v sredo dejali predstavniki koroških Slovencev na tiskovni konferenci na Dunaju. Ločene šote bi bile izhodišče tudi za ločevanje drugih področij, npr. delovnih mest, je rekel predsednik ZSO Feliks Wieser. Predsednik NSKS Matevž Grilc pa je sodil, da grozi dramatičen razvoj dogodkov. Tiskovna, konferenca slovenskih osrednjih organizacij v dunajskem tiskovnem centru Concordia je med novinarji zelo odmevala. Z njo sta organizaciji začeli z informiranjem javnosti tudi v širšem avstrijskem in mednarodnem merilu. Matevž Grilc je dejal, da ne gre, da bi svobodnjaški prvak Haider na račun Slovencev delal kariero in si tako zagotovil politično preživetje. Po Grilčevem mnenju je svobodnjaški zakonski predlog za spremembo sedanje solske ureditve rasističen, njegovo sprejetje pa bi v konsekvenci pomenilo dokončno likvidacijo koroških Slovencev. Večinski stranki na Koro-- ^n* in tudi na zvezni ravni doslej stcer še ne odobravata svobodnjaških Slovenci pri Pešiču Predsednik ZSO Feliks Wieser in tajnik NSKS Franc Wcdcnig sta se v sredo ob priliki bivanja na Dunaju mudila tudi na ambasadi SFR Jugoslavije, kjer ju je sprejel jugoslovanski ambasador Milorad Pešič. Wieser m Wedenig sta s Pešičem imela informativen razgovor o aktualnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti ha Koroškem. Zaradi posebne aktualnosti, saj smo na Koroškem dnevno soočeni s tem problemom, je bilo v sre-tkscu razgovora vprašanje dvojezičnega šolstva. in heimatdienstovskih posegov, vendar pa dosedanje izkušnje kažejo, da sta konec koncev vedno kapitulirali pred nemškonacionalnim pritiskom. Feliks Wieser je svaril pred posledicami takega šolskega apartheida. Če se zdaj zanika načelo koedukacije v šoli, bo samo vprašanje časa, kdaj bodo hoteli načelo ločevanja razširiti tudi na verska in druga področja tja do delovnih mest. „Kje bi bila meja?" je vprašal Wieser in dodal, da bi se vrata za ločevanje narodnosti na delovnem mestu in v javnem življenju odprla na stežaj. Pozval je vse demokratične sile, da naj se zoperstavijo nameravanemu poslabšanju pri dvojezičnem šolstvu. V radijskem pogovoru je Grilc rekel, da so koroški Slovenci za ohranitev obstoječe ureditve, čeprav ni zadovoljiva; seveda pa želijo, da bt začeli pogovore o pedagoških problemih dvojezičnega pouka in o izboljšanju sedanjega sistema. Teodor Domej, sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta, je novinarje seznanil s sedanjo ureditvijo in jim predočil posledice za južno Koroško, če bi zahteve nemških nacio-nalcev obveljale. In končno je poudaril, da je zahtevana preureditev šolstva v nasprotju s členom 6 državne pogodbe, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Sinowatz proti referendumu V začetku aprila bodo razgovori med predsedniki zveznih in deželnih strank o vprašanju dvojezičnega šolava in drugih manjšinskih zadevah. To je sporočil v torek zvezni kancler Fred Sinowatz. Kancler je' dodal, da Je ze kontaktiral predsednika ljudske tn svobodnjaške stranke Mocka in Stegerja. Na predlog deželnega glavarja Wagncrja pa se bodo na Koro- PHEBER!TE na strani 2 Božen: Paket skoraj izpolnjen 3 Občni zbor Slovenskega šolskega društva 4 Srečanje bivših borcev v Prevaljah 5 Novice iz Pliberka in okolice 7 Beneški Slovenci zahtevajo enakopravnost 8 Smučanje, sankanje, namizni tenis, skoki in tek 8 Dnevi žena v Celovcu škem posebej sestali deželni predsedniki strank. Kancler Sinotvatz se je v torek postavil tudi proti referendumu KHD. Rekel je, da odklanja načrtovani referendum tako po vsebini kot tudi po trenutku njegove sprožitve. Po njegovem mnenju manjšinskih vprašanj ne bi smeli vnašati v volilne boje. Ženska samopomoč je Mo fuMno r%zMr-j%Mje. /MzMrjM so se sosedje in sosede prve ce/ovs^e „žens^e /dše". Tu// m M/e so se nemirov, /h in j//? povzro&di z^pMŠčeni mošM Tisti mosid, ^i nimajo dostopa v to žensko /dšo, ^i je pnTežMšče za tepene in zatirane ženske. Nekateri so sp/o/? proti /dsam, v kateri/? začasno čuvajo oMpaue ženske s svojimi otroci, da se Z?rez pritiska od/očijo o svoji nada/jnji živ-/jenski poti. Nekateri takšna pribežališča ne odk/anjajo, vendar pa naj ne bi bi/a v njihovi b/ižini. To njihovem kratkovidne/n prepričanja, naj bi zatirane ženske najbo/je pos/a/i kar v kakšen zapaščen kraj. Tam bi nobenega ne moti/e. Toda d?*ažbene prob/eme ni mogoče reševati s tem, da vtikamo g/a-vo v pesek. Dok/er socia/na odvisnost pogojaje tadi odvisnost ženske od moškega, rabijo ženske tadi ženske biše kot začasno zaščito. Vsaj ob dneva žena naj bi prodr/a tadi v zap/ankani Koroški mise/, da je dobro, če ženske pomagajo ženskam. v. Škandalozna sorodnost Sozvočje z antisemitskimi zakoni: KHD naj umakne referendum Ali se KHD zgleduje po nacističnih rasnih zakonih? Ob osupljivi sorodnosti njegovih argumentov z nacističnimi Mu3 &en 9tidjtttnten fut @djutet;tefjung jju&tfdjec Jtinber. (%nt3Matt 9tt. 14, 20. Suit 1937.) —nacf) &en 6tfHd?cn gferfjattmffcn eiitel fabgefcnbette $Befdjufung čer ju&ifd)en ... ofjne bcfon&cre SMetjtMajhtng bet Untcrtjalt3ttaget mogfttf) ift un& ptivatc jtu&ifc&c (Edjufen nicfjt podjan&en ftn&, wir& &cn UnterRaRgitagetn bet čf= fcntficfjen spf(i%tf%uten na&egetegt, ... befonbetc @%u(en obet j @ammcl!taffen fut jubtfdjc (cdjutet ein;uttcf)ten. Sefjtet finb Suben,] [affenfaHd jubifdje^Nifdjfinge &u pettuenbert.] IV. Subcn Mnncn niefjt tefjtet obet &*ate!jet beutfefjet Sugenbl [fein.a. 1937-1984: Kako so si argumenti podobni! Tam antisemitski nacistični predpisi izpred 47 iet, tu heimat-dienstovske zahteve iz današnjih dni. Sorodnost bi moraia zadostovati, da KHD nemudoma umakne svoj referendum. Fur Deutschkarntner Kinder deutsche Lehrer _________________ Ruf der Heimat, januar 1984 jWir fordern daher: # Unterricht der Deutschkarntner Pflichtschuter Sudkarntens in eigenen Klassen mit ausschiieB-tich deutscher Unterrichtssprache! Letak KHD, februar 1984 [# Getrennten Unterricht von Deutschkarntnern und S)owenen in den Votksschuten Sudkarntens Deutschkarntner Lehrer sotten deutsche Kinder, stovvenische Lehrer s!owenische Kinder unterrichten! Somit Ansteitung der Lehrer dem Bevčtkerungsverhattnis j entsprechend ------—.----R^f d@r Heimat, junij/jutij 1982 smernicami za pouk židovskih otrok je to vprašanje skorajda retorično. Sicer pa, sami primerjajte spodnje dokumente! Ne bomo zgubljali besed o globoki zločinskosti nacistične rasne ideologije. Besede so preslabotne, da bi zajele vso nepojmljivost take izprijene miselnosti. Še bolj nemogoče je ubesediti vso grozo, ki jo je ta miselnost zgrnila nad človeštvo. Zgodovina je sodila in obsodila. Toliko bolj škandalozna in raz-krinkujoča je sorodnost heimatdienstovskih argumentov leta 1984 s to miselnostjo. Tudi če ni hotena. Soglasje je očitno: tam posebne šole ali zbirni razredi za židovske šolarje, tu ločeni razredi za šolarje, prijavljene k dvojezičnemu pouku. Tam židovski učitelji za židovske šolarje, tu slovenski učitelji za slovenske šolarje. Vsebinsko, deloma celo dobesedno sozvočje današnjih heimatdienstovskih zahtev s predpisi antisemitskih zločincev izpred 47 let bi samo moralo zadostovati, da KHD nemudoma umakne svojo akcijo za referendum. Vsa leta se Feldner krčevito brani proti temu, da bi njegovo zdru- ženje spravljali v zvezo z desnim ekstremizmom in nacizmom. Zdaj ima priliko, da tako zvezo z dejanji zanika. Zdaj še lahko odstopi od referenduma, zdaj lahko praktično dokaže, da noče iz koroških Slovencev napraviti današnje Žide. Profesorji zaskrbljeni za mir in sožitje „Močno zaskrbljeni za prihodnost, za mir in sožitje v naši skupni domovini Koroški" se učiteljice in učitelji Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu z izjavo obračajo na javnost. Z izjavo, sprejeto na posvetovanju v sredo, se profesorji postavljajo v obrambo dvojezične šolske ureditve. Mirovno zborovanje sindikalistov prihodnjo nedeljo v Ljubljani še vedno buri duhove. Odnos koroške sindikalne zveze do tega zborovanja je razviden ne samo iz načina mobilizacije svojega članstva za sodelovanje. Še bolj je razviden iz naslednjega detajla: trojezični plakati za to zborovanje so šele v zadnjih dneh prišli na Koroško. Priskrbeli so jih slovenski sindikalisti neposredno v Ljubljani. To dejstvo je bilo eno osrednjih vprašanj, ki jih je skupina slovenskih sindikalistov sprožita v torek na razgovoru s predstavnikom sindikata Fruhbauerjcm, ki mu je prisostvoval tudi deželni tajnik Hausenblas. Friih-bauer je tudi na tem razgovoru vztrajal pri svojem nesprejemljivem stališču, da na Koroškem ni slovenskih sindikatov. Člani delegacije, vsi po vrsti kandidati Koroške Solidarnosti, so pri Frtihbauerju predočili tudi sramotno dejstvo, da sindikalna zveza na Koroškem zapira oči pred manjšinskim vprašanjem. Tako pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki so člani sindikata, v tem tradicionalnem delavskem združenju nikakor ne uži- Izjavo so poslali zveznemu predsedniku Kirchschlagcrju, zveznemu kanclerju Sinowtzu, prosvetnemu ministru Zilku in deželnemu glavarju Wag-nerju. Izjava ima naslednje besedilo: „Naloga avstrijske šole je, da vzgaja mladino v odprte, strpne ljudi in vajo enakopravnosti. Prav tako pa se sindikalna zveza skrbno izogiba vsakemu pozitivnemu nastopu v prid manjšine; niti toliko ni, da bi zaščitila učitelje pred nekvalificiranimi napadi z nemškonacionalne strani. In tudi za regionalne pogodbe s sosednimi deželami, ki bi lahko pomagale ohranjevati delovna mesta, se ne izreka. V sredo je Koroška Solidarnost sklicala tiskovno konferenco, kjer so slovenski sindikalisti še enkrat podkrepili svoj namen, da se bodo udele-želi mirovnega zborovanja v Ljubljani tudi mimo uradne delegacije. Podkrepili pa so tudi svoje zahteve po dvojezičnosti v sindikatu in seznanili novinarje še z nekaterimi konkretnimi zadevami. P. S.: V tem okviru se je pojavila tudi misel, da bi v okviru sindikata formirali posebno frakcijo slovenskih sindikatov. Kolikor je taka pobuda koristna za samozavest sindikalistov, pa te ne gre spregledati, da so tudi v drugih frakcijah že včlanjeni Slovenci. Teh ne bi kazalo odbijati z zapiranjem v lastne vrste. Prav narobe. da jo usposobi, da v ljubezni do svobode in miru sodeluje pri skupnih nalogah človeštva. Zahteve KHD in FPU po spremembi manjšinskega šolstva nasprotujejo temu usmerjevalnemu paragrafu zakona o šolskem pouku in tudi določilom Avstrijske državne pogodbe od 15. maja 1955. Vzgojno in izobraževalno delo dvojezične šole se je obneslo kljub obstoječim pomanjkljivostim, tako da moremo delo na tej podlagi uspešno nadaljevati. Zato je nujno, da se skupna vzgoja vseh otrok na celotnem naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti na Koroškem ohrani. Samo skupno bomo kos nalogam, ki nam jih bo naložila prihodnost, za to pa je potrebna zavestna vzgoja k skupnosti v šoli." Svobodnjaki neenotni Neenotnost svobodnjaške stranke glede referenduma KHD se je pokazala pri razgovoru z državnim sekretarjem Ferrari-Brunnenfeldom, ki so ga imeli predstavniki koroških Slovencev v sredo na Dunaju. Zastopniki slovenskih osrednjih organizacij so člana zveznega vodstva svobodnjakov seznanili s stališči glede nameravanega spreminjanja manjšinskega šolskega zakona, Ferrari pa je tolmačil stališče svoje stranke. Pri tem je prišlo do izraza, da svobodnjaki na zvezni ravni nikakor niso za spreminjanje zveznega manjšinskega šolskega zakona. Slovenska frakcija v sindikatu? DOBESEDNO Karntner Haider-Dienst ATZ, 2. J. !9F4 „Die Frage des stowenischen Minder-heitenschulwesens wird von Haider be-wuRt als Wahlkampfthema miRbraucht. (.. .) DaR er sich dabei nicht scheut, ein Wahlkampfbtindnis mit dem deutschna-tionalen KHD einzugehen, um ihn als Karntner Haider-Dienst in seine Wahl-propaganda einzubinden, entspricht genau dem Geist seiner Intoieranz. Die Junge Generation in der SPO Karnten weist diese Art unserioser und poputistischer Potitik scharfstens zuriick." Ne ločujte že otrok v K/eine ZeitMng, /. d. 79#4 „Im ausklingenden 20. Jahrhundert, das diesem Kontinent und Mitteieuropa be-sonders furchtbare Wunden geschtagen hat, solite der Weg frei ftir die endgtiltige Verstiindigung zwischen verschiedenspra-chigen Bewohnern eines Landes sein und nicht zur Trennung schon der Kinder ftihren." UH proti apartheidu Wienfr Zeifttng, d. d. !9#4 Der ZentralausschuR der osterreichischen Hochschulerschaft vervehrt sich entschie-den gegen die Forderungen der FPd und des Karntner Heimatdienstes, das Minder-heitenschutgesetz in Karnten zu andern. „Es kann nicht Sinn einer Demokratie sein, ein ,Apartheid-Schulsystem' einzu-fiihren", heiRt es in einer Aussendung. Die verlangten „Ghettoschuien" witrden das friedliche Nebeneinander beider Voiksgruppen bis aufs auRerste gefahrden. Es geht nicht an, daR man S)owenen als Menschen zweiter Klasse betrachtet. FPD und KHD ziehten gemeinsam auf eine stille Ausrottung der slowenischen Min-derheit in Karnten ab, vermutet die OH. Tudi iz Salzburga protesti Osferreic^isc^e Sa/z^utrg, 2. d. I9F4 „Es kommt nicht uberraschend, daR sich der Landesobmann der FP Karntens von seinen Parteimitgliedern .selbstver-standlich' eine Unterstutzung der minder-heitenfeindlichen Aktion des KHD er-wartet. (. ..) Die OH Salzburg verurteilt die Versuche rechtsextremer Elemente in Karnten, durch Verweigerung primitivster Minderheitenrechte die Apartheidpolitik deutschnationaler Kreise der letzen Jahre mit immer neuen Einfallen fortzusetzen." Klin med najmlajše ACnu Efa/mer v Karntner Kirchen-zetfnng, 4. d. 79^4 Elisabeth Rodler, Volksschullehrerin in Šmihel/St. Michael, gebtirtige Klagenfur-terin, steht dem Volksbegehren auf An-derung des Minderheiten-Schulgesetzes vollig fassungslos gegentiber. „Ich kann mir nicht vorstellen, daR jemand eine Trennnung der Schulen iiberhaupt ernst-lich verlangen kann. Das hieRe ja, schon zwischcn die kleinsten Kinder einen Keil zu trcibcn!" Rodler, die sich ebenfalls der Miitterinitiative angeschlossen hat — „Ich bin nicht Angehorige der sloweni-schen Volksgruppe, sondern sage meine Meinung als Mutter und Padagogin" — gibt zu bedenken, daR mit den geplanten MaRnahmcn auf lange Sicht unbeschreib-liche Zwietracht gesat, Feindbilder auf-gebaut wiirden. „Menschen, die bisher friedlich miteinander gelebt haben, wur-den sich als Leute betrachten, die nichts mehr miteinander zu tun haben, die sich nichts angehen." Božen: Paket skoraj izpolnjen Na južnem Tirolskem so v teh dneh dobili avtonomno upravno sodišče. S to zadnjo potezo italijanske vlade je južnotirolski paket skoraj docela izpolnjen. Bistveni napredek v vprašanju upravnega sodišča je očitno prinesel nedavni obisk italijanskega vladnega predsednika Craxija na Dunaju. Prvotno bi moralo sodišče začeti s svojim delom že leta 1973, ostalih 19 italijanskih regij je namreč že 1971 z državnim zakonom dobilo svoje lastno upravno sodišče. Južni Tirolci pa so v vseh upravnih sporih morali romati v Rim. Pri sejah, ki so zadevale nemško manjšino, je sicer bil prisoten edini južnotirolski državni svetnik, vendar pa so pri glasovanjih imeli Italijani večino. Novo sodišče bo že jeseni začelo s svojim delom. Sestavljeno bo iz šestih sodnikov, treh italijanskih in treh nemških. Predsednikov glas bo v spornih zadevah odločilen, njegovo mesto pa bosta zasedala izmenično italijanski in nemški sodnik. V navadnih upravnih zadevah avtonomno upravno sodišče ne bo zadnja stopnja, možna bo še vedno pot v Rim. Drugače pa bo pri et-nično-političnih zadevah. Za Nemce in Ladince na Južnem Tirolskem to pomeni, da bo v teh vprašanjih bocensko sodišče zadnja stopnja, proti kateri ne bo mogoča pritožba v Rimu. Prav to vprašanje je bila tista točka, zaradi katere so ustanovitev avtonomnega sodišča tako dolgo zavlačevali. Vendar pa se je zdaj le uveljavilo stališče SVP. Njen predsednik, deželni glavar Magnago, je bil prejšnji teden sam navzoč na vladni seji, kjer so ustrezni zakon dokončno sprejeli. Magnago je po sprejetju zakona tudi dejal, da bo zdaj treba negativno mnenje o Craxiju „deloma revidirati". Odprtih je tako še osem točk paketa, vendar pričakujejo, da bo z uresničevanjem teh zdaj šlo hitreje. Kot naslednjih točk se bodo zdaj lotili enakopravnosti nemškega jezika pri sodiščih in pri policiji. Zanimanje za dvojezično šolo Stiki s strankami „Na podlagi izkušenj ugotavljamo, da na Koroškem postaja zanimanje in zavzemanje za dvojezično vzgojo in izobraževanje otrok vedno večje", je rečeno v izjavi, ki jo je Slovensko šolsko društvo sprejelo na svojem nedavnem občnem zboru. „Zato od pristojnih v deželi in državi ne pričakujemo le odločno zavrnitev zahteve po ločevanju šol in razredov na južnem Koroškem, temveč moralno in finančno pospeševanje vseh oblik dvojezične vzgoje in izobraževanja", nadaljuje izjava. Prav tako šolsko društvo pričakuje, da se odgovorni politiki solidarizirajo z ogromno večino južno-koroškega prebivalstva, ki odklanja ločevanje otrok, ker se zaveda, da bi ločene šole prinesle vsemu prebivalstvu neizmerno škodo. Zahteva nemškonacionalnih skupin po šolskem apartheidu je za šolsko društvo nevarno stopnjevanje pritiska na slovensko narodno skupnost, hkrati pa izpostavlja učitelje nedopustnim napadom. „ Izražamo svojo solidarnost z vsemi učitelji in vzgojitelji, ki s svojim odgovornim pedagoškim delom prispevajo svoj delež k narodnostni enakopravnosti na Koroškem", je rečeno v izjavi. In končno postavlja izjava celotni napad na dvojezično šolstvo v pravo luč: ..Podpihovanje narodnostne nestrpnosti ne ogroža le sožitja na narodnostno mešanem področju Koroške, temveč tudi sodelovanje preko deželnih in državnih meja." Cerkev proti ločevanju šol Zdaj so tudi cerkvena mesta zavzela stališče do spreminjanja manjšinskega šolskega zakona. Predsednika nemško-slovenskega koordinacijskega odbora dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Wa!dstein v daljši avtoritativni ekspertizi, ki je bila objavljena v „Karntner Kirchenzeitung" in v „ne-delji", razčlenjujeta problem in ob zaključku nanizata argumente, ki govorijo proti spremembi sedanje ureditve: * Argumentacija ločuje duhove glede na to, ali hočejo rešiti manjšinsko vprašanje v Avstriji z izumrtjem Slovencev ali z njihovo enakopravno integracijo v avstrijsko državno skupnost. * Če pride na južnem Koroškem v obvezni šoli do ločitve otrok, ki sicer v soseščini živijo drug poleg drugega, potem to povzroča krepitev zavesti o različnosti ljudi: naslednji korak v smeri „drugorodnosti" je starejšim še dobro v spominu! * Ločitev na šole „za Nemce" in šole „za Slovence" je politika apartheida, ki meri na to, da ožigosa številčno manjšino s stigmo manjvrednosti. * Taka politika apartheida povzroča upravičeno nezadovoljstvo narodne skupnosti in razumljivo iskanje „za-ščitne sile" ter tako povečuje možnost vnovčenih nadregionalnih konfliktov. * Cilj razumne narodnostne politike na Koroškem bi morala biti popolnoma „normalna" integracija posebnosti Slovencev v koroško in avstrijsko družbo, torej niti ne kaka zavestna posebna ugoditev. Saj ima nem-škojezični Korošec več skupnega s slovenskojezičnim Korošcem kot prvi s svojim rojakom iz Bregenzerwalda ali drugi s pristaniškim delavcem v Kopru! * Da lahko na dvojezičnih šolah poučujejo samo slovenski učitelji, ne drži. Razen tega si lahko pridobi usposobljenost za pouk v slovenskem jeziku vsakdo, ki je količkaj nadarjen za jezike, ne da bi moral obiskovati Slovenske gimnazije, če bo le hotel. * Da nemškojezični otroci zaradi sedanje ureditve manjšinskega šolstva nikakor niso na škodi, dokazuje tudi njihov uspeh po prestopu na glavno, srednjo ali višjo šolo. Zato se dr. Inzko in dr. Wa!dstein izrekata proti vsakemu spreminjanju sedanje ureditve. Premostitveni kredit za Jugoslavijo Po težavnih pogajanjih prejšnji teden kaže, da bo Jugoslavija od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prejela nov premostitveni kredit za letošnje leto. Kredit naj bi znašal okoli 500 milijonov dolarjev, kar je okrog deset milijard šilingov. Pogajanja v Beogradu so uspela tako daleč, da morata sporazum samo še potrditi skupščina Jugoslavije in IMF v Washingtonu. Če do njegove potrditve ne bi prišlo, bi bila Jugoslavija verjetno prisiljena, da reprogramira odplačevanje dolgov tujim upnikom. Obveznosti Jugoslavije v letošnjem letu znašajo po poročilih agencije Tanjug 5,1 milijarde dolarjev (okrog 100 milijard šilingov), skupna zadolžitev pa se pomika proti 21 milijardam dolarjev. Podpredsednik jugoslovanske vlade je po istih poročilih izjavil, da Jugoslavija brez posebnih dogovorov z inozemskimi partnerji ne bo mogla v polnem obsegu izpolniti vseh obveznosti. Ena najbolj spornih točk v poročilih zahteva IMF, da se obrestna mera prilagodi inflaciji. V Jugoslaviji znašajo obrestne mere okrog 30 odstotkov, inflacija pa je konec minulega leta dosegla stopnjo blizu 60 odstotkov. Po jugoslovanskem mnenju bi višje obresti še bolj pospešile inflacijo. IMF je zahteval tudi devalvacijo dinarja za 18 odstotkov in preklic decembrske zamrznitve cen, ki naj bi veljala šest mesecev, po zadnjih poročilih pa je od razvrednotenja odstopil, tako da naj bi še za naprej veljala politika drsečega tečaja. Težavnejše je bilo vprašanje obresti. Očitno je prišlo do nasprotujočih si stališč tudi v političnih in gospodarskih krogih Jugoslavije samih. Nekateri so nasprotovali sprejetju pogojev IMF, drugi pa so svarili, da bi bile posledice ne- uspeha pogajanj dosti bolj občutne kot sprejetje pogojev IMF. O tem je menda predsednica vlade Milka Planinc obvestila tudi centralni komite zveze komunistov. Dejansko je bilo od omenjenih pogajanj veliko odvisno. Zahodne vlade in banke so namreč privolitev v reprogramiranje dolgov, ki jih mora Jugoslavija odplačevati v letošnjem letu, vezale na kredit Mednarodnega denarnega sklada. Če ne bi prišlo do sprejemljive rešitve, bi to lahko imelo dolgoročne politične posledice. Jugoslavija bi bila prisiljena, da se v svoji ekonomski politiki tesneje veže na vzhodnoevropske države, predvsem na Sovjetsko zvezo. Z njo pa je že naredila svoje zgodovinske izkušnje, tako da so se odgovornim končno zdeli strogi ekonomski pogoji IMF le bolj združljivi z neuvrščeno politiko kot večja navezanost na vzhodni blok. &sc% V okviru informativnih razgovorov, ki jih ZSO ta čas odvija s predstavniki političnih strank Avstrije, je minuli torek na sedežu ZSO predsednik dipl. inž. Feliks Wieser s člani izvršnega odbora sprejel delegacijo koroške KPA, ki jo je vodil predsednik Arnulf Raimund. Povod za razgovor med KPA in ZSO je bilo pereče vprašanje dvojezičnega šolstva na Koroškem. V tem oziru je KPA obema slovenskima političnima organizacijama ZSO in NSKS izrazila svojo solidarnost in zagotovila svojo podporo v prizadevanju za izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem. Predstavniki koroške KPA so pokazali tudi veliko zanimanje za regionalno gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. V sredo so se predstavniki ZSO na Dunaju srečali z državnim sekretarjem dr. Ferrari-Brunnenfeldom, katerega so seznanili s stališčem koroških Slovencev do trenutne kampanje proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem. Koroška mirovna iniciativa podpira „Apel proti apartheidu v Avstriji" Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju, je rečeno v posebni izjavi. Katoliški delovni odbor z zaskrbljenostjo ugotavlja, da skušajo Slovencem in mirnemu razvoju obeh narodnosti nenaklonjene sile vnašati na šolskem področju nemir in razdvojenost, ter obsoja te poskuse razdvajanja. Na Gradiščanskem našteli za petino manj Hrvatov Na Gradiščanskem živi 18.880 gradiščanskih Hrvatov. Tako vsaj pravijo podatki o ljudskem štetju 1981, ki so jih pred kratkim objavili. Po teh podatkih naj bi število gradiščanskih Hrvatov oz. avstrijskih državljanov, ki so na vprašanje po materinem jeziku zapisali hrvaščino, upadlo za 5452 v primerjavi z letom 1971. To je 22,4 odstotka! Gradiščanski Hrvati upravičeno dvomijo v pravilnost podatkov, kajti znanih je nemalo primerov, da popisovalci ljudi sploh niso vprašali po občevalnem jeziku. V posameznih okrajih je padec števila še hujši. V okraju Željezno naj bi bilo za 26,7 "/e manj Hrvatov, v okraju Matrštof (Mattersburg) celo za 38,6 odstotka. Najhujše pa je po teh podatkih v okraju Niuzilj (Neu-siedl), kjer znaša ustrezni odstotek 42,5. „Če je vzeti te statistične podatke resno", pišejo Hrvatske novine, „po-tem moramo priti do zaključka, da je vladal med gradiščanskimi Hrvati strašen boj ali pa da je razsajala kuga. Drugače ni mogoče, da se v desetih letih na Gradiščanskem zgubi 22,4 odstotka pripadnikov naše narodnosti." Še bolj katastrofalne pa so številke za gradiščanske Madžare. Njihovo število je po podatkih upadlo kar za celo četrtino. Medtem ko jih je bilo po štetju leta 1971 še 5.447, so jih leta 1981 našteli le še 4.035, kar je za 25,9 odstotka manj. Brezposelnost večja Na Koroškem je bilo konec februarja za deset odstotkov več brezposelnih kot lansko leto. Njihovo število je znašalo 23.250, kar je za 2181 več kot februarja lani. Zanimivo je morda, da je brezposelnost narasla v vseh okrajih, razen v Velikovcu in Wolfs-bergu. Kljub temu pa je v velikov-škem okraju 2500 uradno brezposelnih. Procentualno je ta okraj v avstrijskem in koroškem merilu med okraji z najvišjo brezposelnostjo. Slovenski kiub v Žabnicah Slovenci iz Kanalske doline so ustanovili Slovenski klub v Žabnicah, poroča Primorski dnevnik. Tako so uresničili zamisel o združenju, ki naj bi skrbelo za osveščanje tamkajšnjih prebivalcev. Klub je v domu Mangrt v Žabnicah že priredil predavanje o zgodovini in položaju Slovencev v Kanalski dolini, gostje na tej prireditvi pa so bili dijaki slovenske nižje srednje šole Ivan Cankar iz Trsta. Kirchschlager v Ameriki Pretekli teden se je avstrijski zvezni predsednik Kirchschlager mudil na uradnem obisku v Združenih državah Amerike. Spremljali so ga ministra Fischer in Lane, državni sekretar La-cina in skupina gospodarstvenikov in kulturnikov. Državni obiski so v bistvu samo formalna in klimatska stvar, zlasti še državni obiski avstrijskega predsednika, ki nima nobenih vladnih pristojnosti. Vendar je tokrat bila dimenzija drugačna: šlo je za prvi obisk kakega avstrijskega predsednika v ZDA od njihovega obstoja Povprečni Američani, tako so pokazale ankete, nimajo veliko pojma o Avstriji, niti o Evropi ne. Ob Avstriji, jim pride na misel (če je ne zamenjajo sploh z Avstralijo) glasba, smučanje, Salzburg, Dunaj in morda še Habsburg. Pa tudi Kreisky jim ni čisto tuj, zlasti odkar je sprejel libijskega predsednika Gadafija. Tako si je Kirchschlager v prvi vrsti prizadeval za to, da bi spremenil precej klišejske predstave Američanov o ..operetni državi" Avstriji. Prišlo je do številnih skupnih iniciativ, zlasti na znanstvenem in kulturnem področju. Manj uspešni so bili razgovori na gospodarski ravni. Jeklarska industrija, ki je v krizi po vsem svetu, je tudi v Ameriki zasenčila siceršnje prijateljske stike; VOEST tudi v bodoče ne bodo izvažale v ZDA. Isto, čeprav na drugi ravni, velja za kmetijsko proizvodnjo olja. Veliki part- ner ne dovoljuje te proizvodnje, ker si hoče ohraniti avstrijski in evropski trg kot eksportno tržišče. Če gre za konkurenco na gospodarskem področju, je prijateljstvo takoj pozabljeno. Močnejši, v tem primeru brez dvoma Amerika, diktira svoje interese dru- Višek Kirchschlagerjevega obiska je bil sprejem pri ameriškem predsedniku Ronaldu Reaganu. V zdravicah sta oba predsednika poudarjala tradicionalno prijateljstvo med ZDA in Avstrijo. Kirchschlager je poudaril strogo nevtralnost Avstrije in dejstvo, da je Avstrija demokracija zahodnega stila in zato še posebej navezana na ZDA. Tudi Reagan je poudarjal nevtralnost. ZDA jo bodo po njegovih besedah kot podpisnica državne pogodbe vsekakor zaščitile (marsikdo si je ob tem bržda mislil: Bog nas varuj Reaganovega atomskega ščita!). Kirchschlager je ameriškega predsednika povabil na uradni (ali neuradni) obisk v Avstrijo. Mali brat je torej obiskal velikega in ga povabil, da vrne obisk. Upajmo, da bo Reagan vabilo pravilno razumel — kot prijateljski in uradni obisk, omejen na deset dni. V Grenadi npr. ameriški prijatelji že precej časa „Šči-tijo" demokracijo in neodvisnost, pa v El Salvadorju, Južni Koreji itd. In zdaj se pripravljajo na „obisk" v Ni-karagui... O tem pa Kirchschlager in Reagan nista govorita. /rg-fer Občni zbor Slovenskega šolskega društva v znamenju uresničitve projekta Mladinski dom Stovensko šotsko društvo je v sredo minutega tedna v novem Mta-dinskem domu izvedto svoj redni občni zbor. „Naioge, ki so zaposio-vaie upravni in nadzorni odbor v zadnji posiovni dobi, so poteg tekočih društvenih zadev predvsem segate na področja gradnje Miadinskega doma, priprav in zagotovitev pogojev za uresničitev vrtca v Škofičah", je uvodoma med drugim povedat predsednik dipi. inž. Franci Einspieier. S tem pa je Stovensko šoisko društvo oz. njen odbor naioge, ki si jih je zada) na zadnjem občnem zboru, uspešno opravi). Zato je tudi na-datjnje poročito predsednika biio pretežno posvečeno uresničitvi tega projekta, ki za siovensko narodno skupnost, posebno siovensko mia-dino, pomeni neprecenijivo pridobitev. Vsi, ki se zavedajo, kaj pomeni uresničiti tak projekt, odgovornim tahko čestitajo in občudujejo njihovo prizadetost, da je v Mikschattee v tako kratkem času zraste! nov Mtadinski dom. Kajti šeie 25. maja 1981 so zabrneti stroji — tik pred začetkom tekočega šotskega teta v pretekti jeseni pa so dom že izročiti svojemu namenu. Stovenska prosvetna zveza in krajevna društva vabijo na teden slovenskega filma ki bo v času od 20. do 24. marca 1984. Ljubiteiji stovenske titmske umetnosti bodo imeti pritožnost videti siedeče cetovečerne fiime: SREČNO KEKEC (mtadinski titm) # v torek 20. 3. ob 15.30 uri v Burgkino v Veiikovcu AMANDUS @ v sredo 21. 3. ob 20. uri v Burgkino v Vetikovcu SREČA NA VRVtčt (mtadinski fiim) $ v petek 23. 3. ob 14.30 uri v kinu Janach v Šentjakobu v Rožu DESETi BRAT $ v petek 23. 3. ob 20. uri v kinu Janach v Šentjakobu v Rožu LUCiJA # v soboto 24. 3. ob 20. uri v kinodvorani na Čajni K števitni udetežbi vabijo prireditetji Dvajsetletnica ansambla Lojzeta Slaka Čeprav je instrumentalni trio Lojzeta Siaka posnel prve skladbe na ljubljanskem radiu že prej in v začetku leta 1964 tudi prvo single ploščo za produkcijo RIB, pa pomeni pravi začetek ansambla, kakršnega poznamo dandanes, vendarle srečanje Slakovega instrumentalnega tria z vokalnim kvintetom Fantje s Paprotna. Pevci iz Selške doline so prav tako kot Slakov trio slavili na eni od oddaj „Pokaži, kaj znaš", z glasbo in sploh s petjem domačih pa imeli več kot le razpoloženjske načrte. Kmalu po srečanju pred mikrofoni oddaje ljubljanskega radia v Studiu 14, so se Lojze in pevci s Pra- snemanj ter prav toliko ali pa še več radijskih in teve nastopov. Z 320-timi vižami, kolikor jih je Lojze doslej ..pridelal" na ploščah in kasetah, so prevozili okoli milijon kilometrov ter zanie dobili ničkoliko raznih priznanj in odličij na natečajih popularnosti in podobnih merjenjih ..srčnega utripa poslušalcev". Za prodajno uspešnost svojih programov so Slakovi fantje prejeli pet srebrnih in enajst zlatih plošč, sedem zlatih kaset in dve zlati čaplji zagrebškega Jugotona, pri katerem so snemali pred ustanovitvijo Helidona. Za humanitarne nastope je Slakova skupina prejela tudi Zlato plaketo Zvez paraplegi- Predsednik SŠD dipl. inž. Franci Einspieler je v svojem delovnem poročilu nadalje dejal: ..Predaleč bi vodilo, če bi hotel kronološko nanizati vse mozaične kamenčke, ki so vsak zase in vsi kot celota pripeljali do uresničitve projekta, o katerem prednamci še sanjali niso. Poudariti pa velja, da je idejni projekt SŠD našel svojo uresničitev prav v trenutku, ko skušajo nemškonacio-nalistični skrajneži oropati slovensko narodno skupnost zadnjih pravic, ki zadevajo dvojezično šolsko ureditev in slovenske otroke spraviti v geto-šole. če bi se samo okvirno dotaknil dejavnikov, ki so podpirali in omo-Sočili materialno uresničitev projekta, ki je edinstven dosežek v zgo- Mtadi rod „V pomLtt/MO SOMCC se zastrzej/ Rodi srečen — M poglej/ [b%^0 fes SVet z%fo cveti, ^<2^0 ptič se 3 teRoj veseli/" MLAD) ROD Tako se gtasi uvodna pesem Mitiče Hrobath, ki jo je napisata za pomtadansko šte-vitko Mtadega roda, ki je pri-šet med nas kakor svež šopek cvetja, ki vabi na sprehod v prebujajočo se naravo. Da, vigred je osrednja tema nove števitke Mtadega roda, ki mtadim bratcem in vsem, ki se čutijo mtade, nudi zvrhan koš vesetega in seveda tudi poučnega branja. Zato Miadi rod te vzemimo v roke in pretistajmo od začetka do kraja. Kdor Mtadega roda še nima, ga tahko kupi v obeh stovenskih knjigarnah v Ce-iovcu ati pa naroči na na-stovu uredništva: Postfach (Poštni predat) 210, 9021 Kta-genfurt/Cetovec. dovini koroških Slovencev, bi moral poleg iniciative in operative SŠD omeniti politično podporo Zveze slovenskih organizacij, predvsem pa ogromen materialni prispevek matičnega naroda. Poudariti moram, da so k uresničitvi Mladinskega doma prispevali vsi delovni ljudje Slovenije, ki so se s samoprispevkom opredelili za izgradnjo domov za učence in študente v Sloveniji. Iz tega prispevka so bila zagotovljena tudi sredstva za izgradnjo našega doma. Zato je moja velika dolžnost, da se na tem zboru zahvalim vsem delovnim ljudem matičnega naroda, organom socialistične republike Slovenije, družbenopolitičnim organizacijam Slovenije, samoupravnim interesnim skupnostim Slovenije, predvsem pa neposrednim upravljalcem družbenih sredstev, Odboru podpisnikov družbenega dogovora za gradnjo domov učencev in študentov in Izobraževalni skupnosti Slovenije, za ogromno materialno pomoč, ki je omogočila izgradnjo Mladinskega doma v Celovcu. Kakor je znano, smo do septembra lanskega leta končali centralni dijaški del Mladinskega doma, medtem ko je bila notranja ureditev večnamenske hale in vrtca načrtovana za drugo gradbeno fazo. Gradbeno-operativno smo projekt uresničevali tako, da je bil surovi skelet s streho zgrajen z domačimi slovenskimi firmami, instalacijska in montažna dela ter celotna oprema pa so tako z materiali kakor tudi z delom v pretežni meri opravile firme iz Slovenije. Na osnovi političnega soglasja in zagotovil Odbora podpisnikov in Izobraževalne skupnosti Slovenije smemo pričakovati, da bomo z drugo gradbeno fazo pričeli po izteku zime in da bo celoten projekt uresničen do pričetka šolskega leta 1984-85." Predsednik Einspieler je občni zbor seznanil še o tem, da je ministrstvo za pouk in umetnost priznalo društvu subvencijo v višini šil. 60.000 na posteljo, vendar sa- mo za kapacitete, ki so bile ustvarjene in zasedene v starem domu, pri čemer ni priznalo števila ustvarjenih postelj v novem domu. Celokupna subvencija ministrstva je znašala 4,200.000 šil., za kar je moralo društvo prevzeti precejšnje obveznosti. Einspieler se je v svojem poročilu bavil tudi z bodočimi nalogami društva in naglasil, da bo treba dokončati drugo fazo gradnje Mladinskega doma, zgraditi otroški vrtec v Škofičah, formirati sklad za socialno šibko mladino ter skupno v sodelovanju z ZSO in vključenimi organizacijami dokončno rešiti, odnosno sodelovati pri razširitvi in-stitucionalizacije izobraževanja odraslih. Predsednik SŠD Einspieier se je ob tej priložnosti zahvalil tudi ravnateljici Ančki Kokot za njeno delovanje v okviru društva, ker 1. maja predaja naloge v roke Jožetu Blajsu. Pri tem je Einspieler naglasil, da je Ančka Kokot v njenem več kot 25-letnem prizadevanju v okviru SŠD kot učiteljica gospodinjskega tečaja, vzgojiteljica in ravnateljica doma ogromno prispevala k uspešnemu delovanju društva. O deiovanju v Mladinskem domu in v otroškem vrtcu v Šentprimožu sta zbor seznanila Jože Blajs in Milena Groblacher. K besedi se je oglasil tudi predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser, ki je ob tej priložnosti pohvalil delo SŠD in dejal, da bo ZSO tudi v bodoče podpirala delo tega včlanjenega društva, ki tvori pomemben faktor pri vzgoji predšolskih otrok in srednješolske ter študentske mladine. V imenu gostov Toneta Ferenca in Janeza Gorjanca, katerima je predsednik izrekel poseben pozdrav, je spregovoril predsednik ISS tov. Ferenc, ki je menil, da je poslanstvo SŠD izredno velikega pomena in predsedstvu SŠD k doseženim uspehom iskreno čestital in obljubil, da bo njegova in druge družbeno politične organizacije SRS, Slovenskemu šolskemu društvu tudi v bodoče pomagale pri uresničevanju njegovih načrtov. Tudi diskusija je bila živahna. V le-tej je prišlo do izraza, da je SŠD na pravi poti, ko skrbi za primerna, sodobna bivališča za slovensko dijaško, študentsko in vajeniško mladino, ki v Celovcu obiskuje višjo, srednjo in druge šole. Kot je bilo pričakovano, je občni zbor za predsednika ponovno izvolil dipl. inž. Francija Einspielerja, medtem ko je za novega podpredsednika bil izvoljen dipl. inž. Franc Koncilija, za tajnika Jože Blajs, za blagajnika pa Ančka Kokot. protna dogovorili za sodelovanje in rojena je bila skupina, ki je tako kot pred njo ansambel bratov Avsenik zapisala novo poglavje v izročilo slovenske ljudske glasbe. Priljubljenost Slakove skupine je bliskovito preplavila domala vso Slovenijo, pljusknila čez meje med rojake v evropskih deželah in še dlje, tja do Amerike in celo do daljne Avstralije. V dvajsetih veselih letih ansambla Lojzeta Slaka je vrle godce poslušalo nekaj milijonov prijateljev njihovih napevov „v živo", na koncertnih in družbenih prireditvah, ki so rdeča nit njihovih turnej. Na 33 ploščah in na prav tolikšnem številu kaset pa Slakove viže vrti na milijone privržencev njihovega vi-žanja. Za ansamblom je dvajset let nastopanja, blizu dva tisoč koncertov, več sto radijskih in televizijskih kov Slovenije, spisek priznanj pa bo po slavju ob 20-letnici ansambla gotovo bogatejši še za kakšen stolpec. Ansambel Lojzeta Siaka je v teku svojega dvajsetletnega delovanja večkrat gostoval tudi na Koroškem, kamor je prihajal na povabilo Slovenske prosvetne zveze in drugih krajevnih društev. Njegove melodije so navduševale naše rojake od Zilje do Pcdjune, zlasti na veselicah kot je Slovenski in gimnazijskih ples. Vedno spet pa Slake poslušamo v slovenskih oddajah celovškega radia. Seveda je Slak znan tudi po drugih krajih Koroške oz. Avstrije. Ansambel Lojzeta Slaka je za svoj jubilej sinoči imel slavnostni koncert v hali Tivoli v Ljubljani, kjer je predstavil tudi svojo novo ploščo. Želimo, da bi Slaki bili tudi v bodoče tako uspešni in da bi še prišli na Koroško. 140-tetnica rojstva J. Jurčiča Letos (4. 3.) mineva. 140 ict odkar se je na Mutjavi na Dolenjskem rodi! stovenski pisateij Josip Jurčič, avtor prvega siovenskega romana Deseti brat. Že kot sedmošotec je napisat povest Jurij Kozjak, za tem pa, kot že omenjeno, roman Deseti brat, katerega je v tetih 1366—1867 objavtjat v Janežičevem Cvetju. Potem so se vrstita deta: Spomini starega Stovenca, Domen, Tihotapec,^ Jurij^ Kobita, Dva prijateija, Grad Rojina, Hči mestnega sodnika, Ktoštrski žotnir, Nemški vatpet, Dva brata, Koztovska sodba na Višnji gori, Sm kmetiskega cesarja, Sosedov sin, prva stovenska podlistarska povest Ivan Erazem Tattenbach, roman Doktor Zober, roman Med dvema stotoma in Cvet in sad ter povest Lepa Vida. Skupaj z Levstikom je napisa! prvo stovensko potitično tragedijo Tugomer. Njegov zadnji roman je bi! Rokovnjači, ki ga je po njegovi smrti dokončat Janko Kersnik. Tik pred smrtjo je Jurčič končat tragedijo v prozi Veronika Deseniška, ki je izšta šele po njegovi smrti teta 1886. Stovenska titerarna zgodovina med najbotjša Jurčičeva deta uvršča roman Deseti brat, povest sosedov sin in Cvet in sad ter roman Doktor Zober. Letos mineva 103. leto po njegovi smrti, Jurčičeva deta pa so še vedno živa in prisotna v našem živtjenju. Pravkar bomo tudi na Koroškem spet imeti pritožnost videti fitm Deseti brat, ki ga je po istoimenskem Jurčičevem etetu posnet Vojko Dotetič, Stovenska prosvetna zveza pa uvrstita v izbor tedna stovenskega fitma na Koroškem. Preporod odrske dejavnosti na Brnci Po tridesetih ietih so se igraici SPD ..Dobrač" na Brnci spet predstaviti z igro, kar je vsekakor veiik dogodek ne samo za Brnco, temveč za vso našo narodno skupnost, ki se veseti vsakega novega uspeha. Brnčani so namreč po zadnji vojni sioveti kot najbotj aktivni in tudi najboijši igraici na južnem Koroškem. PREVALJE Tovariško srečanje bivših borcev za svobodo Na pobudo magistra Marjana Gal-ioba je znana dolgoletna režiserka Slavica Kropivnik (imela režijo že v zlatih časih brnške igralske dejavnosti) naštudirala komedijo Nikola Manzarija v treh dejanjih „Naši ljubi otroci". Prizorišče je v nekem italijanskem mestu. Italijani so znani po temperamentu, no in prav tako temperamentno in perfektno (jezik in mimika) so podali igro brnški igralci, ki jim gre vsa čast, da vredno zasto- pajo igralske sposobnosti nekdaj tako slavnih brnških igralcev in s tem nadaljujejo njihovo tradicijo. Vsebina igre, v parodiji obravnava današnji vzgojni problem. Tu gre za starša, ki sta pretirano zaskrbljena za svoje otroke. Vdova advokatinja Marilda (Zofija Debevec) ima sina Ririja (Klemen Debevec), inženir Marco Berdini (Marjan Gallob), ki je ločen, pa hčerko Grazio (Gallob Olgi). Ker se otroka čutita dorasla, česar pa starši nočejo vzeti na znanje, skleneta, da bosta z raznimi spletkami izsilila, da ju bodo starši le priznali za dorasle. Fantazija obeh mladih sošalcev gre celo tako daleč, da Grazia „naplahta" očeta, da ima intimne odnose s sinom advokatinje Ma-rilde. To je seveda tehten povod, da zaskrbljeni oče obišče advokatinjo, v kateri spozna svojo nekdanjo ljubljenko. Pri vseh teh spletkah otrok pomaga tudi sin predsednika sodišča (Janko Oitzl), vmes meša pa tudi hišna advokatinje Giuliette (Rezi Oschgan). Seveda ne manjka še cele vrste drugih zapletov (med njimi, da otroci ukradejo avto staršev in uidejo od doma itd . ..), ki izivajo pri publiki salve smeha. Končno le pride do razpleta in srečnega konca, ki je v tem, da so vsi zadovoljni in srečni — otroka, da sta si priborila priznanje od staršev, da sta že odrasla; starša pa, da se je med njima vnela stara ljubezen . . . Kot že povedano, so brnški igralci postavili na oder odlično igro, čemur se ne čudimo, saj je Brnca znana, da ima dober igralski material in odlično režiserko v osebi Slavice Kropivnik. Suverena v svoji stroki kot sofler-ka je Nani Komann s tradicijo iz povojne dobe. Za tehniko je odlično poskrbel Janez Debevec. Vsem kreatorjem te uspele igre iskreno čestitamo z željo, da bi nadaljevali tradicijo nekdaj tako slavnih brnških kulturnih ustvarjalcev. To tako lepo uspelo komedijo, ki je pri občinstvu izzvala salve smeha in navdušenja, priporočamo, da si jo ogledajo tudi po ostalih krajih južne Koroške, kajti videti to igro je res velik užitek. Pred nedavnim je bila v Prevaljah letna konferenca krajevnega odbora Zveze združenj borcev NOB, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki Zveze koroških partizanov iz zamejske Koroške. Zelo radi smo se odzvali povabilu in prisostvovati zboru nekdanjih borcev, aktivistov in vseh tistih, ki so podpirali osvobodilno gibanje. Posebno pa smo veseli dejstva, da je krajevna organizacija ZZB NOV Prevalje še vedno trdno povezana z zamejsko Zvezo koroških partizanov. Ob vsaki priložnosti — ob občnih zborih ali drugih borčevskih prireditvah — se prevaljski borci spomnijo tudi tistih, ki so se pred več kot štiridesetimi leti borili skupaj za uničenje fašizma in živijo danes v Avstriji. Obžalujemo pa, da so skoraj vsi drugi stiki z borčevskimi organizacijami samo še na papirju. Zaradi tega pa smo tem bolj veseli vabila s Prevalj, v prepričanju, da boste tudi v bodoče tovarištvo in medsebojna povezanost živa. Ta povezanost med nami je nastala že v času vojne, ko so se odpravile mejne pregrade in je prebivalstvo v polnem zamahu sodelovalo in podpiralo osvobodilno vojsko. S ponosom lahko rečemo, da smo prenašali vse bridkosti vojne ramo ob rami in pomagali eden drugemu kot bratje in sestre. Kako tesno so krajevna imena in njih prebivalci — Jamnice, Šmarjete, Šentanela, Strojne, Holmca, Prevalj ... — povezani med seboj, ve le tisti, ki je na tem območju živel in delal za partizansko vojsko. Ti krajani so delili dobro in slabo in marsikateri ranjeni partizan je našel pri teh dobrih, zavednih ljudeh pribežališče in oskrbo, kaj šele zdravi. Zaradi tega se na vsaki letni konferenci zberejo nekdanji borci in aktivisti iz vseh teh krajev, da obudijo spomine na čas, ko smo bili obsojeni na smrt. To srečanje izzveni vedno z vročo željo, da se časi vojne ne smejo več ponoviti. Iskreno si sežemo v roke in se pogovorimo o minulih časih in tudi o teh, v katerih živimo danes. Takšno srečanje je za vsakega pravi praznik v želji, da vztrajamo pri vseh naših prizadevanjih za boljši jutri. Tudi danes ni lahko, vendar je neprimerno lažje, kot v vojni. Zato pa je želja vsakega posameznika edinole, da bi imeli vsakdanji kruh in da bi nam bil ohranjen mir, za katerega smo morali prelivati toliko krvi in dati ogromne človeške žrtve. Mi to znamo cenit), premalo pa to cenijo nekateri, ki mislijo, da je svoboda „zrasla" sama in da zanjo ni treba nič doprinesti. Kakor je srečanje na letni konferenci res pravo doživetje, tako pa moramo na žalost tudi ugotoviti, da se iz leta v leto bolj staramo in da vsako leto nastajajo nove rane ob ugotovitvi, da tega in tega ni več med nami. Želja nas vseh je, da bi nam bilo zdravje tudi v bodoče naklonjeno, da bi še lažje dalj časa gledali na to, za kar smo se skupno borili in kar je bilo ustvarjenega po končani vojni za dobtobit človeštva. Z letne konference je bilo poslano tudi pozdravno pismo prvemu koroškemu partizanu tovarišu Pavlu Žav-carju-Matjažu v Ljubljano z željo, da bi bil zdrav in da bi vedno spet našel čas, da se vrne v kraje med ljudi, s katerimi se je boril za lepši novi čas. Konferenco so pozdravili tudi mladi pionirji z deklamacijami in pesmimi, kar priča, da bo čas, ki prihaja Zveza koroških partizanov v Celovcu vabi na 15-dnevno POTOVANJE PO ZAHODNI EVROPI preko Italije, Francije, Španije in Portugalske. Odhod bo 24. aprila 1984 ob 6.00 uri zjutraj v Celovcu. Potovanje z udobnim Sienčnikovim avtobusom z vso oskrbo stane 7.700 šilingov. Prosimo za pismene prijave na Zvezo koroških partizanov 9020 Celovec, Gasome-tergasse 10 ali po telefonu dopoldne 0 42 22 - 51 37 52, popoldne 59 37 74. Podroben spored potovanja smo že objavili v prejšnjih številkah Slovenskega vestnika. za nami imel v sebi prav takšno spoštovanje in hvaležnost do tisih, ki so se žrtvovali za svobodo tudi takrat, ko je bilo najtežje. Po končanem zboru se je nadaljevalo res pravo tovariško srečanje med tistimi, ki so ohranili poznanstva še iz partizanskih let. Lepo je bilo in marsikaj smo si imeli povedati, da ne bi ostalo nepozabno. Pri vsem tem vzdušju pa je odmevala partizanska pesem in nas hrabrila kot nekdaj, da ostanemo hrabri tudi danes. Razšli smo se z željo, da se drugo leto zopet srečamo in da se med obmejnima pokrajinama nikoli ne bo reklo — ni več veze! Aktivnemu krajevnemu odboru ZZB NOV Prevalje, kateremu predseduje tovariš Peter Tomazin-Skala, pa želimo tudi v bodoče uspešnega dela med in za vse tiste, ki so se zoperstavili Hitlerizmu ter da bi ideali NOV bili vedno živi. Želimo, da bi nekdanji borci partizani tudi v bodoče vplivno soodločali pri vseh problemih današnjega časa. SPD „Danica" se bo predstavita z dramo,,Kadar se utrga obiak" V nedeljo 26. februarja je SPD „Danica" vabilo na komedijo N. V. Gogolja ..Ženitev". S tem dramskim delom so prišli v goste igralci Prosvetnega društva Jezersko. Stiki med Jezerjani in „Danico" so že dolgotrajni. Da so Jezerjani dobri igralci, je ponovno dokazala nedeljska predstava. Publika, ki je napolnila dvorano kulturnega doma, je bila navdušena. Komedijo je zrežiral Silvo Ovsenk. + Otroški pustni ples, ki ga že več let na pustno nedeljo prireja SPD „Danica" je letos sigurno dosegel svoj višek. Zbrano je bilo toliko publike (zlasti otrok in celo dojenčkov, ki so jih matere prinesle s seboj), da je nismo mogli prešteti. Skratka, dvorana kulturnega doma Danica v Šentprimožu je bila nabito polna razigranega in veselega občinstva. Društveni pop ansambel „Zmeda" je igral, da je bilo kar veselje. Vedno, ko so se godci hoteli malo oddahniti, so bili protesti, tako da so morali igrati kar naprej. Vsekakor zaslužijo vso pohvalo. Na programu so bile tudi skupinske igre, ki so se jih otroci in mladina radi udeležili. Seveda ni manjkalo mask. Vsi otroci, ki so bili maskirani so dobili lepo darilce. Res, bil je uspešen otroški pustni ples, ki nam bo ostal vsem, ki smo se ga udeležili, v prav prijetnem spominu. Množična udeležba in prijetno razpoloženje nam je v bodrilo in veselje, da naj delamo tako naprej tudi v bodoče. * V režiji Silva Ovsenka tudi domači igralci pripravljajo dramsko delo. Tokrat gre za dramo „Kadar se odtrga oblak". Že zasedba vlog napoveduje, da bo predstava enkratna, sj se Šentprimčani ne bodo prvič predstaviti, kako se lahko vživijo v svoje vloge. Zato že danes vabimo na premiero, ki bo v soboto 17. marca v kulturnem domu v Šentprimožu. D. K. PR!REDtTVE CELOVEC PLIBERK Komedija KOTMARA VAS S PESMIJO V POMLAD v nedeljo 25. 3. 1984 ob 14.30 uri v ljudski šoli v Katmari vasi. Nastopajo: McPZ ..Gorjanci" — mladinski zbor z instrumentalno spremljavo — instrumentalna skupina s pevkami — mladi recitatorji. Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kot-mari vasi Slovensko prosvetno društvo ..ZVEZDA" ^ v Hodišah 1! ^ ^ vabi na ^ ^ KONCERT ^ ki bo v nedetjo, 18. marca 1984 A, ^ ob 14.30 uri f' pri ČIMŽARJU v Dvorcu Nastopata: ^ MOŠKi OKTET ..SUHA" vodi Bertej Logar ANSAMBEL ..KORENiKA" tZ ŠMtHELA vodi Albert Krajger OPATIJA — CELOVEC v sredo 21. 3. 1984 ob 19.30 uri v Delavski zbornici, Celovec, Bahnhof-straBe 44. ŠENTPRIMOŽ Žigonova premiera drame „KADAR SE UTRGA OBLAK v soboto 17. 3. 1984 ob 19.30 uri v kulturnem domu v Šentprimožu. Predstaviti se bodo domači igralci. Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni 12. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN od 25. 3. do 8. 4. 1984 Prireditelja: SKD v Globasnioi in SPD ..Edinost" v štebnu SLOVENJIPLAJBERK KONCERT v nedeljo 18. 3. 1984 ob 9. uri (po maši) pri Foltu v Slovenjem Plajber-ku. Nastopata: moški oktet s Suhe, vodi Bertej Logar in ansambel „Ko-renika", vodi Albert Krajger. Prireditelj: SPD „Vrtača" v Slovenjem Plajberku Koncert ..Koroška poje" — naša pesem in beseda v nedeljo 11. 3. 1984 ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu Nastopajo: MePZ „Podjuna" iz Pliberka — MePZ „Rož" iz Šentjakoba v Rožu — MMZ slovenske gimnazije — MoPZ „Radiše" — Obirski ženski oktet — MoPZ KUD „Stane Žagar" dz Krope — MePZ „Rupa-Peč" dz Gorice Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Ob priliki koncerta ..Koroška poje" bo vozilo avtopodjetje Sienčnik takole: 12.30 Blato — 12.40 Pliberk (zadruga) — 12.45 Jamnik — 12.50 Šmihel (Šercer) — 12.55 Globasnica (So-štar) — 13.05 Šentlipš (Rečnik) — 13.15 Dobrla vas — 13.30 Škooijan. V okviru koncertov „Od Pliberka do Traberka" nastopajo sledeči koroški zbori: Sobota 10. 3. 1984 ob 19. uri v kulturnem domu v Črni MePZ „Srce" iz Dobrie vasi in M)ePZ „Zarja" iz Železne Kaple ob istem času v Mežici MePZ „Vinko Poljanec" iz Skocijana ob istem času v Sentaneiu — gostišče pri Rifiju MoPZ ..Kralj Matjaž" iz Libuč „NAŠI LJUBI OTROCI v soboto 10. 3. 1984 ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku. Gostuje igralska skupina SPD „Dobrač" na Brnci. Režija: Slavica Kropivnik Prireditelj: SPD ..Edinost", Pliberk ŠENTILJ Predavanje dvor. svet. dr. Pavla Za-biatnika „ŠEGE IN OBIČAJI OD PUSTA DO VELIKE NOCl v nedeljo 18. 3. 1984 ob 19.30 uri v dvorani pod novo cerkvijo. Prireditelj : Katoliška prosveta v Šentilju GALERIJA TINJE ODPRTJE RAZSTAVE SLIK JOŽETA BOSCHITZA v soboto 10. marca 1984 ob 19.30 uri RADIŠE Drama „POT DO ZLOČINA v nedeljo 18. 3. 1984 ob 15. uri v kulturnem domu na Radišah Nastopajo igralci domačega prosvetnega društva Režija: Silvo Ovsenk Prireditelj: SPD ..Radiše" NOVA FIZIOLOŠKA SPOZNANJA O KRMLJENJU GOVEDI * v petek 16. 3. 1984 ob 9.30 uri v gostilni Anderwald (Vožl) na Suhi pri Škofiča h Prireditelja: Slovenska kmečka zveza in Kmečka gospodarska zadruga Škofiče Predavatelj: dr. Heinz Pammer STROKOVNO PREDAVANJE O SADJARSTVU # v soboto 10. 3. 1984 ob 13. uri v društveni sobi nad Posojilnico v Šentjakobu v Rožu Prireditelji: Slovenska kmečka zveza v Celovcu, Kmečko gospodarska zadruga in Slovensko prosvetno društvo ,,Rož" oba iz Šentjakoba v Rožu # v soboto 10. 3. 1984 ob 9. uri v gostilni Anderwald (Voži) na Suhi Prireditelja: Slovenska kmečka zveza v Celovcu in Kmečko gospodarska zadruga v Škofičah Predavatelj: Valentin Benedičič (Kmetijski zavod Maribor) V slučaju slabega vremena bo predavanje preloženo na soboto 17. 3. ob istem času in na istem kraju. OBIRSKO PLESNI TEČAJ v nedeljo 18. 3. 1984 ob 14.30 uri pri Sriencu na Obirskem. Prijave možne: v nedeljo 11. in 18. marca 1984, od 10.30 do 12. ure pri Sriencu. Prireditelj: Alpski klub ,,Obir" Krajevni odbor Zveze slovenskih žena v Železni Kapi! vabi žene iz bližnje in daljnje okolice In žene vseh krajevnih društev na DRUŽABNI POPOLDAN v soboto 17. 3. 1984 ob 14. url v hotel Obir v smislu mednarodnega dneva žena. Pripravljen je kulturni program in razstava ročnih del. Žene prisrčno vabijene v Zel. Kaplo Menjava denarja Stanje v četrtek 8. marca 1984 Za 100 din dobite 12.50 šii. Za 100 din plačate 15.50 šii. Za 100 tir dobite 1.09 šii. Za 100 iir plačate 1.18 šii. Za 100 mark dobite 696.00 šil. ZalOOmarkpiačate 712.30 šii. 'Z PLIBERKA