pesniku „Slovenije."
pevsko slastjo — ktera Vila Te je v zibki nadahnila,
De, ko vdari Tvoja lira, Vsaka druga slast umira
V njene glase vtopljena?
Slavski govor — ktera Vila
Te v detinstvu je učila,
De besede vse sladkosti Se v goreči iskrenosti
'Z gorkih pers izlivajo ?
Ktera srečna Rojenica — Nježna loga golobica —
Ti je gosli v roke dala,
Pesmi peti ukazala,
Ki serce vzdigujejo ?
Dolgo struna ljubezniva
Poje v tihim sramožljiva,
Modropojki slavski streže, Ki beršldnov venec veže, Gosli ž njim ovenčati.
v
„Cas je, molklost prekiniti, -Tvoje gosli razglasiti
Tir j a mati domovina,"
Modropojka opomina Pesnika mudečiga.
Domovini poštovani Lira peti se ne brani,
V nji se glasi izbudijo
Ki 'Slovenjo poslovijo , In Cesarja miliga.
Zato Tebe tud' slovila Domovina, pevc! bo milaj
Ti ne jenjaj prepevati
V njeno čast, — in ona mati
Ne bo Teb' bit' jenjala!            —n..
GOSPODU KOSESKITU