Izhaja vsak četrtek uredništvo in uprava: Trst, Ulica Martiri detla Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 ^Italijo: Gorica, P.zza Vittoria l? *I- Pošt. pred. (casella post.) lr»t 431. PoSt. č.r.: Trst, 11/6464 PoStnina plačana gotovim NOVI LIST Posamezna št. 40 Ur NAROČNINA: četrtletne Idr 450 — polletna Mi J50 — letna lir 1600 • za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. portale I. gr. St. 498 TRST, ČETRTEK 14. MAJA 1964, GORICA LET. XIII. IZID PRVIH DEŽELNIH VOLITEV PRODOREN USPEH LISTE SLOVENSKE SKUPNOSTI Prejela je 10.008 glasov in izvolila svojega zastopnika v deželni svet - LSS se je okrepila tako v odstotkih kot po številu glasov - Izvoljen je dr. Jože Škerk Deželne valitve so za nami. Kakšen je ‘I njih izid in kakšna je sestava prvega ’.Veta dežele s posebnim statutom Furlani-|e‘Julijske krajine, poročamo na drugem jtiestu. Tu hočemo povedati svoje mnenje ,c, 0 izidu, ki ga je na teh volitvah zabele-/| a Lista slovenske skupnosti, za katero sj ,L' zavzemal tudi naš list. . Ti' lista jc prejela v dveh volivnih okrož-1'n, kjer je nastopila (tržaškem in gori-skem), skupno 10.008 glasov in s tem do ^£la prvi svoj ci'j: izvoliti svojega pred-■ avn'ka v deželni svet. Volivci so s pomoč-P^ferenčnih glasov določili, da jih b > deže^em svetu zastopal nosilec liste v ZAHVALA Svet Skupne slovenske liste z zadovoljstvom ugotavlja, da je lista Slovenske skupnosti na deželnih volitvah dosegla postavljeni cilj, zbrala deset tls°č glasov in poslala slovenskega zastopnika v deželni svet. V tem ima dokaz, da so volivci potrdili praviI-nost deželnega programa Slovenske skupnosti ter izkazali zaupanje njenim kandidatom. . Svet Skupne slovenske liste izreka jskreno zahvalo vsem dosedanjim vo-'Vcem, kakor tudi vsem tistim, ki so prvič pridružili slovenskemu taboru 111 okrepili njegove vrste. Naj lepša hva-a tudi vsem podpornikom, ki so naš skupni nastop finančno podprli. Hvala lstim, ki so žrtvovali več, prav tako pa °nint, ki so res iz srca poslali vse, kar So mogli. Naše zastopstvo v deželnem svetu Se obvezuje, da bo v smislu programa Vsemi silami delovalo za okrepitev S °ven$tva v deželi ter za izbojevanje in asčito naših narodnih, socialnih, kul -rnih in gospodarskih pravic. ripravljeno je sodelovati s tistimi Pravnimi, sindikalnimi in drugimi u-anovami ter organizacijami, ki bodo kazale razumevanje za slovenske po-ebe ter jih pomagale pravilno in pra-lcr|o reševati. Svet Skupne slovenske liste vabi vse ovence, naj po svojih močeh in spolnostih pomagajo pri delu za zašči-0 naših skupnih pravic in koristi. Svet Skupne slovenske liste l2- 5. 1964. tržaškem okrožju dr. Jože Škerk, ki pa je kandidiral tudi v goriškem volivnem okrožju. in kateremu je bilo skupno oddanih 1059 prferenc (995 na Tržaškem in 104 ni Goriškem). Če neka lista ali politična skupina doseže v tkao hudi preizkušnji, kakor jo predstavljajo volitve, svoj glavni cilj, je s tem izpolnila tudi eno svojih glavnih nalog, če , lo splošno velja za katerokoli politično I skupino ali volivno formacijo, velja v še večji meri za Listo slovenske skupnosti, ki se ne more niti organizacijsko, še manj pa i tehnično in finančno primerjati in zato v jvolivni propagandi tekmovati z italijanski-i mi listami. Tudi zadnja volivna kampani-I ja je namreč zgovorno dokazala, da vse italijanske liste, tudi tiste, ki so ali hočejo veljati za predstavnice proletariata, razpolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi in najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki, česar si prav gotovo ne morejo priskrbeti sa-so s prispevki svojih članov in simpatizerjev. če je torej Lista slovenske skupnosti ta-korekoč brez finančnih in drugih sodobnih sredstev dosegla nadvse zadovoljiv uspeh, je to v prvi vrsti zasluga njenega programa in nadalje sad velike požrtvovalnosti; ter nesebičnosti njenih organizatorjev ter idealizma njenih aktivistov. »Slovenska skupnost.« se je predstavila! volivcem z jasnim in stvarnim programom. Izhajajoč iz edino realnega stališča, da tvorimo Slovenci v Italiji številčno šibko 1 manjšino sredi 50-milijonskega naroda, je | temu ustrezno tudi natančno določila me-! je in okvir svojega političnega delovanja. To mora namreč biti usmerjeno k temu 1 vrhovnemu cilju: k zagotovitvi narodnega obstoja manjšine, ki je že zato, ker je manjšina, vedno ogrožena, se pravi izpostavljena nevarnosti asimilacije. ABSOLUTNA NUJNOST NAŠE POLITIČNE PRISOTNOSTI Svojega obstoja pa si naša kot katerakoli druga narodna manjšina ne more zagotoviti samo s kulturno-prosvetnim in gospodarskim udejstvovanjem, temveč predvsem s političnim delovanjem, kajti le tako sc lahko poslužuje vseh tistih instrumentov, ki jih država daje slehernemu državljanu na razpolago, da more uveljavili svoje pravice in zaščiti svoje koristi. Prvi pogoj, da si slovenska manjšina lahko zagotovi svoj obstoj, je — po mnenju organizatorjev in pobudnikov Liste slovenske skupnosti — da je kot taka tudi politično prisotna, se pravi, da se organizirano, enotno in kot enakopraven činitelj vključi v igro ostalih političnih sil v deželi in državi. Z izvolitvijo slovenskega predstavništva v deželni svet je bil ta prvi pogoj uresni-(Nadaljevanje na 2. strani) Uspeh Liste slovenske skupnosti v številkah OBČINA Trst Devin-Nabrežina Dolina Zgonik Repentabor Milje Tržaško okrožje Gorica Sovodnje Števerjan Doberdob Druge občine Goriško okrožje SKUPNO Deželne volitve 4.990 818 709 224 144 72 6.957 1.897 404 258 246 246 3.051 10.008 Politične volitve 1963 4.096 631 597 179 118 58 5.679 Razlika + + + + + + 894 187 112 45 26 14 + 1.278 RADIO TRST A Prodoren uspeh Liste slovenske skupnosti ♦ NEDELJA, 17. maja ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska i oddaja; 9.30 Poklici v slovenski pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Andrejček išče botra«. Mladinska radijska igra, ki jo je napisal Saša Martelanc. Igra RO, vodi Lojzka Lombar; 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 14.30 Sedem dni v svetu; 15.30 Radijska novela: Matej Bor: »Zgodba«; 18.30 Po društvih in krožkih (13) »Slovensko planinsko društvo v Trstu«, pripravil Saša Martelanc; 20.30 II sloven. ske folklore: Niko Kuret: (14) »Hudi grajski gospodki.00 Vabilo na ples; 22.10 Peter Ujič Čajkovski: Simfonija št. 2. ♦ PONEDELJEK, 18. maja: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore: Niko Kuret: (14) »Hudi grajski gosopd»; 18.00 Glasovi iz narave, pripravil Tone Penko; 18.30 Iz cikla koncertov, ki jih je priredilo društvo »Arte viva« v Trstu -Pavle Merku: Fvllobolia za klavir, op. 39, igra kla virski duo Antonio Ballista in Bruno Canino; 19.15 Radijska univerza: Marcello Capurso: Italijanska ustava o ljudstvu (16) »Pogoj za uresničenje demokracije«; 21.000 Pietro Mascagni: »Mali Marat«, opera v treh dejanjih. ♦ TOREK, 19. maja: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.45 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.00 Italijanščina po radiu; 1.30 Sodobna italijanska glasba - Simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Turina vodi Mario Rossi; 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Pregled italijanske dramatike, pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin. XXII. oddaja. Italijan-sko gledališče v začetku 20. stoletja; 22.00 Sloven-ski in jugoslovanski solisti. ♦ SREDA, 20. mapa 1964: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Slovenski skladatelji devetnajstega stoletja, pripravil Dragotin Cvetko, 7. oddaja; 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije iz Furlanije: Zbor »Ernesto Solvay« iz Tržiča; 19.15 Higiena in zdravje; 21.00 Simfonični koncert Italijanske Radiotelevizije iz Rima. Vodi Charles Muench. V odmoru (približno ob 21.40) Knjižne novosti: Martin Jevnikar: »Marta Grom in njena knjiga .Izpoved žene’«. ♦ ČETRTEK, 21. maja: 11.45: Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Solistični koncert: W. A. Mozart: Koncert v G-duru za flavte in orkester - Orkester tržaške filharmonije vodi Efrem Kum. Igra flavtistka Elaine Shaffer; 19.15 Sirimo obzorja: »Rilke v Devinu«, pripravil Alojz Rebula; 21.00 »Smrt ptička bengalčka«, radijska drama, ki jo je napisal Edoardo Anton. Prevod Martin Jevnikar. Igra RO, režira Jože Peterlin; 22.50 S Festivala dveh sve-tov v Spoletu 1963. ♦ PETEK, 22. maja: 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (26) »Sraka«; 18.30 Solisti Julijske Benečije m. Furlanije; 19.15 Radijska univerza: Aroldo de Tivoli: Elektrika: (14) »Elektromagnetična indukcija«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. Igra simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije iz Rima. V odmoru (približno ob 21.30) Misli in nazori. ♦ SOBOTA, 23. maja: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Po tujih krajih; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.30 »Vida Grantova«. Drama v 4 dejanjih Ferda Kozaka. Reižra Jože Peterlin- 17 20 Drugi Vatikanski koncil; 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: (24) »Linhart kot pesnik in zgodovinar«; 19.15 Družinski obzornik; 20.45 Koroški Akademski Oktet; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe: Norrie Para-mor; 21.30 Vabilo na ples; 22.55 Sodobna simfonična glasba. (Nadaljevanje s 1. strani) čen. Volivci, ki so zaupali svoj glas LSS, so dokazali, da se s to načelno točko njenega programa strinjajo. Znaten porast glasov, ki jih je ta lista zabeležila na deželnih volitvah, je hkrati zgovoren dokaz, da ideja enotnih političnih nastopov ni izraz miselnosti in prepričanja nekaj posameznikov, ki bi jim bile bolj domača teorija kot praksa, temveč da ta ideja prodira v čedalje širše kroge in plasti našega ljudstva in da je končno to edina naravna ter zato zdrava pot, ki vodi našo narodno manjšino v svetlejšo bodočnost. Prodoren uspeh LSS je končno dokaz politične zrelosti, saj so njeni volivci jasno pokazali, da znajo razločevati bistveno od nebistvenega, stvarnost od iluzij. Pokazali so obenem, da se ne zadovoljujejo več s praznimi obljubami in načelnimi izjavami tujih IZVOLJENI KANDIDATI V VSEJ DEŽELI Demokristjani 28 Komunisti 11 Socialisti 7 Socialdemokrati 6 Liberalci 4 Misovci 3 PSIUP 1 ! Slovenska skupnost 1 SKUPNO 61 j SLOVESNO UMEŠČENJ E V nedeljo 24. maja bo slovesno umešče i novi apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije mons. Janez Jenko. Cerkvena slovesnost se bo vršila v Marijini bazi’iki na Sveti gori. Novega nad pastirja bo predstavil vernikom generalni vikar Andrej Simčič. Govori se, da se sveta stolica resno bavi z vprašanjem dokončne razmejitve cerkvenega okrožja goriške škofije. ZOPET SESTANEK Politični razgovori med Italijo in Avstrijo za rešitev južno tirolskega vprašanja s: vrstijo drug za drugim že dolgo vrsto let. Doslej še vedno brez pravega uspeha. Prihodnji sestanek je napovedan za 29. maj. V Ženevi se bosta sestala zunanja ministra Kreisky in Saragat. Oba se bosta že naha jala tam ob priliki zasedanja svetovne trgovinske konference. TEDENSKI koledarček 17. maja, nedelja: Mojca, Pasikal 18. maja, ponedeljek: Dubravka, Feliks 19. maja, torek: Ivo, Celestin 20. maja, sreda: Bernard, Ljubimca 21. maja, četrtek: Feliks, Valent 22. maja, petek: Milan, Helma 23. maja, sobota: Željko, Deziderij Uspavani atašeji Združene države in Velika Britanija so protestirale pri sovjetski vladi, češ da so Sovjeti z mamili uspavali v Odesi tri ame riške in enega britanskega vojaškega atašeja. To se je zgodilo že 25. marca, a so hotele zadevo prej raziskati. Atašeji so po večerji v nekem hotelu v Odesi sladko zaspali, drugo jutro pa so baje ugotovili v sledovih jedil mamila, ki so lahko povzročila »skrajno zaspanost«. Sami ne vedo, če so jim medtem preiskali prtljago in papirje. i I Bivši ameriški predsednik Harry S. Truman je obhajal v petek svojo 80-letnico. Zdaj biva v domačem mestu Indipendence. strank, temveč da si žele konkretnosti, dejanj, kar lahko še si žele konkretnosti, dejanj, kar lahko še najbolj pričakujejo s tem, da ponovno zaupajo vase in lastnim silam. Prepričani smo, da pomeni sedanji uspeh l-SS le začetek novega razvoja v političnem življenju Slovencev v Italiji in obenem 'vzpodbudo za nadaljnje delovanje, ki naj našemu ljudstvu izbojuje uveljavljenje vseh njegovih pravic ter zaščito njegovih koristi. POZNAŠ NOVO DEŽELO? Dne 31. januarja 1963 je podpisal državni predsednik Segni ustavni zakon o ustanovitvi dežele s posebnim statutom Furlani ja-Julijska Beneč,ija. V drugem členu lega ustavnega zakona je rečeno, da obsegi nova dežela ozemlje dosedanjih provinc Gorice, Vidma in občin: Trst, Devin-Nabre-žtna, Repentabor, Milje, Dolina in Zgonik. Glavno mesto dežele je Trst. Upoštevajo-odredbe o rabi državne zastave bo itirjla dežela tudi lastno zastavo z grbom, kot g~x bo določil republiški predsednik. Dežela se deli v tri de'e. Prvi obsegi Furlanijo, oziroma videmsko'pokrajino, ki je ena največjih v Italiji. Meri 7.166 kvadratnih kilometrov in ima 800 tisoč prebivalcev. Zemljepisno se ločijo v tej pokrajini zopet trije deli, in sicer prava Furla- v T umoču ( romezzo) ; tretji del cbicg * desno po ečje srednjega in spodnjega Ti>-(men la z. industrijskim mestom Pordenone. Severni del videmske pokrajjne spada m?d I gospodarsko malo razvite kraje. Drugi del nove dežele predstavlja gori-: ška pokrajina s središčem v Gorici. Pokra 1 jina je najmanjša v Italiji. Obsega l,c 473 kvadratnih kilometrov s 140 tisoč prebivalci. Gospodarsko je to še zaostala pokrajina. Trst /. okoliškimi občinami predstavlja tretji sestavni del nove dežele. Tržaško ozemlje, ki ni provinca v smislu ostalih, meri komaj 223 kvadratnih kilometrov; živi pa tu več kot 309 tisoč ljudi. PROTISLOVENSKI UKREP V hipu, ko gre list v tisk, smo zvedeli, da je minister za javna dela socialist Pic-raccini potrdil prvotni načrt tržaške občine, da pride velik kompleks zemljišč v okolici Ko'onkovca v poštev za gradnjo ljudskih hiš in da bodo odkupljena po tako nizki ceni, da pomeni to praktično razlastitev njihovih slovenskih lastnikov. Predstavniki liste slovenske skupnosti, ki so se že uprli temu načrtu mestne občine in skušali doseči, da se področje določeno za prisilni odkup omeji ali da se plača lastnikom dostojna cena, odločno protestirajo proti tej novi socialni krivici, prizadeti pripadniki naše narodne manjšine, in bodo nadaljevali s prizadevanjem, da se krivica popravi. K stvari se bomo povrnili. I - • - ! Atlantski svet je izbral italijanskega veleposlanika v Parizu, 67-letnega Manlia Brosia, za novega glavnega tajnika Atlant-| ske zveze. Nasledil bo Holandca Stikkerjf’ Svojo funkcijo bo nastopil 1. avgusta. Demokratično javno mnenje v Nemčiji Tudi pri nas je še mnogo ljudi, ki mečejo vse Nemce v isti koš in se nit.i nočejo potruditi, da bi spoznali povojno nemško stvarnost. Dejstvo pa je, da se je nemški narod v svoji ogromni večini zavedel svojih dolžnosti v novi demokratični Evropi-in se trudi, da bi jim zadostil. Neonacistične struje so v Nemčiji sorazmerno precej ho!j šibko zastopane v političnem življenju kot n. pr. neofašistična v Italiji in ne igrajo takorekoč nikake politične vloge. Kr-ščansko-demokratska unija, ki povezuje katoličane in protestante, in socialistična (dejansko socialno-demokratska) stranka, ki jo vodi zdaj berlinski župan Willy Brandt, ■niata v svoj,ih vrstah nad 85% nemških vo-livcev. Obe sta izrazito demokratični. A tudi liberalno stranko, ki priteguje del ostalih volivcev, lahko štejemo med čist j demokratične stranke. Očiten odpor do vsakršnega totalitarizma Odpor Nemcev do vseh oblik totalitarizma je razviden tudi iz dejstva, da je prepovedano ustanavljati tako nacistične kot komunistične organizacije. Seveda se te Pojavljajo pod drugimi imeni, a ko razkrijejo svoje namene, jih prepovedo. Demokratično javno mnenje se izraža tudi v nemškem tisku. Noben veliki nemški list v Zahodni Nemčiji danes ne zagovarja nacizma. O vseh vel,ikih dnevnikih in tednikih se lahko reče, da odločno obsojajo nacistično preteklost in takoj reagirajo, ka-01 hitro se pojavi kje kaka odkrita ali Prikrita apologija nacizma. Tako so n. pr. Pred kratkim nemški listi odločno odklonili neko biografijo Hitlerja, ki je hotela najti zanj »omjljevalne okoliščine«. V dopisih uredništvu, ki jih objavljajo nemški dnevniki navadno na celih straneh, najdemo ostre obsodbe nacističnih zločinov, 'ki jih razkrivajo sedanji procesi pro-f1 množičnim morilcem iz Ausschwitza in ’z drugih uničevalnih taborišč. Pri tem pa Se tudi razodeva, da večina nemškega najeda vendarle ni vedela, kaj se je dogaja- 0 v tistih strašnih taboriščih. Dejstvo je, da tega tudi Zahod in Vzhod, ki sta bila v v°.ini s Hitlerjem in bi bila imela ves in-tcrcs razkrili vso resnico, nista vedela. Na-ctzem je znal dobro skrivali svoje zločine. elo ogromna večina žrtev ni slut,iila, da 8redo v smrt, ko so jih odredili na mno-z'čno »kopanje«. Y nekem južnonemškem dnevniku je te dni neki bravec v svojem dopisu predla- naj bi vključili v nemško ustavo pa-grafe, ki bi prepovedali »s silo ali z 8_r°žn.jo s silo.< razširiti ozemlje zveznp einčije, napad s silo na ozemlje tujih dr-v in ščuvanje k sovraštvu proti delu rebivavstva Zvezne republike ali proti eb,ivavstvu drugih držav. Pisec omenjena dopisa predlaga tudi kazni proti ti-^ 0:1 nemškim državljanom, ki bi v tujini e2 dovoljenja nemške vlade ^zdelovali °2je ali ga prevažali in spravljali v pro-kot delajo zdaj nemški tehniki v p c|ajate!j: »Novi list« ti. 7. o. z. * Glavni urednik: "Belbert Besednjak * Odgovorni urednik: Drago gisa , Tiska tiskarna >-Graphis« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477 Nemški narod se skuša moralno dvigniti Noben narod ni imun proti skušnjava.n totalitarizma bodisi v nacionalistični ali komunistični preobleki, in tudi nemški narod ji je na svojo lastno nesrečo in na nesrečo vse Evrope podlegel. Vendar pa je vzpodbudno opazovati, kako se skuša zdaj moralno dvigniti in izkoreniniti zlo iz svoje srede. V tem procesu, o katerem lahko rečemo, da se je pod kanclerjem Erhar-dom še pospešil, bi morala vsa demokratična Evropa Nemcem pomagati s tem, da jim izkaže zaupanje. Na žalost je obstoj Vzhodne Nemčije kot samostojne države vzrok, ki otežuje odnose Zahodne Nemčije z nekaterimi evropskimi in izvenevropskimi državami, ki so priznale vzhodnonemško državo kot realno dejstvo. Med temi državami je tudi Jugoslavija. Toda z dobro voljo tako z nemške strani kot tudi strani teh držav bi se vendarle moral najti modus vivendi, ki bi omogočil obnovitev diplomatskih stikov in medsebojnega zaupanja ter sodelovanja, v prid miru in blaginje vse Evrope. Zdi se, da tudi v Nemčiji vedno bolj prevladuje želja po nekem izhodu iz tega togega stališča. Pri tem bi morali priti Nemcem vsaj nekoliko naproti, morda tudi s tem, da bi druge države na lastno pobudo posredova le za omiljen je odnosov med obema Nem-čijama, za odpravo sramotnega berlinskega zidu in vsaj za načelno ali »teoretično* e-notnost Nemčije kot države, kljub obstoju dveh »področij«. Nesrečni berlinski zid Med Zahodno in Vzhodno Nemčijo so potekala že dalj časa pogajanja, da bi za binkoštne praznike uvedli prepustnice preko berlinskega zidu. Ljudje so se že veselili, da se bodo kot za božič smeli spet obiskati. Pogajanja pa niso privedla do uspeha. Zid po sredi Berlina bo tudi za te praznike okrutno ločil prebivavce istega mesta. Drugi poskus boljšega sožitja med pripadniki istega naroda je nameravana izmena časopisja, katero je predlagal pred sednik komunističnega dela Nemčije Ul bricht. Zahodnonemški kancler Erhard je v načelu sprejel predlog, da bi smeli prihajati časopisi iz Nemške demokratske republike v Nemško zvezno republiko in obratno. Poprej pa bo Zahodna Nemčija morala spremeniti ustavni zakon, ki prepoveduje širjenje komunističnega tiska. STARA POLJSKA UNIVERZA V nedeljo je praznovala univerza v Krakovu na Poljskem 600-letnico svojega obstoja. Ves srednji vek je veljala za eno najimenitnejših kulturnih žarišč srednje Evrope. Svečanosti in slovesnega mimohoda m glavnem trgu so se udeležili zastopniki 71 univerz iz Evrope, Amerike in Azije. Navzoči so bili tudi profesorji in študentovska odposlanstva iz Bo'ogne in Padove. V slavnostnem govoru je poudaril ministrski predsednik Cyrankiewicz, da se mora vsa mladina izobraževati in po končanih študijah tudi najti primerno zaposlitev. KDO JE BOLJ AZIJSKI? Komunistična Kitajska je dala vedeti Sovjetski zvezi, da b,i bila šele čez štiri ali pet let pripravljena sodelovati na kaki mednarodni konferenci, ki naj bi poravnala spor med obema partijama. Dvostranski razgovori med njima pa po kitajskem mnenju niso možni pred majem prihodnjega leta. Vse drugo baje predstavlja poskus, da bi povzročili prelom med obema partijama. To je odgovor na ruski predlog za dvostranske razgovore v tem mesecu in z.i mednarodno komunistično konferenco letos v jeseni. Peking najbrž računa, da bo v štirih ali petih letih pridobil na svojo stran še precej komunističnih partij v azijskih in afri-škh državah, morda pa tudi v Evropi, kjer nekatere partije očitno kažejo, da se ne bi rade zamerile ne Rusom in ne Kitajcem. Kdo ve, kaj še pr,ide ... Dosedanje izkušnje so jim pokazale, da je še najbolj gotovo to, da v komunističnem bloku ni nič resnično gotovo. Predsednik sovjetskega odbora za afri-ško-iazijsko vzajemnost, Tursun Zade, je ostro zavrnil kitajske poskuse, da bi izrinili vpliv Sovjetske zveze iz afriških in azijskih držav. Opozoril je na dejstvo, da leži 9 izmed 15 sovjetskih republik v Aziji in da zavzema Sovjetska zveza 40% vse azijske celine. Njeno azijsko ozemlje je dvakrat tako veliko kot ozemlje komunistične Kitajske. SVETOVNA KONFERENCA V Firencah zboruje že od prejšnjega petka dalje mednarodna konferenca za proučevanje osvetja. Prvo tako zborovanje na-jimenitejših svetovnih znanstvenikov se je vršilo v aprilu leta 1961., tudi v toskanskem glavnem mestu. Takrat je zborovalce presenetil polet sovjetskega letalca Gagarina. Letos so se učenjaki zopet zbrali v Firencah tudi zato, da počastijo Galilejevo 400-letnico, v katerem vidijo prvega pionirja medplanetarnih poletov. Letos je najbolj številno zastopana Amerika, kar s 120 člani. Sovjetska delegacija jih ima 19 in jim načeluje sloviti profesor kozmonavtike B'agonravov. Konferenca bo traja’a do prihodnje srede. Zborovalci pr:-čakujejo, da jih bo tudi letos iznenadila Sovjetska zveza s kakim vesoljskim podvigom. Svarilo zahodnim partnerjem Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Bali je v svojem govoru na Gsorgetown univerzi posvaril nekatere zahodnoevropske p:rt-nerje v Atlantski zvezi, da bodo lahko zahtevali večji vpliv v njej, »ko bo prišla Evropa naprej v izgradnji svoje enotnosti«. Dokler pa se to ne zgodi, je večdržavna atomska mornarica najboljši atomski projekt. Opomin je bil seveda namenjen najbolj Franciji. Fulbright spet doma Predsednik zunanjepolitičnega odbora v ameriškem senatu, Fulbright, je dokončal svoje poizvedovalno potovanje glede Cipra, ki ga je povedlo v Ankaro in Atene. Ameri- I ški vladi je zaradi trdnosti Atlantske zveze j veliko do miru na Cipru. Medtem pa se Grki in Turki tam naprej obstreljujejo iz [utrjenih vasi. \f T'v2nhlt4>£fCl Poslanica LSS predsedniku vlade Moru lAslu Slovenske Skupnosti je v svoji obtamb. narodnostnih in socialnih pravic naše manjšine poslala predsedniku vlade Aldu Moru med njega vini obiskom v Trstu naslednjo brzojavno posla mco: Gospodu Aldu Moru, predsedniku ministrskega sveta Politične skupine Slovenska katoliška skupnost, Slovenska krščansko-socialna zveza, Slovenska demokratska zveza in Skupin^ neodvisnih Slovencev, ki nastopajo združene na prvih volitvah avtonomne dežele Furla-nija-Julijska krajina, Vas, gospod predsednik, ob prihodu v naše mesto prisrčno pozdravljajo v lastnem imenu in v imenu slovenske narodne skupnosti v deželi. Ta pozdrav velja Vam osebno, pa tudi kot predsedniku vlade in enemu izmed uglednih voditeljev Krščanske demokracije, ki je z ostalimi vladnimi strankami in kot večin-, ska stranka odgovorna za to, kako bo vlada uredila vprašanja slovenske skupnosti v Italiji. Ta vprašanja smo že predočili vsem vladam republike, ki so si sledile v dveh preteklih desetletijh. Nekatera so bila ali so na tem, da bodo, čeprav počasi, zadovoljivo urejena, premnoga druga pa še nikakor niso rešena in se jih nrhče ni niti lotil. Podpisane slovenske politične skupine si dovoljujejo prikazati Vam izvleček iz nekaterih točk programa, s katerim se predstavljajo na deželnih volitvah in ki velja za vso deželo, kjer živi slovenska narodnostna skupina, to je za Tržaško ozemlje ter za gori-ško in videmsko pokrajino. Med nerešenimi vprašanji, ki zanimajo slovensko prebivalstvo v deželi Furlanija* Julijska krajina, so tudi naslednja: Uporaba slovenščine in sorazmerna namestitev Slovencev v vseh deželnfh javnih u-radih, kjer prebiva slovenska narodnostna skupina; primerno zastopstvo Slovencev v vseh javnoupravnih organih in vseh komisijah, zlasti deželnih, kjer bodo obravnavali in reševali posebna vprašanja slovenske manjšine; ustanovitev slovenskih šol in strokovnih tečajev vseh vrst in stopenj; zaščita slovenskega narodnostnega ozemlja pred spreminjanjem njegovega etničnega sestava; uradno priznanje slovenskih nazivov krajev in namestitev dvojezičnih napisov ob vhodih v kraje, kjer prebivajo Slovenci; pravica slovenskih kulturnih, vzgojnih, športnih in dobrodelnih ustanov ter organizacij do javnih prispevkov in uporabe javnih naprav, kakor je predvideno za italijanske organizacije in ustanove; pravica, da se slovenski otroški vrtci, osnovne in srednje šole prilagodijo potrebam narodne individualnosti slovenske j manjšine; čimprejšnja objava okvirnega za-; kona o zaščiti pravic slovenske manjšine v| Italiji, ki naj bo sprejet po predhodnem posvetovanju s predstavniki slovenske manjšine. Podpisane slovenske politične skupine Vas, gospod predsednik, kot načelnika vlade in | kot uglednega predstavnika Krščanske de-mokarcije kot vladne stranke pozivamo, da j se interesu mirnega sožitja italijanskega in j slovenskega prebivalstva v deželi Furlanija-Julijska krajina in v višjem državnem interesu zavzamete za izdajo in uveljavitev zakonodajnih ukrepov za primerno zaščito naštetih pravic slovenske manjšine v skladu z obveznostmi ustave in delno tudi s posebnimi mednarodnimi obveznostmi, ki jih je tudi Krščanska demokracija uvrstila v svoj deželni program, sklicujoč se z jasnovidno okrožnico »Pacem in terris« na vrednote svobode in pravičnosti. Izvolite sprejeti, gospod predsednik, izraze našega odličnega spoštovanja. Trst, 6/5/1964 IZID VOLITEV NA TRŽAŠKEM (primerjava s političnimi volitvami 1963) 1963 1964 LISTE Gl asovi °/o Glasovi % Komunisti 51.384 23,5 50.274 23,5 Liberalci 19.744 9 20.703 9,7 Demokristjani 70.352 32,7 68.935 32,3 Socialdemokrati 19.281 8,8 16.393 7,6 Indipendentisti 4.261 0,5 5.049 2,3 Republikanci 4.227 1,9 3.966 1,8 Socialisti 15.302 7 12.431 5,8 Misovci 26.641 12,1 25.168 11,8 Slov. Skupnost 5.679 2,5 6.957 3,2 P.S.I.U.P. — — 2.597 1,2 U.N.E. — — 722 0,3 Monarhisti 1.661 0,8 — — PSIUP - II. social.st.čna stranka proletarske e notnosti; UNE razkolniki). Zveza nove Evrope (misovsk KRATEK KOMENTAR O VOLITVAH Izid volitev v tržaškem okrožju ne kaže bistvenih premikov v razmerju sil med italijanskimi političnimi strankami v primeri z državnozborskimi volitvami leta 1963. Edina stranka, ki je občutno nazadovala, je socialistična, kar pa je bilo treba pričakovati spričo razkola, ki je v tej stranki nastal januarja letos in katerega posledica je bil nastop socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP). Volitve pa so jasno dokazale, da gre za spor v vrhovih stranke, to je v njenem vodstvu in da o-gromna večina članov ter somišljenikov PSI odobrava vstop v sredinsko-Jevičarsko vlado ter sodelovanje z ostalimi strankami sedanje vladne večine. Demokristjani so v glavnem obdržali in celo nekoliko povečali tevilo svojih volivcev. oKmunisti so v bistvu ohranili svoje pozicije. Zanimivo je, da so fašisti tokrat spet nekoliko nazadovali tako v odstotkih kot v številu glasov, kar velja tudi za republikance. Rahlo so spet napredoval liber lei, kar je treba delno pripisati dejstvu, da tokrat niso nastopili monarhisti. Rahlo so napredovali tudi indipendentisti, o uspehu LSS pa poročamo na prvi strani. Od 15 izvoljenih kandidatov je 5 demokristjanov, 3 so komunisti, 2 sta liberalca, 2 misovca, 1 je socialdemokrat, 1 socialist in 1 od Slovenske skupnosti. Od 5 slovenskih kandidatov na komunistični listi je bil izvoljen dr. Karel Siškovič. Kot je bilo pričakovati, ni bil na listi PSI izvoljen no- i ben Slovenec niti v Trstu niti v Gorici (tu PSI sploh nima nobenega svetovavca), kar pomeni, da so bili glasovi Slovencev, oddani tej listi, popolnoma zgubljeni. LEP ŠOLSKI IZLET V RIM i Dijaki in dijakinje zadnjih razredov slovenskega k'asičnega liceja in trgovske srednje šole v Trstu so napravili prve dni ma ja lep izlet v Rim, ki jim bo ostal dolgo v spominu. Trideset dijakov in dijakinj si je pod vodstvom prof. Jožeta Peterlina in še dveh drugih profesorjev štiri dni ogledova'o rimske znamenitosti. Predvsem so si ogledali Michelangelove freske v Sik-| stinski kapeli, obiskali pa so tudi katakom-. be in še razne druge znamenite zgodovinske in starokrščanske spomenike. Povso-1 so zapustili s svojim vedenjem lep vtis in napravili čast slovenski šoli. Prosvetno ministrstvo je plačalo stroške izleta za deset dijakov, v okviru programa Michelangelovih proslav. Slovenskim dijakom sta bila v Rimu na razpolago tudi vodič in avtobus. Na vožnji domov so si izletniki ogledali Michelangelova dela tudi v Firencah. NENADNA SPREMEMBA Ob volilnem zaključku je obiskala vse naše kraje nenadna vremenska sprememba. Živo srebro v toplomeru je zlezlo preko 20 stopinj. V Milanu so opazili celo 23 stopinj toplote. Opoldanska vročina je že kar poletna. Grozijo pa še vedno oblački, da se bo spremenilo na deževno; maj je bil običajno vedno bolj deževen mesec ii* menda tudi letos ne bo drugačen. Kljub vsemu pa je vreme pri nas Še vedno v normalnem stanju. Drugače pa- je v Mehiki in v Srednji Ameriki. Temperatura je dosegla v senci 48° C. Nenadni skok je imel že hude posledice. Umrlo je že H otrok zaradi sončarice. Drugih 350 so p1 morali peljati v bolnišnico zaradi dishidri zacije. Precej oseb je pa obolelo zato, ker so uživali od vročine nenadno pjkvarjena jedila. Vremenoslovci na splošno prerokujejo, da bo po krajši deževni dobi nastopilo suho poletje. i0enie£ftci \fhwiwuia ŠPETER Prav z zadovljstvom smo oparili, da se začela de'a ob strugi hudournika Abotne od Klenja navzdol. Strugo bodo pogl°’ bili in uravnali; ob straneh bodo postavljeni nasipi, da ne bo več voda ob vsakem neurju povzročala take škode kot doslej' Zadnje volitve so tudi po naših kraj;"1 zbudile precej pozornosti, a šele zadnje dneve. Poprej so ljudje nekam apatično poslušali, ko so jih razne stranke vlekle skoro za rokav vsaka na svojo stran. Nekatere stranke so sicer postavile na svoj0’ liste za kandjdate tudi naše rojake. Dobii pa ni niti eden dovolj preferenčnih glasov, da bi bil izvoljen. Jussa na listi krščanske demokracije je odnesel 5224 prednostni!’ glasov. Izidor Predan pri komunistih 53 in Viljem Černo pri socialistih 404. Vsa* pa premalo, da bi mogel zastopati Slovence videmske pokrajine v deželnem zbor11. VOLILNI PREGLED V vseh petih volilnih okrožjih, to je v Trstu, Gorici, Vidmu, Pordenonu in Turnemu je po zadnjem štetju 1,204.298 prebi-vavcev. Vpisanih volivcev pa je 881.244; °d teh j,e večina žensk in sicer 461.553. V goriškem okrožju je na volilnih seznamih J00.788 oseb; prebivalcev pa šteje naša Provinca 137.745. V goriškem volilnem okraju je 31.525 volilnih upravičencev; žensk je skoraj 3000 kot mošk;ih. V celotnem goriškem o-krožju je šlo na volišča povprečno 94,4 °dstotka volivcev ali v številki: 97.148 °seb. Približno pet tisoč volivcev ni odda-svojega glasu. To so po večini izseljenci 111 delavci v tujini. V slovenskih občinah So presegle samo Sovodnje zgoraj nave-^er>i povprečni odstotek s 94,77%. Doberdob izkazuje 93,10%, Števerjan pa 93,31, Dorica pa 93,55%. Pri zadnjih političnih volitvah je bil odstotek udeležbe nekoliko Večji, ker so glasovali tudi pripadniki obo-r°ženih sil, ki imajo rezidenco v drugih občinah. Za Listo slovenske skupnosti je bilo oddanih glasov 3051. V Gorici (s štandrežem •n Podgoro vred): 1897, števerjan 258, So-v°dnje 404, Doberdob 246, Tržič 63, Kr- 73, Kopriva 2, Dolenje 12, Fara 5, Fo-jan 9, Gradiška 4, Gradež 3, Marian 4, ledeja 1, Moraro 2, Moša 12, Ronke 36, -‘'graj 5, Škocjan 1, šlovrenc 3, št. Peter 305 ^ Staranzan 7, Turjak 2. Skupaj Kot je razvidno iz zgornjih številk je do-'la Slovenska skupnost nekaj glasov tudi po furlanskih krajih, zlasti v Krminu, Ron-Moši in v Tržiču. Število volivcev na Goriškem je pa na ostale italijanske stranke takole razdelje-n°: KD 38093, komunisti 22584, mjsini ^62, republikanci 724, socialisti 8149, socialni demokrati 7737, liberalci 4581, socia-istična proletarska stranka 2121, monarhisti 634. IZVOLJENI KANDIDATI Za goriško volivno okrožje je izvoljenih 6 kandidatov v deželni zbor. Demokristja-n* imajo 3, in sicer Gina Cociannija, od- is tlunatkUu Vsi naši slovensk,i glasovi oddani za to ® i ono italijansko stranko so torej izgub- Ce bi se vsi naši rojaki združjli za listo ^venske skupnosti, bi prav gotovo pro-jrJi z enim poslancem. Tako so pa poslu _a|i nekatere gospode iz Trsta, ki so jim Jroičavali, da je več stranka, tudi italijan-. a> kot slovenska skupnost, in so svoje s asove zavrgli. Ali nas bo ta žalostni nauk ■1 izmodril za prihodnjost? PODBONESEC Vzmetne zveze v našem okolišu so bile bolj žalostne. Avtobusne zveze med Posameznimi kraji smo vedno pogrešali. s.aj pa bo dobilo avtobusno podjetje Ro-'na dovoljenje — vsaj tako se sliši — za c r°žno progo iz Čedada na Črni vrh, Lazi-e in v Tarčet. Zastopniki prometnega in-Pektorata so že pregledali progo. Cesto 1 Pa morali še poprej tu in tam popraviti, ® se bo vršil osebni promet brez vsake nevarnosti. vetnika Antona Tripanija in odvetnika Gi-naldija iz Tržiča. Komunisti so prodrli z dvema, ki sta Bergomas Fulvio in Slovenec Jože Jarc iz Doberdoba. Socialni demokrati so pa izvolili odvetnika Cesarja Devetaga. Slovenci imajo svojega izvoljenega zastopnika odvetnika Škrka Jožeta iz Trsta, ki je izvoljen z glasovi tržaških in goriških volivcev; prednostnih glasov je dobil skupno 1059. OB ROBU VOLITEV V splošnem so potekale deželnozborske volitve mirno, dostojno in v res demokratičnem ozračju. Vendar se je pa pojavil slučaj, ki ni še dovolj pojasnjen. V Tržiču se je zgodilo, da so delili predsedniki štirih volišč glasovnice, na katerih ni bilo znaka Slovenske skupnosti. Volilni sedeži so 18, 19, 23 in 16. Na prvih treh so odkrili napako že v dopoldanskih urah, na zadnjem pa šele popoldne, ko se je neki volivec pritožil, da se mu ne zdi glasovnica v redu. Volivna komisija je ugotovila, da so bile poslane glasovnice brez slovenskega znaka po pomoti v Tržič, dočim so bile namenjene za volišča v videmskem, okrožju, kjer Slovenska skupnost ne nastopa. Tehnična zamenjava pošiljk je morda razumljiva. Nikakor pa ne površnost volivne komisije. Saj morajo vendar člani volivne komisije pred volitvami pregledati in podpisati vse glasovnice. Kako da niso opazili take velike pomote? Vprašanje ie ali ni morda tista pomota škodila slovenski listi in ali so na tistih glasovnicah oddani glasovi pravomočni. Slišijo se glasovi, da bi se morale ponoviti volitve na tistih štirih sedežih. Vsekakor se bo morala z zadevo baviti tudi osrednja volilna komisija. PODGORA Naši farani so po vsej pravici ponosni na nove mogočne in moderne orgle. Takih ne premore tudi kaka velika in mogočna fara. 2eleli bi pa tudi, da bi donelo s kora ob močnih orgelskih zvokih tudi ubrano petje številnega pevskega zbora. Vsi dobro vemo, da imajo organisti in pevovodje križe in težave s svojimi zbori. Komaj pevci in pevke nekoliko odrastejo, že zapuste zbor. Le redki so starejši, ki vztrajajo pri petju in dajejo dober vzgled mlajšim. No- vi pevovodja je zbral precej mladine v zbor in upamo, da se bo ta razvil tako, da bo tudi cerkveno petje usti'ezalo novim orglam. Pa še nekaj nas tišči, zlasti na spodnjem koncu našega industrijskega kraja. V klancu in okrog šole ležijo kar celi kupi smeti, starih škatelj, črepin in podobnega. Občina se ne pobriga, da bi jih odstranila. Že zdaj se dviga iz tistih kupov osladen smrad. Kaj bo pa šele poleti? Tovarna že itak kuži 'podgorski zrak; zdaj ga bodo še smeti. ŠKANDAL Med volitvami se je pripetil v poslopju slovenske nižje srednje šole v ulici Ran-daccio slučaj, katerega ne moremo drugače označiti kot škandal. V poslopju sta bila dva volivna sedeža, in sicer št. 41 in 46. Po končanem štetju volivnih glasov in ko je komisija odšla, so prišle šolske čistilke, da osnažijo prostore. V učilnici I.a se jim je odkril smrdeč prizor. Neka kulturna r... se je dobesedno podelal kar tja na pod. Vsem volivcem, komisiji in varnostnim so bila vsa stranišča odprta in na razpolago. Tisti kulturnež je torej' prav gotovo hotel »pomazati.< slovensko šolo. Policijska in šolska oblast preiskuje ta žalostni slučaj. TURIZEM ŽE, TODA ZARES... V nedeljo je prišel v Gorico na volilno propagando tudi socialistični podtajnik za turizem in prireditve Ahil Corona. Na sedežu Trgovske zbornice v Gorici je zbral zastopnike pokrajinskih turističnih organizacij na razgovor. Podminister je navzočim razlagal, kaj pomeni turizem, zlasti za našo novo deželo. Značilnost novega pojmovanja turizma — je rekel — ne obstaja samo v naravnih privlačnostih, ampak ga je treba razumeti kot veliko industrijo v državnem merilu. Turizem pa predpostavlja mir in splošno blaginjo. Po podtajnikovem mnenju bo turizem eden izmed glavnih virov dohodkov naše dežele. Vse to je res, a dostaviti je treba, da so k temu potrebna praktična sredstva. Sicer se bo zgodilo kot oni teden, ko je neki nemški izletnik- \mraSoi_ +;ctr, slovita »cesta vina in češenj« v štmavru. Ko pa se je vračal, je pa v Pevmi skoro oklofutal osebo, ki mu je pokazala tisto pot... Pravilno je označil poslanec Corona »no- vi kurz turizma« z opombo, da je treba gosta sprejeti s prisrčno gostoljubnostjo, ne samo z lepimi kretnjami. K temu bi zopet pripomnili, kako se je predlanske počitnice vozila po Beneški Sloveniji v Videm skupina profesorjev slavistov, pa so jih po poti kar trikrat ustavili [in pregledovali. S sumničenjem in nepotrebnim pregledovanjem se izletniki ne privabljajo. Morda bi lahko še nadaljevali s primeri, ki tudi psihološko škodujejo »veliki (industriji« - turizmu. Od besed je treba preiti k spremembi mentalitete in k praktični izvedbi. —0— Podtajnik Corona je v Gorici sprejel tudi zastopnike tržaškega Kulturnega doma. Pritožili so se proti nekaterim vladnim ukrepom, ki stvarno onemogočajo kulturno delovanje na novem sedežu; na primer, da se ne bo smela pri predstavah pobirati vstopnina. Pristojnega podtajnika so naprosili tudi za nadaljna sredstva. SLOVENSKO GLEDALIŠČE igra v soboto 16. maja, ob 21. uri v Prosvetni dvorani v Gorici Verdijev korzo 13 Jean Paul Sartre UMAZANE ROKE Sedeži: Lir 400 in 300 - Dijaki 200 Prodaja vstopnic na sedežu SPZ, til. Ascoli I in eno uro pred začetkom predstave pri blagajni dvorane. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA „Mladika” v znamenju aktualnosti Pred kratkim je izšla aprilska številka »Mladike«. Začenja se s člankom o volitvah, v skladu s tradicijo, da prinaša na uvodnem mestu vedno kak članek, ki navezuje na aktualno dogajanje. Sledi članek o prvem maju. Na prvih straneh je objavljen tudi lep odlomek iz nekega spisa pokojnega ameriškega predsednika Johna Kenne-dyja, ki govori o »poslanstvu duhovnega dela«.^ Maks Šah je prispeval zelo lep in zanimiv članek o poslednjem ustoličenju koroških vojvod po starodavnem običaju in v slovenskem jeziku. To se je zgodilo 18. marca 1414, ko so umestili za koroškega vojvodo Ernesta Železnega. V letošnjo leto pade torej 550. obletnica tistega za slovensko zgodovino vanžega dogodka. Maks Šah poseže tudi nazaj v preteklost in prikaže vso zgodovino ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku, omenjajoč prva poročila o njem. Največ pozornosti pa posveti poročilu Enea Silvia Piccolominija, poznejšega papeža Pija II., ki je zapustil o ustoličenju na Koroškem eno najbolj izčrpnih in najzanimivejših poročil. Piccolomini sam poudarja, da o takem ustoličenju, kjer bi namreč kmet ustoličil vojvodo, ni slišal nikjer drugje. Z velikim zanimanje prebere človek potopis Janeza Beleja. »Nekaj dni po Afriki«. V tej številki nam opisuje svoj obisk v Južni Atriki in v Basutolandu. Čeprav je avtor duhovnik, vidi tudi marsikaj drugega ter zelo dobro prikazuje tamkajšnje socialne in rasne razmere. Njegovi opisi so zgoščeni, plastični in barviti, slog pa prijeten in živahen. Potopis se bo nadaljeval in lahko rečemo, da nadaljevanje z zanimanjem čakujemo, tembolj ker nimamo pogosto priložnosti brati poročila iz tistih daljnih krajev od ljudi, ki so se mogli na kraju samem prepričati, kaj je resnica glede rasne diskriminacije v Južni Afriki in kako živi črnsko prebivavstvo v sosednjem Basutolandu, ki je še vedno britanski protektorat. Obljubljena pa mu je neodvisnost. r.rvcv/><*i?na ni-eselitvi tržaške radijske postaje v novo palačo, kar je seveda tudi za javnost zanimiv dogodek. Obširen članek, ki pa ni podpisan, čeprav je pisan v prvi osebi (najbrž gre samo za pozabljivost oziroma za tiskovno napako), obravnava osebnost in delo znanega dramatika Ivana Mraka, katerega pasijonsko igro je nedavno igral tukajšnji Slovenski oder. Le v kazalu najdemo začetnice avtorja članka: B. M. IVadimir Vremec je prispeval obširen »Razgovor z Levom Detelo«. Lev Detela je skušal v tem intervjuju razložiti bravcem IMadike nekoliko hermetično in simbolno vsebino svoje komedije »Graščina«, ki je, kot znapo, tudi izhajala v tej reviji. Vsakdo si bo najbrž rad prebral poročilo o razstavi sodobne slovenske umetnosti v New Yorku ALBERTO MORAVIA NA POTI OKOLI SVETA Pisatelj Alberto Moravia je izjavil, da je največja šibkost italijanske filmske industrije v tem, da je težko dobiti kredite za snemanje kvalitetnih filmov. »Naše filmsko tržišče je majhno in filmi postajajo vedno dražji«, je rekel. »Ce ne dosežejo popolnega uspeha, ne pokrijejo niti stroškov«. To je izjavil Alberto Moravia v Nevv Yorku, kjer je zdaj na obisku. Tam se bo zadržal do 15. maja, nakar bo skupaj z mlado pisateljico Dacio Marai-ni nadaljeval potovanje okrog sveta. Preko Tahitija, Nepala in Afganistana se bo vrnil v Rim, kamor bo prispel 15. junija. Časnikarjem je povedal, da mu zelo ugaja potovati, vendar pa najrajši potuje po neciviliziranih deželah. Zanimive ljudi je najti povsod, toda moderno življenje je v civiliziranih deželah povsod enako in precej dolgočasno. Na mednarodnem festivalu versko in humano pomembnih filmov v Valladolidu so odlikovali s s prvo nagrado, z »Zlato zastavo«, francoski lilm Herveja Brombergerja »Smrt, kje je tvoja zmaga?« Ta film je dobil tudi posebno nagrado Mednarodne zveze filmskih kritikov »Fiprcsci«. Angleškemu filmu »Iskreni divjak« so podelili zaradi njegove človeško dragocene vsebine nagrado »Zlati klas«. V razredu kratkometražnih filmov je dobil »Zlato zastavo« italijanski film o svetem Antonu z naslovom »700 let«. in pregled novih knjig. Isto velja za obe rubriki dopisov. V določenem smislu prav aktualen je članek dr. Ignacija Lenčka o prostem času. To vprašanje namreč vedno bolj zanima moderne sociologe. V isti rubriki — to je v rubriki »Naš dom« — piše »Marija« o lepem in okusnem oblačenju žensk. Končno še nekaj o leposlovnih prispevkih te številke. Zora Saksida nadaljuje svoj roman »Tujci povsod«, ki zadobiva vedno temnejše barve. V njem opisuje usodo primorske žene v ljubljanskem okolju in njenem zakonu s patološko ljubosumnim možem. Aleksej Markuža je napisal pesem »Zdravica«, polno zanosa za svobodo. Kot vedno, je tudi ta številka polna poročil o raznih kulturnih in prosvetnih dogodkih. Prispevke ilustrirajo mnoge reprodukcije. REVIJA »TRIESTE« O VOLITVAH IN JUGOSLOVANSKI POLITIKI Najnovejša številka tržaške revije »Trieste«, ki je izrazito politična revija, kar ima zapisano tudi v podnaslovu, se, razumljivo, ukvarja predvsem z deželnimi volitvami. »10. maja 1964 se rodi nova dežela Furlanija - Julijska Benečija«, se glasi naslov uvodnega članka, ki razčlenjuje možnosti posameznih strank pri volitvah. Slovencem je prisodil kakih 9000 glasov in enega deželnega sve-tovavca (mišljena je bila seveda lista Slovenske skupnosti, ker volivcev, ki volijo KPI in PSI, italijanske in politične statistike, kot znano, ne prištevajo k slovenskim volivcem). Rezultat je bil, kot je razvidno iz volivnih rezultato; za slovensko listo nekoliko boljši. Izmed ostalih člankov in razprav naj omeni mo zlasti reportažo Luciana Cossetta o vzdušju na Madžarskem leta 1964 (v katerem je še vedno občutiti nekoliko tipičnega madžarskega hlepenja po uoDrem življenju), članek Carla Schiltrcrja »Srečanje z Italijani, ki so ostali« (v Istri in na Reki), ter krajši, a zanimiv članek »Nekaj se , giblje v Jugoslaviji«, ki ga je napisal znani poli-' tični publicist Giorgio Cesare. V članku podaja pregled nad novimi premiki v jugoslovanski notranji politiki, od polemik o funkciji Zveze komunistov ter demokratizaciji družbe, do zahtev po večji avtonomiji republik in do sindikalnih gibanj in stavk v Sloveniji in na Hrvatskem, o katerih se je v zadnjem času precej pisalo tudi v jugoslovanskem tisku. Cesare navaja razne izjave ju-goslovansskih državnikov, politikov in funkcionarjev, ki dokazujejo, da je tak razvoj predviden in zaželen. V tej številki revije najdemo tudi še nove prispevke k polemikam o jugoslovanski politiki 1. 1945 v Istri, o zgodovini preganjanja Judov v Trstu med zadnjo vojno in o zgodovini fašizma v Trstu. Na koncu znani filmski kritik Carlo Ventura s statistikami dokazuje slab okus Tržačanov za filme. V jordansko prestolnico Amman je prispela italijanska arheološka odprava ustanove Lerici, ki bo vodila izkopavanja na področju nekdanje biblične judovske prestolnice Samarije. Opremljena je z najmodernejšimi arheološkimi napravami. Razvaline Samarije, ki so jo imenovali v rimskem času Sebastia, leže okrog 100 kilometrov od Jeruzalema. Izkopavanja bodo trajala mesec dni. Pri izkopavanjih na gori Massada ob Mrtvem morju so našli arheologi odlomke knjige »Jesus Sirah« v hebrejskem jeziku. Najdeni odlomki se skoraj povsem ujemajo s hebrejskim besedilom te knjige, ki so ga našli leta 1896 v Kairu. S tem je po mnenju znanstvenikov dokazano, da je hebrejsko besedilo knjige izvirno. Knjiga »Jesus Sirah«, imenovana tudi »Eccle-siasticus«, je bila od starega veka dalje znana le v grškem besedilu. Katoliška Cerkev smatra to knjigo za del svetega pisma. Najdišče hebrejskega izvirnika, gora Massada, je bila zadnja trdnjava, v kateri so se branili Judje v svoji brezuspešni osvobodilni vojni proti Rimljanom. SLOVENCI V KUPOVANJU KNJIG POD EVROPSKIM POVPREČJEM Zadnja številka štirinajstdnevnika »Naši razgledi« prinaša anketo »Perspektive kulturnega razvoja Slovenije«. V njej piše Dušan Tomšč o perspektivah za slovensko gledališče v sedemletnem programu razvoja kulture in prosvete v Sloveniji. V svojem članku pravi, da bo — kot upa — dobila Slovenija v jrrihodnjih sedmih letih še eno dramsko gledališča Dosedanji podatki namreč kažejo, da so obstoječa gledališča močno obremenjena in da je malo možnosti za razširitev njihovih gostovanj. Obenem ugotavljajo, da do številnih krajev poklicna gledališča z živo odrsko besedo sploh ne sežejo. Pisatelj Ivan Potrč pa kot predstavnik neke slovenske založbe prikazuje perspektive slovenske knjige po sedemletnem programu za razvoj kulture v Sloveniji. Potrč piše, da so leta 1956 natisnili v Sloveniji 688 knjig, osem let pozneje, to je leta 1962 ^ pa 836. Indeks je 100 proti 122. Lela 1956 je izšlo tistih 688 knjig v skupni nakladi 3,546.000 izvodov, leta 1962 pa omenjenih 836 knjig v 4,161.000 izv0' dih. Indeks bi bil torej 100 proti 115. Na Slonijo je pdpadlo leta 1962 približno 14,2 odstotka vseh v Jugoslaviji izdanih knjig, po nakladah Pa 11,5 odstotka. Upoštevajoč vso Evropo pa je Slovenija precej pod podvprečjem, ker je odpadlo | leta 1962 v Sloveniji le 2,6 knjige na prebivavca, v Evropi pa povprečno 4 odstotke. Kar zadeva , celotno ujgoslavijo, je odpadlo istega leta 2,1 knjige na prebivavca. j Franc Štiglic piše o predvidenem razvoju slovenskega tilma po sedemletnem kulturnem P1'0' gramu. Po tem programu naj bi izdelali v Slove-neniji čez sedem let šest igranih in dvajset krat kih filmov na leto. DRUGA ŠTEVILKA REVIJE »MOST« V tiskarni »Adria« v Trstu je v tisku druga šte-vilka revije »Most«, ki bo izšla pod nekoliko izpre-menjenim uredništvom. Iz uredništva sta namreč izstopila' dva dosedanja člana. Nova številka »Mosta« bo prinesla med drugim obširno kritično razpravo o povojni slovensk1 literaturi izpod peresa Leva Detele, sestavek Pjf' povednega značaja Vinka Beličiča, dve črtici M1- j lene Merlak-Detela, pesem v prozi Stanka Jane' žiča in poleg drugega tudi nekaj prevodov iz svetovne esejistike, kot se odraža v zadnjih šteVU" kah raznih znanih revij. Po mnenju urednika Leva Detela, ki se te dnl poti nad korekturami v tiskarni, bo nova številk® »Mostu« zanimiva in aktualna. MISLI TOKRAT ZARES? Charlie Chaplin, ki je pred kratkim obha.i®1 svoj 75-letni rojstni dan, pripravlja novo filnisk0 komedijo, v kateri bo igral glavno vlogo njegov sin Sidney. V intervjuju s poročevalcem hsta »Corriere della Sera« je svetovno znani komik jal, da bo sam režiral film in tudi sam zloži' zanj glasbo. Film bodo posneli v Angliji. Chapli" je tudi dejal, da se ne namerava vrniti v Združene države, ne morda iz kake zagrenjenosti c'u Amerike, ampak preprosto zalo, ker se v Evrop1 bolje živi. V kulturni javnosti pa so nekoliko skeptičn* glede vesti, ki govore o novih Chaplinovih f**' mih, ker so se že pogosto izkazale za preuranjo-ne. Zdi se, da se je Charlie Chaplin duhovno *e izčrpal. Pri izkopavanjih na področju Tell Chuerc v severni Siriji so našli alabastrsice kipce vernikov, ki molijo. Kipci so izredno lepi in dovršeno iz.dC" lani. Ti kipci molivcev ustrezajo starooricntalskc-mu običaju tretjega tisočletja pred Kristusom-Da bi bogovi ne pozabili na njihove molitve, s° verniki postavljali pred kipe bogov male kipce> ki so predstavljali nje same pri molitvi. Važnost te najdbe presega področje umetnosti in verski; zgodovine. Odkritje namreč poglablja znanje o ra; širjenosti sumerske kulture, ki je v izredni .meri vplivala na klasični svet. Dosedaj so namreč znanstveniki mislili, da so bile meje sumerskega vpl'Y" nostnega področja mnogo ožje; z najdbo te kijicev v Tell Chueri so se pa te meje premaknile za kakih 300 kilometrov dalje proti severu-To pomeni, da je bila sredi tretjega tisočletj pred Kristusom visoko razvita sumerska kultur s svojo izoblikovano pisavo in s svojim k'asl^' nim državnim sistemom oddaljena le 300 kilomc trov od obale Sredozemskega morja. Z izkoPaV nji v Tell Chueri, ki je oddaljena deset kil°,Tlt Irov od turške meje, nadaljujejo. dtkmlotika odfaitja o ifooti deieli Italijansko kmetijstvo je še nerazvito V gotovih italijanskih pokrajinah je kmetijstvo zelo bogato, v drugih pa sila revno. Revno pa je tudi, če ga presojamo v celo- Poglejmo: Pridelek žita je v Italiji za mnogo nezadosten. Ce kakšno leto pridelek krušnega zita tudi krije domačo potrebo, primanjkuje pa trde pšenice za testenine. Vedno bolj pa raste primanjkljaj krmskega žita, kot koruze, ovsa in ječmena. Vsled primanjkljaja krmskega žita se še bolj dviga Primanjkljaj mesa, posebno govejega in vinjskega. Ker povpraševanje po mesu stalno raste in je potrošnja mesa kljub temu v celoti še pičla, če jo primerjamo z KMETJE PRI PAPEŽU Za zaključek vsedržavnega XVIII. kongresa neposrednih obdelovavcev so bili u-deleženci sprejeti pri papežu. Zanimivo je bilo videt' papeža med dvema udeleženima ki sta bila brata Roncalli, brata pokojnega papeža Janeza XXIII., oba kmeta. V odgovoru na pozdrav udeležencev je Papež med drugim rekel: »Ljubite svoj poklic, svojo dejavnost. Danes občutite kakšno neugodje radi težav v svojem gospodarstvu; občutite ponižanje, da ste slabše platani kot drugi delavci; čutite bremena svo-J11 dolgov in dolžnosti; toda zaupajte, ker -stvar;i bodo morale iti na boljše tudi za vas. Vi ste namreč proizvajavci najnujnej-' ših dobrin, vi predstavljate najbolj stabilno in vrlo socialno plast. Pravica se bo ‘zkazala v napredku sedanje družbe tudi vam.« PRIDELOVALCI ŠPARGLJEV SE ORGANIZIRAJO V kraju Baricella pri Bologni je precejšna proizvodnja belušev (špargljev), bliž-^.ia velika mesta (Bologna, Milan in dru-p1) pa so dobri odjemalci in le redko.je posebno iskati odjemalce drugod. 2e nekaj et deluje v Baricelli posebna organizacija Pridelovalcev belušev in danes jih je včlanjenih 514 z letnim pridelkom okrog 20.000 ‘'totov belušev; to je skoraj 40 stotov be-ušev na člana. Tak pridelek že jamči do-°dke. — Vedno ista muzika: Kmclovav- se morajo organizirati. FRANCOSKI ŠAMPANJEC v ITALIJI Lansko leto je Italija uvozila okoli 2 mi-'J°na buteljk francoskega šampanjca in je ‘ tem dosegla 3. mesto med kupčevavci ega vina. Na prvem mestu je Anglija s b'ut na dmgem pa ZDA z 2,7 milij. težave z novim krompirjem Na trgih je že mnogo letošnjega zgod-l^ga krompirja, ki gre slabo v denar. Pri-20o V iu^n' Italij,i in na otokih cenijo na % več kot lani. Ker je tudi izvoz skoraj v in so inozemski trgi nasičeni, je za- lo n°V' Pridelek množiti že obstoječe za-8e lanskega krompirja. Vlada preučuje rcPe, s katerimi bi bilo mogoče rešiti . °Qipirjevo krizo, in je obnovila carino UVoz krompirja ter tudi drugače zavira MLEKO V DRŽAVAH SET V državah SET znaša letna proizvodnja mleka okrog 630 milij. stotov. Najmočnejši proizvajalec je Francija z 240 milij. stotov, s'edi Nemčija z 202 milij. stotov, nato Italija z 80, Holandska s 73 in Belgija z Luksemburgom 42 milij. stotov. Italija proizvaja torej komaj 1/9 vsega mleka v SET, na celotni proizvodnji sira drugimi naprednimi državami, ni mogoče pričakovati, da bo Italija kdaj lahko krila svoje potrebe po mesu. Pač pa je mogoče pa je udeležena z 1/3. — Najvažnejši itali-in tudi verjetno, da bodo krite domače janski sir je »grana« za ribanje. Poznan potrebe po jajcih in perutnini, ki je bila je bil že pred 1000 leti; prvjič se je baje zadnjih letih zelo razmnožena in je na- pojavil v Lodi in v Codogno. Oko’i leta daljnje razmnoževanje še mogoče. Iz tega vidimo, da sta najvažnejša stebra italijanskega kmetijstva šibka in majava. K sreči ni z vsemi kmetijskimi panogami tako: Vina, povrtnin, sadja in agrumov 1500 je bila trgovina z »grano« zelo živa Danes ločimo v Italiji 2 različna sira tipa »grana« : Najprej se je uveljavil parmezan (parmigiano-reggiano), ki je bil zaščiten že pod fašizmom in katerega izdelajo pridela Italija za izvoz, izvaža tudi sadne ,et"° 650:0?0 %ot°v \ nekaJ. nad 9 sokove, suho in konzervirano sadje, kon- f°tov mcka' fka' letl Je 'd°' zervirane povrtnine - posebno paradižnd-1 bl1 zaščlto tud’ padskl {grana Padano>’ ke — in drugo, a izvoz vsega tega ne kr,ije katerega proizvodnja je le malo nižja od vsot, ki jih je'potrebno šteti za uvoz žita Parmezana. Padski je v trgovini nekoliko J x rtn /MKn intfn anrilrn I 1 in mesa ter še nekaterih drugih živil. Trgovsko še neopredeljiva je zadeva sladkorja: na razpolago je dovolj njivskih po-1 vršin, industrijske opreme je celo preveč, I a enkrat je pridelek sladkorja prevelik in 1 je potreben izvoz, drugič pa je potrebno sladkor uvažati. Kaj bo letos (1964), se še ne ve. cenejši, čeprav sta oba sira enaka. Izvoz obeh teh sirov znaša letno nekaj čez 70.000 stotov, največ v ZDA OBVESTILO KMETOVALCEM! Za izvedbo načrta za protiparazitarno zatiranje koloradskega hrošča — krompirjevca — na krompirju in paradižnikih, bodo s sredstvi, ki jih i je v ta namen prejelo od države Opazovališče za I rastlinske bolezni, od 8. t. m. dalje razdeljevali • i_„ „ j- ! v propagandne svrhe nakazila za brezplačen pre- Ilazansko kmetijstvo ne nudi dovolj , 0P5 kilograma pripravka »Sevin« (Pomex). Zainteresirani kmetovalci lahko dvignejo tozadevno nakazilo za brezplačen prejem pritiparazi-larnega sredstva pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Trstu - ulica Ghega št. 6/1. Razdeljevanje nakazil bo trajalo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. pridelkov, da bi bila zajamčena gola prehrana. Izvoženi višek ene veje kmetijstva ne krije primanjkljaja druge veje in zato italijansko kmetijstvo neugodno pritiska na trgovsko in s tem na plačilno bilanco. Polži: škodljivci in poslastica Večina ljudi uničuje polže z zastruplje- ali vinogradni polž (helix pamatia) in te-nimi otrobmi, da tako reši svojo povrtni- mu podoben opasani polž (helix cincta). no. Nekateri jjh zbirajo in vržejo pred ko- Dobro, da ni pri nas največjega jn najbolj koši, ki jih z veseljem kljuvajo in pojejo, požrešnega polža; to je madagaskarski Drugi jih naberejo in sami pojejo. Mnogi polž (hacatina mauritiana), ki je do 20 cm jih prodajajo za sorazmerno visok denar, dolg. Proti temu polžu je v ZDA izdan po-v najboljših hotelih jih pa pripravljajo in seben zakon. — Polži se množijo z jajci, drago zaračunajo svojim gostom. katerih znesejo po 30 do 120, kot je pač Polži so v zelenjadnem in cvetličnem vr- sorta. Ker je polž dvospolnik (hermafro-lu zelo škodljivi, ker prejedajo sadike in dit), igra vsak pri oplojevanju obojno vlo- stebla ter razjedajo liste. Posebno v slast jim gre komaj iznikli fižol, od cvetic pa najbolj komaj vsajene ainije. Pobiranje prav malo zaleže, če ne ugotovimo kam se skrijejo preko dneva. Ce je v bližini kak zid ali grmičevje, jih dobimo tam. Uničujemo j,ih z zastrupljenimi otrobi ali z nalašč za to pripravljeno vabo v zrnati obliki. Zastrupljene otrobe, kot jih dobimo v trgovinah s semeni, raztresemo zvečer v malih kupčkih ob zelenjadnih gredicah (za čajno žličko velike in v razdalji dveh pedi). V nočnem času se bodo priplazili polži v bližino nastavljene vabe in čim bodo zavohali slastne otrobi, se bodo vrgli na nje in pojedli nekoliko svojega zadnjega obeda. Zjutraj bo ležalo v bližini kupčka otrobov mnogo mrtvih al,i umirajočih polžev. če po dežju obnovimo kupček otrobov, se bomo polžev prav kmalu rešili. Vaba v zrnati obliki je navadno bolj priporočljiva, ker jo kar raztrosimo po gredici in je dež ne skvari kot otrobe. Polže delimo v hišarje in brezdomce ali slinarje. Obeh je mnogo sort. Od hišarjev sta v naših krajih najbolj razširjena vrtni go, samca m samico. Pri nas nabirajo za prodajo skoraj .izključno le vinogradniške polže, določene velikosti, ne premajhnih. V vsakem večjem mestu dobimo kakšnega sladkosnedne-ža za polže, a najbolj je razširjena trgovina s po'ži v Franciji in Švici, kjer imajo — tudi v drugih krajih — posebna vzre-jališča. Vzreja polžev pa že skoraj 2.000 let ni nič napredovala in se vrši tako, kot jo opisuje Plinij v svoji »Storia naturale«, ko govori o »cochlearum vivarie^. Polže redijo v svežih in zasenčenih vrtih in parkih, ki so obdani z gosto kovinsko mrežo, segajočo okoli 25 cm v zemljo. Na 1 m2 površine je do 100 polžev, katere hranijo redno s svežim zeljem, v zadnji dobi pa z otrobmi. Skrbet^ je potrebno za apno, katerega morajo imeti polži vedno mnogo na razpolago, ker ga potrebujejo za zgradbo hišice. Prisoten mora biti tudi vitamjin D, katerega polži mnogo vsebujejo. Pravijo in tudi trdijo, da vsebujejo polži poleg vode tudi beljakovine, jod - fosfo-rove soli in dragocene fermente, ki zajamčijo odlično prebavo. VIRGILU SCEKU V SPOMIN To je le eden izmed sestankov, ki so se organizirali povsod po deželi. Tako piše Go riška Straža od 22. februarja 1922., da je Kmetska in delavska zveza priredila shoda v Tolminu, Volčah, Zatolminu, Ljubinju, Volarjih, Gabrijah, Poljubinju in Doljah. Goriška straža od 8. marca 1922 poroča, da je bilo 5. marca na Notranjskem šest shodov 109. Dr. E BESEDNJAK Kmetske in delavske zveze. V Trnovem in Jablanici je govoril poslanec Šček, v Knežaku in Zagorju dr. E. Besednjak in na shodih v Premu in v Harijah dr. Josip Bitežnik. Goriška Straža od 22. marca 1922 piše, da je 19. marca Kmetsko-delavska zveza priredila na Vipavskem osem javnih shodov. Razen v Št. Vidu, Sturjah, Vrhpolju, Gočah, Colu in Budanjih so bili shodi na Slapu in Planini. Poleg gornjih govornikov je sodeloval tudi urednik Gospodarskega lista Leopold Kam-perle. Tako piše Goriška Straža o shodu za shodom ter jemlje v obzir vso deželo. VAŽNI SKLEPI Izvršilni odbor Kmetsko-delavske zveze je izkoristil priliko ter sprejemal resolucije o različnih predmetih. Tako je o izidih občinskih volitev izjavil sledeče: »Stoječ na načelih demokracije in enakopravnosti poudarjamo, da gredo učiteljstvu vse državljanske pravice, tedaj tudi aktivna in pasivna pravica za občinske volitve. Zato načelno odkla-njamo reakcionarni sistem, po katerem se tako važnemu stanu odreka ta pravica. Zveza izjavlja, da bo zastavila vse moči, da se iz občinskega vodilnega reda črta nazadnjaška določba.« »Izvršilni odbor jemlje z veseljem na znanje, da se je deželni odbornik dr. Besednjak v smislu navodil Kmetsko-delavske zveze za- vzel na seji deželnega zbora za ureditev učiteljskih plač ter ga poziva, da se prt končni rešitvi tega vprašanja v polni meri varujejo življenjske pravice učiteljstva, za katerim sloje kmetsko delavske množice.« »Izvršilni odbor uvideva popolno anarhijo v našem šolstvu, zlasti ker ne delujejo ne deželni, niti okrajni šolski sveti. Izvršilni odbor započenja borbo, da se okrajni šolski sveti sestanejo in redno delujejo. Obenem poziva poslance, politično društvo in vobče vse rojake, da okrepijo akcijo za vzpostavitev šolskih svetov.« »Izvršilni odbor se je bavil z neštevilnimi pritožbami, ki prihajajo iz ljudstva zoper vladno nemarnost v vprašanju vojnih odškodnin. Brezvestna počasnost vladnih ob-lastev je prizadela našemu ljudstvu že o-gromno škodo, ki se ne da več popraviti. Dežela je neprestanih krivic sita in od vseh strani se pojavlja ogorčenje proti odgovornim oblastnikom. Ljudstvo se mora dvigniti in organizirati velikansko protestno akcijo proti vladi. Izvršilni organi naj v stalnem agitacijskem odboru dajo pobudo, da se priredi v Gorici ogromen ljudski tabor pod milim nebom. Tisočglave slovenske in furlanske množice naj do zadnjega kotička napolnijo Travnik in krik zapostavljenega ljudstva naj se razlega do Rima in njegovih mogočnikov. Delovni stanovi naše dežele si ne bodo pustili več trgati pravic, ki jim gredo po človeški pravici in obstoječih zakonih. Zborovanja naj se udeleže vse goriške stranke.« NEIZMENJAN DENAR Druga krivica, ki se je godila ljudstvu, je bil neizmenjan denar avstro-ogrske banke. Ob koncu vojne je namreč veliko ljudi del svojega denarja pustilo neizmenjenega, ker so ga naložili pri domači posojilnici. Ta pa je imela svoje središče nekje v daljavi, tako na primer v Gorici, Trstu ali v Ljubljani. Za- Idružna zveza v Ljubljani je imela milijone ' ljudskega denarja s Primorskega v svojih blagajnah. Rimska vlada je sicer najavila rok, do katerega se denar lahko izmenja, a ljudje so iz tega ali drugega vzroka rok zamudili/ tako da so ostale velike vsote neizmenjane-Ljudstvo in vsa javnost se je obrnila na državne poslance, naj posredujejo in po nekaj mesecih je Zadružna zveza v Gorici s temi besedami izrazila zahvalo poslancu Ščeku za uspelo posredovanje: »Načelstvo Zadružne zveze v Gorici Vam izreka najiskrenejše priznanje in najvdanej-šo zahvalo, da ste z izredno vztrajnostjo in j s svojo znano požrtvovalno spretnostjo do- j segli od vlade, da nam je izmenjala velik del zadružnega denarja, za kar smo se prei zaman trudili. Tej zahvali se pridružujejo v Zvezi včlanjene zadruge in prizadeti zadružniki, ki ste jih s tem dejanjem rešili velike škode. Priporočamo zadružništvo Vaši na’ daljni naklonjenosti ter Vas pozdravljamo z najvdanejšim spoštovanjem Zadružna zveza v Gorici.« Neizmenjan zadružni denar je bil za ljudstvo velika škoda, ki pa se ni dala primerjati s škodo zaradi neizplačane vojne odškodnine, radi katere je Kmetsko-delavska zveza sklenila sklicati velik protestni shod v Gorico. (Dalje) SLOVENSKO GLEDALIŠČE V GORICI Po dolgem času bo zopet nastopilo Sl0-vensko gledališče tudi v Gorici. Oblast )e končno izdala dovoljenje za predstave v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu št. 13. Slovensko gledališče iz Trsta bo podal0 v soboto 16. maja ob 21. uri igro Paul3 Sartra »Umazane roke«. To bo edina le' tošnja predstava Slovenskega gledališča ^ Gorici. Včeraj zvečer je imel režiser Jože Babi0 diskusijski večer o Sartrovi umetnosti v klubu »Simon Gregorčič«. »Radi. A kako?« je vprašal Janez, že čisto vzdramljen. Palč-kovo pripovedovanje ga je prevzelo. »Poslušaj,« je rekel palček. »Preprečiti je treba, da bi dekličin oče prispel z denarjem v razbojniško kočo, ker bi ga tam takoj ubili in z njim vred tudi deklico. Dokler pa on ne prispe, tudi deklici ne bodo nič storili, ker niso gotovi, če je morda ne bodo še potrebovali za zvezo z njenim očetom, če ta še ne bo kmalu prispel. Boje se namreč, da bi oče ne hotel z denarjem na pot, če bi v razbojniških pisunih ne videl več njenega pripisa. Ta pa se je v svoji nestrpnosti in strahu že odpravil sem. Vendar ga mi palčki ne moremo obvestiti o nevarnosti, ki mu grozi, ker on kot večina mestnih ljudi ne verjame v nas. Kdor pa ne verjame v nas, nsa tudi ne more videti in se pomeniti z nami. Le z vami otroki, ki verjamete v nas, se lahko pogovorimo.« T rije bratje gredo po svetu f. j 9________ naj »Ti bi torej rad, da bi mi trije posvarili njenega očeta, ne hodi sem?« »Tega ne morete več storiti, ker bo kmalu tukaj. Najbrž še to noč, ker je že blizu. Na robu gozda, na dogovorjenem mestu, pa ga že več dni čakata, dva oborožena razbojnika, ki ga bosa spremljala do razbojniške koče. Izmisliti si bo treba nekaj drugega.« »Hm. Naj pomislim,« je dejal Janez. »Tudi če bi mogli posvariti očeta, naj ne hodi z denarjem k razbojnikom, se bodo ti naveličali čakati in bodo deklico ubili. In če ga ne posvarimo, bodo oba ubili. Težko je kaj pametnega napraviti.« »Toda le vi trije lahko kaj storite za dekličino rešitev. Vi ste edini pošteni in nedolžni ljudje daleč naokrog, s katerimi se PRAVLJICA lahko palčki pogovorimo; in vi edini nam lahko pomagate. Rc' šite deklico, saj je tako ljubka in prijazna,« je prosil palček ,rl tenki glasek mu je kar zadrhtel. »No, kar tako mi ne vržemo puške v koruzo,« je rekel Jane2, Dobro mu je delo, da se palček tako zanese nanje. »Saj zato srn0 se odpravili v širni svet, da bi si s pogumom izbojevali sreč0. Tudi razbojnika Špičmuha se ne bojimo, da veš 1« »Mnogi pa se ga boje. še policija, ker je s svojimi pajdaši p°' bil in ranil že mnogo policajev. Sem v gozd si nihče ne upa njim.« }. »Bomo že videli, če si kdo upa ali ne,« je bojevito odvrn* Janez. »Najbolje bi bilo, da me odpelješ do razbojniške kote’ da si ogledam položaj.« Palček mu je vesel pritrdil. »To bo res najbolje. Ali boš pustil svoja bratca tukaj?« »Naj še spita, ker sta trudna. Se bom že pomenil z njirf13' ko se vrnem. Upam, da ju razbojniki ne bodo odkrili.« »Ne, sem na ta kraj le malokdaj zaidejo. A vseeno bom ročil svojim bratom, naj medtem pazijo nanju, da se jima J] zgodi nič hudega. V tem gozdu namreč zares žive tudi medvedj in volkovi. Toda ne boj se, nič hudega se jima ne bo zgodilo. ” vje živali niso tako nevarne in zlobne kakor hudobni ljudje.« j ,,V Trstu so časi premimi” Miinchenskii dnevnik »Suddeutsche Zei-tung« je prinesel v svoji zadnji nedeljski številki (9./10. maj) daljši dopis iz Trsta, k* ga je napisal član njegovega uredništva Franz Thoma. V članku najprej ugotavlja, Ja se je izkazala razdelitev Tržaškega o-Zemlja pred enajstimi leti kot dobra rešl-lev, ker je zdaj tod res zavladal mir. Bre' Protesta iz Beograda je Italija vključila Trst v deželo Furlanija-Julijska krajina in napravila s tem iz provizorične trajno razdelitev, kar je tudi Jugoslavija praktično Ze storila z nekdanjo cono B. popisni k govori potem o aktualnih pomičnih problemih v Trstu. Moderni tržaški PHstan je v precejšnji meri neizkoriščen, er italijanske železnice ne kažejo pravega Primernega zaledja. Omenja tudi prizadevanje za industrializacijo Trsta z novim lndustr,ijskim področjem v Žavljah in a-*L'ntno nevarnost brezposelnosti v ladjedel-mški industriji, čemur pripisuje pojav, da 'majo Milje na jugoslovanski meji komu-l1lstično upravo. Kljub vsem težavam pa se Tržačani pre-Vcč ne pritožujejo — meni dopisnik. Delno *ato ne, ker vidijo, da r^ič ne pomaga in a so pač razmere take, da sta vladi ge Jevški in beneški pristan bolj pri srcu, °r sta podprta od močnih finančnih inte- resov, delno pa zatone, ker še vedno prevladuje nacionalistično občutje. Rajši potrpežljivo upajo na boljše čase. »Politič la občutja in gospodarska eksistenca — to p i je dvoje. Nikjer se to določneje ne občuti kot v Trstu,« zaključuje urednik južno nemškega dnevnika. —0— KONCERT MADIH DUBROVNIČANOV V soboto, 9. maja zvečer, je bil v Avditoriju lep koncert, na katerem so nastopili solisti Glasbene šole iz Dubrovnika. Kakih dvanajst mladih solistov je izvajalo 13 sk’adb starih in novejših skladateljev, od Handla in Vivaldija do Tajčeviča in Kunca RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE V GROČANI Kmetijsko nadzorništvo priredi v nedeljo, 17. t. m., ob 9.30 v Gročani razstavo z zaznamovanjem goveje živine vzrejišč, ki po-popolnoma odgovarjajo zahtevanim zdravstvenim pogojem in so pod kontrolo glede mlečne proizvodnje. Š^ORT PLAVALNE TEKME V TRSTU V pokritem bazenu v Trstu so bile v to-" ( In v sredo zvečer plavalne tekme med ,,.lTca je bila švicarska. Prva italijanska je bi-S|0^a 5. mestu. Slabo so se tokrat odrezali jugo-i^. ans.ki jadralci, ki so bili druga leta med prvi-Cl ’ ^ed njimi Koprčan Fafangel z jadrnico »Cha 'II«. Manjka jim moderne opreme. VESLAČI IZ TRSTA NASTOPIJO N V JUGOSLAVIJI žj ? d 'Mednarodne veslaške tekm-j na Savi v zve 'Udi . beograjskim velesejmom so povabili j Pijanske veslače. Italijanska veslaška zve-lijS||e določila, da bodo nastopili trije čolni iz Ju-Benečije. Si|v° ov£>li bodo enosed z italijanskim prvakom *'le) .norn Dambrosijem (Circclo Marina Mercan-.stic • ^osedežni čoln mešano z Bonazzo (Ginna-t'rU5i Sans°n>.iem (Pietas Julia) ter »dvosed« s _va »Nottuno« s Ciainijem in Pollarinom. ekrrie bodo 30. in 31. maja. MLADINA IZ MAČKOLJ Priredi v nedeljo, 17. in v ponedeljek, 18. t. m. tradicionalno »Š A G R O« *9ral bo ansambel RTV Ljubljana »Veseli hribovci« Koncert godbe na pihala se začne ob 15. uri. Vljudno vabljeni. VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV Osnovne šole v Trstu prirede v nedeljo 17. maja ob 16. uri v dvorani Avditorija skupno šolsko prireditev. Na spoerdu so: recitacije, prizori, petje in narodni plesi. Ljubitelji mladine vljudno vabljeni Sindikat slovenske šole v Trstu OPČINE PRVO SVETO OBHAJ LO Na binkoštno nedeljo 17. t. m. bo prvii pristopilo k mizi Gospodovi 27 slove iski \ prvoobhajancev, učencev in učenk dru^e ga razreda osnovne šo'e na Opčinah, in š; nekaj d ugih otrok, ki iz tega ali onegi razloga niso bili pri prvem sv. obhajilu lani. Na Opčinah že precej let nismo im >!i tako velikega števi'a prvoobhajancev iz slovenske šole, zato smo letos tega lepep. slavja tembolj veseli. Otrokom in starše i želimo za ta veliki dan kar najlepše vreme, da bi bilo njihovo veselje popolno. Seveda je te dni po openski družinah veliko govorenja in diskutiranja o obleknh in o vsem drugem, kar po mnenju staršev in otrok spada k temu prazniku. Zadnja leta so prišle v modo podobice s tiskanimi imeni prvobhajancev in s spominskim besedilom, da jih razpošljejo, včasih celo s konfeti, prijateljem in znancem. Tiskarne imajo precej posla s tiskanjem takih podobic. TUJSKI PROMET Preteklo nedeljo smo opazili na Opčinah že precej tujih turistov, bodisi na prehoda, ali pa so se z avtomobili ali s tramvajem, pa tudi z lastnimi ali mestnimi avtobusi J pripeljali občudovat lepi razgled od Obeli- 1 ska na mesto in morje. Lepa čeprav še : nekoliko hladna nedelja je kar vabila na izlete. Bilo je že precej avtomobilov z avstrijskimi, pa tudi z nemškimi in skandinavskimi tablicami, zlasti pa s tablicami drugih italijanskih mest. Po drugi strani pa je opaziti, da so Opčine še daleč od tega, da bi postale pravi tujskoprometni kraj. Redki so še tisti gostinski obrati, ki znajo res s prikupno zunanjostjo, snago in konkurenčnimi cenami pritegniti turiste. Marsikje manjka na mizah šopek cvetja, pri tem pa ga je zdaj vsa gmajna polna. M MED DELOVNIM ČASOM JE POTREBNA MALICA Malica je vmesni obrok, ki je človeku nujno potreben med delovnim časom. Strokovnjaki so ugotovili, da po zaužitem zajtrku delovna zmogljivost naglo naraste, vendar pa že po dveh do treh urah vidno pade. Tako so ugotovili, da se pri ucencih v šoli po drugi uri pouka zmanjša njihova koncentracija na minimum, umskemu delavcu n. pr., pa upade zmogljivost po 3 urah dela za polovico ipd. Iz tega sledi, da moramo po približno treh urah ponovno jesti. S hrano moramo dovajati organizmu snovi, ki mu povečajo delovno zmogljivost. Namen malice ni samo potešiti lakoto, temveč zadostiti potrebam organizma, da ostane zdrav in sposoben delati. FIZIČNI DELAVEC porabi največ kalorij, zato bo njegova malica vsebovala ogljikove hidrate, jedi iz moke, krompirja, sladkorja in maščobe. Beljakovine, rudninske snovi in vitamini so seveda tudi potrebni in jih dobivamo z mesom, mlekom, sirom, svežim sadjem, sadnimi sokovi in s svežo ali kuhano zelenjavo. UMSKEMU DELAVCU je potrebna drugačna malica. Najprimernejše so: mleko, jogurt, sadje, sadni sokovi, prepečenec z maslom ipd. Cim zahtevnejše je umsko delo, tem skrbneje mora biti sestavljena malica. Možgani potrebujejo za svoje delo fosfor, ki ga vsebujejo zlasti beljakovinska živila. Mleko in mlečni proizvodi so najprimer- nejša živila za malico umskemu delavcu tudi zato, ker so lahko prebavljiva. Maščob in ogljikovih hidratov mu v preobilici ne nudimo, ker dela umski delavec predvsem sede in ne troši mnogo kalorij. MLADI LJUDJE jedo več, ker potrebuje njihov organizem snovi tudi za rast. To moramo upoštevati tudi pri sestavi malice. Malica mora vsebovati živila, ki vsebujejo beljakovine živalskega izvora: mleko, sir, skuto, meso, mesne izdelke, jajca in ribe; vsebovati mora tudi vitamine in rudninske snovi, ki jih nudimo s svežo zelenjavo in sadjem. Malica STARIH LJUDI naj bo sestavljena iz lahko prebavljivih beljakovinskih živil ter svežega sadja ali sadnih sokov. Malica naj bo dol-poldanska in popoldanska. Glavni obroki za sta-reljudi ne smejo biti preobilni, ker z njimi preobremenjujemo prebavne organe. Tudi ljudem, ki opravljajo domače delo in niso zaposleni izven doma, je malica potrebna. Mora biti ob določenem času in pravilno sestavljena glede na starost in vrsto dela, ki ga nekdo | opravlja. Napačno je mnenje mnogih, da malice samo rede. Pravilno sestavljena malica, zaužita ob pravem času, povečuje delovno zmogljivost in razbremenjuje delo organizma, predvsem prebavne organe. 49. Baree ni bil niti deset korakov oddaljen od kraja, kamor je padla kokoš. Nekaj časa je prestrašeno gledal veliki živi kup peres. Kokoši so že pojemale moči, toda še vedno se je borila in udarjala s krili Potom se je Baree tiho dvignit m se približal 'kokoši. Sele takrat, ko |i je zasadil zobe v prsi, je opazil hermelina. 50. Sekoosevv je popustil kokošin vrat. Njegove majhne rdeče oči so se za trenutek srečale z Bareejevteni. Jezno je zacvilil in se umaknit. Kokoš je med tem poginila in Bareeja je čakala pojedina, kakršne že dolgo ni imel. Od strani je njegovo g°" stijo jezno opazoval hermelin. Se nihče mu ni na tak način prevzel plena! 51. Ta dan se Barre ni odmaknil od kokoši. Ležal je ob njej in dremal. Tudi zvečer si ni poiskal skrivališča kakor prejšnje noči. Preveč se je bal za svoj plen. Radovedno je opazoval gozd in razburjeno prisluhnit oddaljenemu zavijanju volčjega tropa. Še en dan in eno noč je Baree ostal pri kokoši. Ko je obglodal zadnjo kost, je odšel. 53. Pierrotova hčerka, ki ji je mati vzdela ime Nepeesa — Vitka vrba, je bila prava lepotica. Zares je zaslužila svoje ime: bila je visoka in vitka, iz mladostnega obraza sedemnajstletnega dekleta so sijale čudovite temne oči. Najlepši Nepeesin okrais pa so bili lasje. Z glave so se vile njene svilene debele kite prav do kolen. 52. V leseni hišici na Grey Loonu je živel stari lovec Pierrot' Pred dvema letoma je epidemija koz neusmiljeno porušila nje* govo družinsko srečo: Umrla mu je žena Wyola, hčerka P°" glavarja indijanskega plemena Cree. Od ženine smrti je Pierrot živel še bolj osamljeno kakor prej. Živel je pravzaprav sam° še za eno bitje, za svojo hčerko. 54. Dva dni potem, ko je Barre na svojem potepanju zašel ' Pierrotov lovski revir, je stari lovec zaskrbljeno rekel _sV , hčerki: »Nekdo ubija miade kobre. To bo ris ati lev. Jutri. • • Nepeesa sc je veselo nasmejala in dokončala stavek: »• • • ‘ šla na lov!« Kadar je namreč Pierrot rekel »jutri«, je vedel* * da bo smela z njim.