Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-53. Ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in dnevih po prazniku.
St. 222,
GLAS NARODA
LJUBLJANA, četrtek 12. decembra 1935.
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništro:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva ulica št. 1. telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo.
Lelo I.
Zakaj gre v naši državi
Milan Grol odgovarja Boži Maksimoviču.
Včerajšnje zagrebške »Novosti« poročajo: Med številnimi včerajšnjimi političnimi skupščinami je bila razen skupščine SD-koa-licije, odnosno bivše hrvatske seljačke stranke posebno opažena skupščina srbskega dela Združene opozicije oz. Davido-vičevih demokratov v Nišu. Tam je govoril bivši minister in prvak demokratske stranke Milan Grol. Grol je med drugim dejal: »Izmed mnogih drugih nevarnosti, pred katerimi režimski reševalci že toliko let varujejo državo, je tudi nevarnost državnega razcepa. Uzunovič, Velja Popovič, Kojič in Jevtič s celo petomajsko skupščino — vsi ti so reševalci države. Poskušali so delati pod firmo JNS. Zdaj bi to bili unitaristi, t. j. pristaši enotne države. V enem izmed svojih govorov je Boža Maksimovič pozval vse unitariste v obrambo proti federalistom. Hotel je s tem reči, da se zdaj bije boj med unitaristi in federalisti. Res je, tudi v tem obstojijo razprtije, toda na papirju in teoretične in to, kar je v njih najekstremnejšega, je izraz razdraženja, protesta in demonstracije, prej nego vere v uresničenje. Tudi onim, ki najvišje dvigajo ton svojih teženj, gre bolj za to, da se slišijo, ko postavljajo to vprašanje javnemu razpravljanju, kakor pa da bi mu dali rešitev.
Od teh pretiravanj ekstremistov izvira nedvomno mnogo škode: ona prinašajo zmešnjavo, dražijo plemensko občutljivost in vznemirjajo naivne ljudi, ki jemljejo vsako besedo na papirju za sveto. Boj se ne bije med unitaristi in federalisti. Seveda. če bodo na obeh straneh prevladovali neumni ljudje, bo tudi za to prišel dan in bojišče. Toda radi teh razprtij se temelji te države ne bodo pretresli... Nobenega ni v tej državi, ki bi mu ne bila nadvse potrebna močna državna enota. V tem današnjem odporu celokupnega naroda proti zlu, ki ga je pritisnilo, ni slišati niti besede ne o unitarizmu ne o federalizmu, marveč samo pritožbo proti nasiljem, proti ekonomskemu iz-mozgavanju, pritožbo proti korupciji, pritožbo proti mobilizaciji slabičev, ki jo je izvedla re-aklcija ...
Narod je obubožan, narod je
Usodno zasedonjo odbora osemnojstorice
Stalila ne tvega volne z vsem svetom
Pariz, 11. decembra, n. Agencija Ha vas poročat Francoski tisk posveča že dva dni vso svojo pozornost načrtom, o katerih sta se sporazumela Lavai in Hoare v svrho mirne likvidacije vzhodno-afriškega spora. Listi poudarjajo, da vsebujejo načrti skrajne koncesije, ki se lahko dajo Italiji. Obenem sodijo, da jih bo Italija sprejela vsaj kot osnovo za pogajanja. Ni pa verjetno, da bi nanje pristala tudi Abesinija.
Italija bi na osnovi teh načrtov dobila več, nego se je mogla nadejati še pred nekaj dnevi.
Če bi Italija poskušala dobiti še več, bi lahko vsa akcija propadla.
Lavai je baje sprejel iz Rima neke obljube, na podlagi katerih bo mogoče odgoditi jutrišnji sestanek sankcijskega odbora. De Vasconcellos gotovo ne bo delal nikakih težav, če se mu bodo predočili stvarni razlogi, ki narekujejo odgoditev usodnega zasedanja tega odbora.
Negativni italijanski odgovor bi postavil sedanjo mednarodno politično situacijo na glavo. Italijani gotovo ne bodo riskirali vojne z vsem svetom. Odpor
italijanske vlade bi samo ojačil stališča načelnih nasprotnikov fašističnega sistema in bi lahko povzročil tudi polom režima v Italiji sami.
Italija pa je sedaj v sorazmerno povoljnem položaju in lahko doseže nove koncesije tudi od Velike Britanije. Baldwin se je baje trdno odločil, da za vsako ceno do februarja likvidira spor v Vzhodni Afriki. Včerajšnje oklevanje angleške vlade je treba tolmačiti le kot taktično potezo napram socialistični in liberalni opoziciji v Angliji.
London središče intrig
Pariz, 11. decembra. AA. Današnji »Figarot citira v svojem komentarju izjave, ki jih je včeraj dal angleški državni podtajnik za zunanje zadeve Robert Vansittart, ki je naglasil, da je indiskretnost tiska mnogo škodila razvoju situacije. Vesti, da bi bili pariški načrti v Londonu izzvali nezadovoljstvo, so popol-
noma napačne. — »Jour« pravi med drugim, da je London že dva dni središče intrig nekih elementov, ki jih mirne duše ni mogoče imenovati prijatelje miru. Vendar je zmagalo stališče angleškega zunanjega ministrstva proti fantastičnim načrtom ministrstva za kolonije in Inteligence servicea.
Abesinija odklanja
Adis Abeba, 11. decembra. A A.
Abesin. zunanji minister Fe-ruji je obiskal včeraj angleškega poslanika Bartona in se informiral, ali je poslanik dobil kaka obvestila glede predloga Hoara in Lavala. Barton mu je dal negativen odgovor. Po informacijah poučenih krogov je nemogoče pričakovati, da bi Abesinija pristala na pogajanja, dokler bo italijanska vojska vztrajala na abesinskem ozemlju. Poročila, po katerih bi
potlačen. Narod hoče svobodo, narod hoče kruha, predvsem pa teži ta narod za poštenim redom. Ni rodoljubov brez poštenja, ni državne varnosti brez vneme naroda. Zato le skupaj, toda ne morda unitaristi, niti ne federalisti, marveč, kakor to pravi Ljuba Davidovic od zbora do zbora: skupaj demokracija, tista, ki je od Karadjordjeve kmetske revolucije do danes ustvarjala to državo in jo tudi v najtežjih izkušnjah znala zavarovati pred neprijatelji cd zgoraj in spodaj.
morala Abesinija odstopiti Italiji neke dele ogadenske dežele in druga ozemlja, so bila sprejeta v Addis Abebi z velikim ogorčenjem. Splošno se smatra, da je nemogoče odstopiti nasprotniku niti ped zemlje, če je ni dejansko izvojeval. Znano pa je, da Italijani doslej v vojaškem smislu niso imeli nikakih resnih uspehov. Prodirali so v Abesinijo le zaradi tega, ker so se jim Abesinci prosto vojno umikali.
Abesinci bi se uprli
Reuter poroča iz Džibutija: Evropski krogi, ki dobro poznajo razmere v Vzhodni Afriki mislijo, da je skoraj popolnoma izključeno, da bi cesar Haile Sciassi mogel pristati na Laval-Hoareov predlog, v kolikor so točne podrobnosti, ki so jih listi priobčili. Ti krogi izjavljajo, da se bo abesinski cesar pred vsem skliceval na položaj na bojišču, ki nikakor ni tak, da bi zaradi njega moral pristati na toli težke mirovne pogoje. Izjavljajo sicer, da bi cesar Haile Selassi
pod pritiskom ostalih velesil utegnil naposled pristati na omenjene predloge, toda v tem primeru bi prišlo po vsej priliki do vstaje v krajih, ki jih Italijani še niso zavzeli in ki naj bi jih Italija dobila.
Strašna letalska nesreča
London, 11. decembra. A A. V bližini Tatsfielda se je pripetila strašna letalska nesreča. Zaradi defekta na motorju je padlo veliko potniško letalo in se popolnoma razbilo. Ubitih je bilo tl ljudi. Katastrofa je glede na število žrtev največja letalska nesreča, kar se jih je doslej pripetilo v Angliji
Grški parlament razpuščen!
Atene, 11. decembra. A. V političnih krogih prevladuje zadnje dni mnenje, da bo ministr* ski predsednik Demerdzis pred* lagal kralju razpustitev poslan* ske zbornice že v najkrajšem roku.
VERZIJA O SESTANKU NA* RODNE SKUPŠČINE.
Kakor se trdi, se bo v polovici januarja sestala Narodna skupščina. Narodna skupščina bo imela samo eno ali dve seji, da bi mogla izvršiti potrebno formalnost predložitve novega proračuna in finančnega zakona za 1936—37 finančn. odboru skupščine. Nato bi bila Narod, skupščina odgodena in bi se sestala šele po pravoslavnem božiču. —■ (»Obzore — Zagreb.)
Kaj pravi dr. Adjelinovic o pohorski akciji
V svoji državi je srečen tisti, ki se zna zadovoljiti s tem, kar je, živeti na svojem mestu in varovati to, kar ima. Voltaire.
Položaj
Italijansko-abesinski spor: Na bojiščih se nadaljujejo četniške borbe. Vrhovni poveljnik italijanske vojske maršal Badoglio je zaključil svojo inspekcijo na fronti in je dal poslednja navodila za ofenzivo. Po poročilih severnega bojišča so oddelki vojske rase Sejuma pri Galhavilu napadli italijansko vojsko. Abesinski napad se je posrečil. Italijani so doživeli hude izgube. Drugi oddelek te vojske pa je izvedel nočni napad pri Menagaru. Tudi tu so Italijani doživeli poraz. Po vesteh iz južnega bojišča se je v nekaterih pokrajinah italijanske Somalije pojavila epidemija kolere. Zabeleženih je že več smrtnih primerov.
Predlog, ki sta ga izdelala Hoare in Lavai v Parizu za mirno likvidacijo spora, je napravil v vseh mednarodnih krogih, posebno pa v Angliji sami zelo mučen vtis, ne samo pri opozicionalcih, marveč tudi v vladnih krogih. Načrt je na izredni seji britanske vlade vzbudil zelo ostro kritiko, ki je prišla še do popolnejšega izraza na pravkar zaključenem zasedanju angleškega parlamenta, ki je razpravljal o adresi na prestolni govor. Opozicija je opozorila vlado, da predlogi Lavala in Hoara niso v skladu s paktom DN in da se je angleška vlada s pristankom na te predloge izneverila osnovnim načelom, ki jih proglašala še v zadnji volilni borbi. Te trditve je izpodbijal minister za DN Eden, ki je med drugim poudaril, da mora biti vsak predlog za likvidacijo italijansko-abe-sinskega spora tak, da ga bo lahko sprejela Italija, Abesinija, pa tudi DN. O istem vprašanju je spregovoril tudi sam Baldwin, nakar je bila adresa vladne večine sprejeta z 281 glasovi proti 139. Tako je spodnja zbornica odobrila stališče angleške vlade v italijansko-abesin-skem sporu.
Zdaj so spet na vrsti diplomatska pogajanja, ki se intenzivno nadaljujejo v vseh smereh. Po najnovejših poročilih sta Italija in Abesinija že obveščeni o novih predlogih, diplomati pa se že zbirajo v Ženevi, kjer bo novi načrt prišel pred DN verjetno že jutri.
Pomorska konferenca je najprej razpravljale o organizaciji in ustanovitvi potrebni pododborov, potem pa je načela razna vprašanja, izvirajoča iz britanskega predloga o kvantitativni omejitvi obbroževanja'. Izvoljeni so štirje odbori: t. odbor za revizijo vvashingtonske pogodbe; 2. odbor za revizijo londonske pogodbe iz leta 1930; 3. odbor za podmorniško vprašanje in 4. odbor za proučitev načrta o omejitvi podmornic v vojni. Po izvolitvi teh odborov je bila seja pomorske konference zaključena. Konferenca zaradi božičnih praznikov ne bo zasedala od 21. decembro do2. janu-
V zvezi z razgovori voditeljev pohorske akcije v Beogradu in Zagrebu objavlja beograjska »Politika« izjavo bivšega ministra g. dr. Andjelinoviča, iz katere posnemamo glavne misli o pohorski akciji: »Pohorska akcija ne uživa protekcije z nobene strani.. Naš pokret je popolnoma neodvisen. Rodil se je spontano kot afirmacija jugoslovanske nacionalistične misli in temu dosledno tudi kot reakcija proti plemenskemu partikularizmu. V praktičnem in političnem življenju je pohorska akcija pomenila naglašanje ideje samouprav in decentralizacije, unitarizma proti federaciji in centralizmu.
Poudarjali smo in poudarjamo 6. januar kot datum zmage jugoslovanske ideologije, narodnega in državnega edinstva v državnem življenju v Jugoslaviji. Iz 6. januarja jemljemo torej temeljno misel, ki označa ta veliki akt Kralja in katere konsekvence eo bile: proglasitev naše države za kraljevino Jugoslavijo in jugoslovanske državne zastave za uradno zastavo v vojski. Ne
Beograjski tednik »Selo«, glasilo Joče Jovanoviča in prijateljev, prinaša na uvodnem mestu razgovor dr. Milana Gavrilovi-ča, podpredsednika bivše zem-Ijoradniške stranke, z glavnim urednikom praškega lista »Narodni Osvobozeni« Bešlom Dr. Gavrilovič je dejal med drugim: »Po izkušnjah, ki smo si jih nabrali, smo trdno prepričani, da je v Jugoslaviji nujno potreben zdrav demokratski režim Za demokracijo, a seveda tudi za odgovornost, mora biti predvsem naše izobraženstvo. Ko pravim za demokracijo, mislim pri tem vedno gospodarsko demokracijo. Dr. Gavrilovič je nato podal svoje mišljenje o raznih fašističnih in napol fašističnih akcijah nakar je prišel na
hrvatsko vprašanje.
S poudarkom je izjavil, da se mora to vprašanje vršiti popolnoma iskreno. Tudi Srbom je potrebno olajšanje. V moralnem pogledu skupno življenje pod enim krovom ni mogoče, če en del smatra, da je ponižan in razžaljen. Vse srbske stranke se žele sporazumeti s Hrvati. Seveda ne jemljejo vsi tega sporazuma ' v istem smislu in obsegu. Javno mišljenje je pri nas za popoln sporazum brez rezerv, z izjemo ene same, osnovne rezerve: pri nas Srbih se brez dvoma čuti skrb za državo in njeno nujnost,
arja. V japonskih, pa tudi v drugih poučenih krogih, računajo že sedaj
polomom londonskih pomorskih posvetovanj.
smatramo, da je v tem bistven način in metoda vladanja. Za uresničenje svojih idej je moral pokojni Kralj ukiniti Vidovdansko ustavo in ustavno stanje, toda tudi on je smatral to za predhodno in svečano je obljubil, da bo čimprej vrnil narodu njegove pravice in demokratski režim. To jeon delno že storil z uvedbo ustave iz leta 1931.
Zato mi ne vidimo nikake težave, kar se tega tiče, za postopno normalizacijo, kakor tudi ne za ustvarjanje novega političnega življenja na širših demokratskih in parlamentarnih načelih, kakor in v kolikor odgovarja to našim prilikam in razvoju. V vsakem primeru pa ideja 6. januarja, to je ideja jugoslovanskega nacionalnega in državnega edinstva v smislu, kakor ga je doumel pokojni kralj in kakor sta ga pred njim tolmačila njegova predhodnika Gaj in Strossmayer, niti najmanj ne zavisi od metod dela, prav posebno pa še ni niti najmanj vezana bodisi na diktatorski, bodisi na drug tak ali podoben način vladanja.
moč in odpornost. Zato bodo morali oolitiki, ki sklepajo sporazum med Srbi in Hrvati, prepričati svoj narod, da ta bratski sporazum ne samo ne sme ogrožati državnega edinstva, marveč ga mora še okrepiti ... V kolikor pa bo ta sporazum na zemljo-radniški podlagi, toliko dragocenejši bodo njegovi plodovi ... Tu ne smemo voditi politike prestiža Ko gre za državo, držimo se pregovora: Reci mi makar lonec, samo ne razbij me! Imenujte to novo zedinjenje kakor že hočete, samo države ne smete razbiti... Vsi se moramo sporazumeti o novi ustavi kakor enak z enakim po demokratski poti, t. j. po sodobnih tajnih volitvah. Skupno moramo to državo zgraditi v vseh smereh tako, da jo gradimo od spodaj, iz temeljev, kot narodno kmetsk^državo, ne pa od zgoraj.
Združena opozicija bo vztrajno zahtevala čimprejšnje razpi-sanje volitev. Tedaj bo šele mogoče spoznati, kakšen vpliv in položaj ima vsaka posamezna stranki in vsak pokret in koliko odgovornosti bo kdo prevzel.
Dnevna pratika:
Četrtek, 12. decembra. Katoličani: Sinezij. Pravoslavni: 29. novembra, Andrija.
Dežurne lekarne
Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12.
Kino Sokolski dom v Šiški: Pot do srca, ob 19. in 21.
ZemlJoradnfki in sedanji politični položaj
t Martin Žmav«
Umrl je v Ljubljani žand. poročnik v p. Martin Žmavc. Rodil se je pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Služboval je pred in med vojno mnogo let v orožniški službi v Bosni. Bil je dobrega srca, plemenitega značaja in marsikateremu revežu je posebno med vojno rad pomagal. Marsk katerega je tudi v Bosni otel strašne kazni med vojsko. Kmalu po prevratu je prišel v Slovenijo, kjer je služboval v Ptuju in nazadnje v Ljubljani. Bil je vljuden in obče* spoštovan častnik. Pogreb se vrši V četrtek ob 16. uri iz hiše žalosti Po-stonjska ul. 22. Naj mu sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožaljel
Beck bo govoril
Varšava, 11. decembra. AÄ. Sejmski odbor za zunanje zadeve je pristal na ratifikacijo trgovinske konvencije med Poljsko in Nemčijo, ki je bila sklenjena 4. novembra t. L, ter še na več drugih mednarodnih konvencij. Politični krogi zatrjujejo, da je s tem Beckova politika dosegla nov uspeh, ter da so se njegove šanse v zadnjem času sploh znatno izboljšale. Prihodnji teden bo minister podal zunanje-političnri ekspoze na eni izmed sej zuna-nje-političnega odbora.
Francozi izumiralo
Francoski listi pišejo te dni mnogo o slabem naraščanju francoskega prebivalstva. List trdi, da izkazujejo statistični podatki v 80% francoskih okrajev presežek mrtvih nad. rojenimi. Ta presežek znaša 5%. Po mnenju lista je treba to slabo stanje prebivalstva pripisati sedanjim hudim gospodarskih razmeram. Kot primer navaja list Vogeze, kje mora kmetska družina sedmih članov živeti od mesečnega dohodka 450 frankov V manjših francoskih mestih znaša dohodek prehranjevalca rodbine povprečno komaj 750 frankov.
Oraziani — armijski general.
Rim, 10. decembra. A A. Poveljnik italijanske vojske v Somaliji general Graziani je bil imenovan za armijskega generala.
Borza
Curih, 11. decembra. Beograd 70.2, Paris 20.3650, London 15.2175, New York 308.625, Bruselj 51.4750, Madrid 42.20, Amsterdam 208.85, Berlin 124, Dunaj 57.10, Stockholm 78.4250, Oslo 76.4250, Kopenhagen 67.90, Praga 12.7850, Varšava 58.1750 Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Hel-singfors 6.7025 Buenos-Aires 0.8475.
Ljubljana, 11. decembra. Amsterdam 2967.87—2982.47, Berlin 1756.08 —1769.95, Bruselj 737.87—742.93, Curih 1421.01—1428.08, London 215.75— 217.80, New York 4350.08—4386.39, Pariz 289.38—290.82, Praga 181.57— 182.67. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.85—8.95.
Ita Rina in Zvonimir Rogoz v prvem Jugoslovanskem zvočnem filmu
»A življenje teče dalje«
"V Beogradu so 9. t. m. zastopniki domačih in tujih listov v velikem številu prisostvovali v kinematografu Kazine posebni predstavi prvega jugoslovanskega zvočnega filma »A življenje teče dalje«. Zunanji prizori tega filma so bili posneti v Kaniži na otoku Visu, v tem našem na j večjem ribarskem kraju. Tu je vodil režijo nemški režiser Karel Junghaus. Notranje prizore so posneli v velikih ateljejih A—B v Pragi pod vodstvom ameriškega režiserja Kraenerja. Film je skupen proizvod Jugoslovanskega prosvetnega filma in Starfilma oziroma Praga-Pariz filma v Pragi.
Izvirni govor je bil posnet v našem jeziku. Vrhu tega so izdelali še govore v češkoslovaškem, francoskem in nemškem jeziku. Vsebina filma je vzeta iz našega rimorskega življenja. Tudi god-a, motivi, tipi, krajine in pesmi tega filma so popolnoma naše. Prvo vlogo igra Ita Rina in Zagrebčan Zvonimir Rogoz, član Narodnega divadla v Pragi.
Film so zastopniki listov sprejeli z velikim zanimanjem. Ni dvoma, da ga bo pozdravilo tudi naše filmsko občinstvo. Film pomeni pomemben uspeh domačega podjetja »Jugoslovanski prosvetni film«.
Podjetje je bilo ustanovljeno
V Ljubljani menda še nismo imeli razstave kiparskih del kar v ateljeju. Seveda si ne smemo predstavljati slavnega Makar-tovega ateljeja z dragocenostmi in razkošjem, temveč moramo iti k staremu Kolizeju in po ozkih lesenih stopnicah doli v jamo na dvorišče. Pod težko gmoto poslopja so male celice in v teh celicah se stiska kip pri kipu, da je prava gneča kamenitih, ilovnatih in sadrenih figur, ki pa niso mrtve, temveč vsaka živi svoje življenje in na najmočnejši način izraža čute umetnika. Že prejšnjo nedeljo je bila otvoritev te razstave in k otvoritvi sta banovina in mestna občina poslali svoje zastopnike, prav tako tudi Narodna galerija, vendar je bilo pa najlepše, da je s prijateljskimi in kolegi-alnimi besedami prav prisrčno otvoril razstavo sam predsednik Kluba likovnih umetnikov, gosp. rof. Gojmir A. Kos. Opisal je rižev pot skoraj vsakega slovenskega umetnika in s tem tudi pot Franceta Goršeta.
Sin je vaškega knjigoveza v Sodražici in že doma je v knji-
na kraju 1930. leta v Beogradu s popolnoma modernimi delavnicami in aparaturami. Tekom leta
1932	in 1933 so operaterji Prosvetnega filma prvič sistematično posneli vso Jugoslavijo. Mnoge teh krajev dotlej filmska kamera sploh še ni videla. Od leta
1933	je bilo posnetih nad 50.000 negativov razen tega še na desetine tisočev metrov zunanjih prizorov, tako da je Jugoslovanski prosvetni film po številu posnetih filmov in po metraži daleč prekosil ostala filmska podjetja. Prosvetni film je sestavil tudi mnoge industrijske filme in celo vrsto gospodarskih in propagand-no-političnih filmov. Posebno lepi so filmi iz življenja naše dinastije. V zadnjem času je sestavil in izpopolnil film iz življenja Blagopokojnega Viteškega kralja Zedinitelja (Legenda Oplenca).
Filme tega podjetja so predvajali v vseh velikih kinematografih v naši državi in vrhu tega potom prenosnih aparatov tudi po šolah v manjših krajih, kjer ni kinematografov. V inozemstvo je poslal več propagandno tuj-sko-prometnih filmov z našega Jadrana. Film »Jugoslavija — dežela kontrastov« so predvajali v Ameriki, Franciji, Belgiji, Nizozemski, Poljski in Nemčiji. Za Češkoslovaško in Romunsko so izgotovili posebne redakcije te-
gah, ki so jih očetu prinesli vezat, občudoval slike in reprodukcije umetnin. Speljale so ga v Ljubljano na tehniško srednjo šolo, kjer je dobil tehnično znanje, da je lahko šel na akademijo v Zagreb k Valdecu in Frangešu, posebna sreča je bila pa, da je dve leti študiral tudi pri mojstru Meštroviču. Šel je po stari poti umetnikov v Italijo, kjer je imel v Trstu na razstavi med samimi tujci prav lepe uspehe, nato pa v Gorici že tudi naročila. Okusil je tudi vse strahote svetovne vojne in končno prišel v Ljubljano, kjer se je ta talentirani umetnik prav kmalu uveljavil. Razen v Ljubljani je razstavljal tudi v Benetkah, Beogradu in Mariboru ter drugje, kjer je kritika povsod izražala občudovanje njegovih izraznih sil zlasti pri karakteristiki risanega ali modeliranega portreta, pri vpodablja-nju materinstva in ženske miline sploh je pa Gorše pri nas skoraj neprekosljiv, a mnogo je delal tudi za cerkve. Prav mične so njegove male statuete in dela za keramiko, znani so pa
ga filma, tako da so ga lahko predvajali tudi v vseh manjših krajih.
Jugoslovanski prosvetni film si že več let prizadeva, da pridobi vse merodajne činitelje za domačo filmsko proizvodnjo in da povabi v našo državo velika tuja podjetja, da bi tu posnemala svoje zunanje prizore in da z nami vred ustvarijo prve domače filme. Prosvetni film je uvedel v našo državo prvi film v češkem jeziku (Pred maturo) in prvi poljski film. Razen tega je pridobil nemško podjetje Eizo-fon iz Berlina, da je posnelo en svoj film z našimi zunanjimi prizori, našimi igralci, našo godbo in z našimi statisti. To je film »Fantom Durmitorja«, ki ga še sedaj predvajajo v Nemčiji, Avstriji in v drugih državah.
Zdaj je Prosvetni film skupaj s Čehoslovaki ustvaril prvi jugoslovanski zvočni film »A življenje teče dalje«.
Letos jeseni je začelo podjetje snemati prvi jugoslovanski glasbeni film šaljive vsebine z našimi igralci .našimi pevci in z našimi krajinami. Film bo dokončan spomladi.
Zadrugo Jugoslovanski prosvetni film vodi naš znani publicist in književnik g. Milan Marjanovič.
tudi njegovi nagrobni spomeniki po notranji vsebini. Razne ekstremne struje so ga sicer zagrabile, vendar ga pa niso zapeljale, da bi bil pustil prirodo. Zadnje čase je spet skoraj popolnoma realističen, vendar pa tudi globoko poduhovljen, da je njegov zadnji zelo interesantno razgibani ženski akt, ki ga na razstavi vidimo še v ilovici, res največje pohvale vredno delo.
Tako se ti v malih tesnih celicah gneto risbe in stiskajo kipi drug k drugemu, a tesnoba se ti pri ogledovanju prične širiti, da ! pozabiš na siromaštvo ateljeja slovenskega umetnika. Stari zidovi gredo narazen in celice postajajo širše od Makartovega ateljeja, saj obsegajo ves umetnikov svet, ves njegov polet in ves razmah njegove duše. Čutiš, da si že v delavnici pravega umetnika, ki nam bo ustvaril še veliko dela.	A. G.
V parku je napis: »Kdor stopi na travnik, plača petdeset par globel«
Tujec vpraša, kako to, da je kazen tako nizka.
»če bi bila višja, odvrne paznik, »bi nihče ne stopil na travnik.«
Vesti
Odlikovana sta predsednik odvetniške zbornice dr. Janko Žirovnik 1. decembra z redom Sv. Save lil. st. in višji drž. tožilec v p. Mirko Graselli z redom Belega orla V. razr. Čestitamo!
Imenovan je nov banski svet.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša:	Na
osnovi čl. 26. zakona o banski upravi je minister za notranje zadeve z rešenjem z dne 7. decembra 1935, III. br. 47.526 razrešil dolžnosti članstva banskega sveta dravske banovine vse dosedanje banske svetnike, z odlokom istega datuma in številke je g. minister za notranje zadeve imenoval nove člane banskega sveta.
»Gospodarsko in kulturno društvo Ljubljana—Vič« priredi v petek 13. decembra t. 1. ob 20. v restavraciji Jeločnik v Rožni dolini. Cesta V'2 javno gospodarsko predavanje: Komunalna politika mestne občine ljubljanske. Predaval bo občinski svetnik in načelnik finančnega oddelka g. Ivan Tavčar.
Naši vrli in marljivi ljubljanski -'olicijski nameščenci prirede pod okriljem svoje podporne zadruge tradicionalni plesni večer v soboto 4. januarja v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru.
»Filozofsko društvo« v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 14. decembra t. 1. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi drugo svoje predavanje. Predaval bo vseuč. doc. g. dr. St. Gogala o temi »Filozofija in pedagogika«.
»Skandal pri Bartlettovih« (Vzorni soprog) ponove v Šentjakobskem gledališču desetič in zadnjič v soboto 14. in nedeljo 15. t. m. ob 20.15.
Gledališče
Drama.
Začetek ob 20. uri.
11.	dec., sreda: Otroci. — Red Sreda.
12.	dec., četrtek: Izdaja pri Noveri. Gostovanje gdč. Rajner-jeve in g. Malca. Izven. Znižane cene.
13.	dec., petek: ob 15. uri. Kako zabogatiš. Izv. Dijaška predstava po cenah od 5 do 15 Din.
14.	dec., sobota: Trije vaški svetniki. Izven. Na korist Bolniškega fonda Udruženja gledv igralcev. Znižane cene.
15.	dec., nedelja:	ob 15. urL
Uboga Ančka. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene.
Drama.
11.	dec., sreda: Ples v Savoyu. Red C.
12.	dec., četrtek: Kraljičin ljubljenec. Red četrtek.
13.	dec., petek: zaprto.
Razstava Franceta Goržeta
V siromašnem ateljeju slovenskega umetnika
Brezposelni in poslovni ljudje
Kadar je nevaren dan — Patriotizem v mali trgovini — Zveste čuvarice gospodov šefov — Gospoda delodajalci, prvo je
socialni čuti
Aemec Jožef Manger, ki je postavil nov rekord v dviganju uteži.
Zagonetka smrti mojstra Janežiča
Litija, 11. novembra.
Poročali smo že, da je nenadoma izginil prediIniški mojster Janežič. Za njim še danes ni prav za prav nobene prave sledi. V Ponovičah ob Savi so sicer našli njegov klobuk, kar kaže, da bo to še najbolj verjelo to, kar je bila prvotna ljudska domneva, da naj iščejo njegovo truplo v Savi. Mogoče je tudi seveda, da je bil žrtev zločinca, kar pa bodo ugotovili s pomočjo obdukcije šele tedaj, ko bodo njegovo truplo našli.
Brezposelni intelektualci :
Skrb vsega kulturnega sveta
Iz Beograda nam poročajo, da je v mali Dvorani Kolarčeve ustanove pričela vč- - j svoje delo konferenca strokovnjakov za proučavanje brezposelnosti v državah jugovzhodne Evrope pod okriljem jugoslovanskega odbora »Mednarodne univerzitetne pomoči«. Konferenco je otvoril pomočnik ministra prosvete g. Kovačevič, ki je poudaril med drugim:	Vprašanje čedalje
večje nezaposlenosti intelektualcev in problem čedalje večjeg- števila univerzitetne omladine zadajata upravičeno čedalje večje in težje skrbi vsemu kulturnemu svetu. Tudi če ne bo mogoče takoj doseči možnosti rešitve teh težkih problemov, se bo gotovo pokazala pot, po kateri bo treba iti, da se vsaj ublažijo in do neke mere urede težke razmere, ki jih je izzvala prenatrpanost univerz in nezaposlenost intelektualnega podmladka
TEORIJA RELATIVNOSTI.
Izobraženi jetnik pripoveduje svojemu tovarišu:
— Glej. šele tu si utegnem pojasniti teorijo relativnosti. Mi se tu sprehajamo po celici, a pri tem de-! nsko »sedimo«. Torej to je ta relativnosti
BIROKRATSKI POLIP.
V VVashingtonu je že 10r- (»79 državnih uradnikov. Ta titar . birokracija pa stalno narašča, kakor lovke silnega pojipa, ki bo izrinil iz VV ishingtona vse ostalo prebival-st vo.
У Daj-Damu srebljeva črno kavo. Pred petimi minutami sva se seznanila, in že vem vso njegovo zgodbo, ki je enaka tisočerim. Vedno ista zgodba brezposelnih.
Tukaj, na shajališču malega sveta, so ljudje neposredni, odkriti. Zadostuje pogled, kretnja, beseda ,pa so stiki navezani. To je skupnost malih Ijudi-sotrpi-nov.
Zunaj se mrači moker, meglen obupen dan. »Nevaren« dan, pravi moj družabnik. »Da bi se človek obesil.., Sreča, če ima človek v takem vsaj še za požirek črne kave. To te spravi pokonci. Mislim, da je v enakem razpoloženju marsikateri tukaj,« pristavi in pomigne na ljudi, ki se gnetejo okoli »expressa«, puhajočega, sikajočega, bliskajočega v prijaznem toplem sijaju.
Zvočnik tam zadaj gode nekaj veselega, ko mi tovariš neznanec toži svoje težave. Ne da bi mu moglo to kaj pomagati, ampak dobro mu dé, da ga nekdo posluša. Trdo se bori za vsakdanji kruh. Kolikor naporov, toliko neuspehov V vsem se je že poizkusil: trgovski potnik v nešteto predmetih, zavarovalni agent, akviziter za oglase in bog-vekaj še vse, a nikjer pravega, sigurnega zaslužka. In pri tem je simpatičen človek, kaže dobre manire, inteligentnost, izobraženost. Da, bridko je za dela voljnega, podjetnega moža 35 let, če se ne more dokopati do trdne eksistence, enako bridko kakor za petdesetletnika, če se mu je zopet porušila eksistenca.
Zdaj hodi po hišah ponujat pa-triotične slike. Toda: ali so ljudje že tako založeni s takimi rečmi ali pa je patriotizem tako redek . .. vragsigavedi. Vsekakor je boljše beračiti, kakor pa s tem poslom se ukvarjati. Se pravi: ha, na patriotizmu se pač da zaslužiti, nič koliko, ha, ampak tu so tisti, ki to znajo. To so pa veliki gospodje, ha!
Fant se pri tem razburja, na bleda lica je stopila rdečica, usta se mu bolestno skrivijo. Izza bara upre vanj temnooka deklica interesiran — in zdi se — hkratu sočuten pogled.
Opozorim ga na to zavidanja vredno okolnost, toda on jezno obrne tja hrbet in zamrmra: »Naj jih vse skupaj vrag pobere! Jaz jih naravnost črtim —«
Začudim se:	»Zakaj vendar?
Kaj pa morejo te uboge stvarce za to —<
»Te uboge stvarcel« — besno se mu zabliskajo oči, — »te uboge stvarce so krive, da se nam moškim dandanes tako godi, ker
se povsod urivajo in nam povsod odjedajo kruh. In sploh povsod so komu napoti. Prideš k firmi, govoril bi rad z gospodom šefom, pa ti sedi v predsobi takale opica in njej dajaj odgovora, kdo si, kaj si, in zakaj si prišel. In če ona noče, ne prideš I do šefa. Pri tem so hinavske, lažnive, brezsrčne. Prosim vas, pridem v pisarno, tik pred menoj je izginil za vrati gospod direktor, na lastne oči sem ga videl, a ona zatrjuje drzno in nesramno, da gospoda direktorja sploh ni v pisarni, da je odpotoval za več dni in tako in enako se ti laže v obraz. Nikdar ne bo moški igral tako sramotne vloge! In pg' i se ti ona za hrbtom še smeje! Človek bi jo kar zadavil.«
Razumem njegovo srditost — to je bol ubogega trgovskega potnika, bogve kolikokrat ven vrženega, ponižanega in razžaljenega. In dvakrat hudo je za moški ponos, če doživi ponižanje vpričo ženskega bitja. Vse to razumem, in ko se je fant malo pomiril, mu pravim:
» Jaz gledam stvar drugače. Ni tu ona kriva, ampak gospod šef. On jo je pač tako naučil. Če ga ne uboga, jo zapodi. Stavim, kadar boste vi prišli na vrh, boste ravno tako delali: posadili si boste v predsobo tipkarico in ona se bo za vas lagala in tako dalje, kakor ji boste ukazali.«
»Ne!« Zarenči on med zobmi. »K meni bo imel vsak človek prost dostop.«
»Lepo to, so tudi taki gospodje. Poznam trgovca, ki je bil
V	gorenjskem vlaku, ki vozi same vesele izletnike v Ljubljano. se čudno nemirno obnaša napol mestno dekle, ki med dvema postajama nenadoma izgine iz oddelka. Neki gospe se je zdelo njeno vedenje že ves čas vožnje sumljivo, zato stopi za njo in zunaj nenadoma krikne na pomoč. Potniki, ki planejo na ploščad, komaj še zgrabijo dekle, ki se je hotelo vreči iz drvečega vlaka.
V	oddelku se dogodek kmalu pojasni. Mladenka mora skrbeti za svojo onemoglo mater. Že delj časa je bila brez službe. Iz časopisja je izvedela za mesto natakarice v nekem tujsko-pro-metnem kraju na Gorenjskem. Pripeljala se je iz Maribora tjakaj, kjer pa so ji povedali, da je ponuđeno mesto že oddano drugi. Brez eredstev in brez
poprej trgovski potnik, ta je silno ljubezniv z vsakim trgovskim potnikom. Poznam pa drugega trgovca, ki postopa z agenti vse prej ko lepo. Ko sem ga radi tega pograjal, mi je odvrnili »Naj le malo izkusijo ta pasji poklic, tudi jaz sem ga moral...« Kaj se hoče, prijatelj? Eden je tak, drugi tak. Sicer pa gre tu v prvi vrsti za socialni čut.«
»Tako je. Socialni čut, to je tisto!« mi iz vsega svojega z grenkobo napolnjenega srca pritrjuje ubogi fant. »To je tisto, kar je pri naših poslovnih ljudeh tako strašno redko. Poglejte Amerikance. O njih imamo splošno sodbo, da so mrzli, brezsrčni, brezobzirni .bussismeni6. Ampak sem bral knjigo nekega Nemca, ki je dolgo let preživel v Ameriki. Veliko je stradal, veliko hudega izkusil. To pa pravi, kadar je iskal dela, da se mu ni nikoli p rigodilo, da bi ga ,bo* (gospodar, šef) ne sprejel ali ga krat-komalo odslovil, češ nimamo za vas zaposlitve. Ne. Ampak še vsak ga je sprejel in ga poslušal. In če mu ni mogel dati dela, pa mu je vsaj dal kak nasvet, mu privoščil vsaj dobro besedo. Vidite, to je človeško in socialno. A naša poslovna gospoda? Zaprta vrata, zaprta ušesa, zaprta srca! Eden me je odslovil, češ kam pa pride, če bo vsakega poslušal. Čas je zlato. — Tudi Amerikancu je čas zlato, vseeno ga žrtvuje nekaj siromaku, ki ga je zadelo najhujše, kar more zadeti človeka zdravih rok in trezne glave: da ni ma dela.«
»To je res simpatična poteza amerikanskega poslovnega človeka. Tudi jaz sem že bral o tem. Čakajte, prijatelj :časnikar sem, pa bom tole zapisal. V opombo tistim, ki se jih tiče. Morda bo kaj zaleglo.«
Fant mi seže v roko. Videti je nekoliko potolažen.	Joe.
strehe se je nekaj časa potikala po tujem kraju, končno pa je premražena in sestradana naletela na neko znanko in si od nje izposodila denar za pot v Ljubljano. Da bi se vrnila v Maribor, na to niti mislila ni, ker ni imela sredstev in si ni upala stopiti tako zapuščena pred mater, ki je od nje pričakovala pomoči. Usmiljena srca so mladenki omogočila povratek domov in ji tudi za prvo silo priskočila na pomoč. S tem pa vprašanje nikakor ni rešeno. Primer, ki ga navajamo, ni osamljen, vsi skupaj pa kriče po ureditvi.
DOMIŠLJIJA PIŠČET.
Skoraj vsak mladenič preživi dobo, v kateri se čudi, kako so utegnili priti tako neumni starši do tako bistrega sina.
Preprečen skok iz drvečega vlaka
Ker ni bilo kruha, je hotela v smrt
Liudle na zatožni klopi
Hazardist in zapeljivec iz Jugoslavije obsojen na Dunaju
Matija Zeko, krošnjar e kravatami, je pred neko kazensko zadevo pobegnil iz svoje jugoslovanske domovine na Dunaj in tam kmalu prišel spet v konflikt e kazenskim sodiščem. Te dni se je vršila proti njemu kazenska razprava radi zapeljanja pod obljubo ženitve. Ko je namreč prišel na Dunaj, je na cesti nagovoril 28letno blagajničarko Mi-ciko, kateri je bil tako všeč, in e tem je bil tudi že preskrbljen. Micika mu je dala vse, kar je potreboval, tudi denarja, da je lahko igral v kazini v Badnu. Kmalu pa je prišlo med njima do razdora, ker je svoji nevesti grozil, da se bo vrnil v Jugoslavijo. Odločna Micika ga je dala aretirati. Pred sodiščem je odločno tajil, da bi mu bila dala Micika 5000 šilingov, češ, da mu jih je dala samo 500. A tudi glede teh 500 šilingov se ni priznal krivega. Izjavil je, da je bilo o ženitvi pač govora med njim in Mi-ciko, ampak ne, da bi se z njo poročil. Ona da ga je pregovarjala, naj zapusti svojo jugoslovansko nevesto in naj si na Dunaju poišče bogato nevesto. Potem bo lahko osnoval tovarno in tudi njej pomagal do službe. Tedaj bo tudi ona lažje našla bogato partijo. Nadalje je trdil, da ga je Micika nagovarjala, naj poskusi srečo v igralnici v Badnu in mu je v to svrho dala denarja.
Predsednik: In ko ste ves njen denar zaigrali, potem je bilo seveda vsega konec?
Obtoženec: Ne radi tega, nekega dne sem srečal gospoda Mamuta, ta je dejal, da je bil zvečer skupaj z Mi ciko; hotel je z njo v hotel, a Micika je zahtevala 10 šilingov. To sem ji naslednji dan očital in ji rekel zbogom, zdaj se peljem nazaj v
Ljubljana, 11. dec.
Jože Skok iz Šmartina na Dreti ni prav nič podoben zidarju, kar prav za prav je, saj je zal, dobro oblečen fant z modernimi hitlerjevimi brki. Drugače je pa kavalir, ker se v Ljubljani v glavnem preživlja z obrtnim hazardiranjem, mimogrede pa tudi kaj sune. Sedel je že 14krat in davi je bil v družbi s Francetom Ocvirkom iz Št. Ruperta na Dolenjskem ter z Milanom B 1 a ga n j e t o m iz Vač skoraj po naključju skupaj •»* zatožni klopi pred malim senatom pod predsedstvom s. o. s. Krpača.
Skok je pri svojih opravilih večkrat stopil tudi v znano Kaj-fezevo gostilno v Florijanski ulici na kvartinček. Na sv. Ja-
Jugoslavijo. Tedaj me je dala aretirati.
Gospodična Micika kot pričat On mi je bil zelo všeč, ker je imel lep obraz in ker mi je zelo lepo govoril. Že prvi dan sem se vanj zaljubila. Drugi dan mi je obljubil zakon in tretji dan se je k meni preselil. Imel je raztrgan plašč, ampak pokazal mi je knjigo, v kateri je siguren sistem, kako se pri ruleti ne more izgubiti. (Veselost v dvorani.) Res. Pri računanju se je zmeraj tako izkazalo. (Veselost.)
Predsednik: Ampak on je polagoma izgubil pri igri ves vaš denar in je imel še vedno strgan plašč. Zakaj mu niste tedaj očitali: Vidiš, to je tvoj nepogrešljivi sistem.
Priča Micika: On je tako lepo govoril in je vedno natančno preračunal, da ne more izgubiti.
Predsednik: Obtoženec trdi, da vam ni nikoli obljubil, dtt vas bo poročil.
„Micika. Kako more to reči, potem ne bi bila z njim skupaj stanovala. (Veselost.) Njemu na ljubo sem tudi pretrgala razmere do nekega drugega gospoda.
Drž. pravdnik : Kaj je bil tisti vaš prejšnji zaročenec?
Micika: Mesar z dežele.
Drž. pravdnik: Nekaj sigur-nejšega, kakor pa ruleta v Kazini. (Veselost.)
Predsednik: Obtoženec trdi, da ni samo igral, ampak tudi delal kupčije. Kakšne kupčije so bile to?
Micika: Najbrže misli svoje kupčije z ženskami, saj je v zadnjem času prihajal vsak dan šele ob 4. zjutraj domov (veselost).
Dunajsko sodišče je obsodilo podjetnega Zeko na šest mesecev ječe in na izgon iz Avstrije.
neza Nepomuka dan je pa gospodinji gospe Francki zmanjkalo iz njene sobe v I. nadstropju 3500 Din gotovine, zlata otroška zapestnica, zlat otroški prstan, srebrna doza za puder, pa so kar meni nič tebi nič te grde tatvine obdolžili dobrega gosta Skoka! Z vso silo se je pred sodniki postavil, da pri Kajfežu ni premaknil nobene stvari, pač je pa priznal, da je nekaj dni prej v Vižmarjih pretepel Heleno Slovšo in jo poškodoval na glavi, branil se pa tudi ni očitkov profesionalnega hazardiranja in potepanja. Končno ga obtožnica še dolži, da se je vrnil v Ljubljano, čeprav je bil za 3 leta izgnan. Ocvirk je bil v preiskovalnem zaporu, ker je Blaganjeta in nekega drugega tovariša na-
govarjal k vlomu pri Milanu Košaku v Mostah. Blaganje Milan je pa začetkom leta 1934 Jožetu Šarcu ukradel več delov motornega kolesa.
! Skok je najprej protestiral, da bi bila nekje drugje ukradena zapestnica srebrna, ker dobro pozna nikel, težje je bilo pa zaradi zadeve pri Kajfežu, ker so priče povedale, da je tisto popoldne zastavil uro za 13 Din, zvečer je pa že kazal polno pest kovancev po 50 Din in tudi stotakov, nato pa veseljačil z ženskami in se z avtomobilom vozil okrog. Kar se tega tiče, je pošteno povedal, da je denar v redu prislužil s kvartarni in ga po malem dajal na stran, da bi imel kaj v žepu pri vojakih.
Skokov zagovornik g. dr. Dinko P n c se je resno zavzel za svojega klijenta, čeprav ga je zagovarjal za božji Ion. Kajfeževi gostje vendar ne morejo poznati hišnih razmer, zlasti pa ne sta-
Ljubljana, 11. dec.
Morda jo kličejo tudi drugače, Ivica ali Žaneta ali bogve kako, pač prilikam in družbi primerno, saj se niti ni moglo ugotoviti, koliko je stara. Sama je dejala, da je rojena v Jurkloštru leta 1910, jurklošterski gospod župnik so pa sodišču pisali, da imajo v knjigah njen rojstni dan zabeležen z 20. aprilom 1906. Precej dolgo časa je trajal ta delikatni spor, vendar so bili pa gospodje kavalirji in so rekli, da je pomota mogoča tudi pri župnem uradu. Ivanki so v preiskovalnem zaporu zelo zrasli lasje, da ji kostanjevi kodri padajo že na ramena, nad ušesi jih pa mora imeti spete s svetlimi sponkami. Bolj majhna je in precej okrogla debeluška v svetlih črnih čeveljčkih in črnih florastih nogavičkah. a zeleni plašč je bolj skromen, ker ni imela službe, da je vse prodala. Malo meša hrvaščino v naš jezik, je pa skozi in skozi olikana in se je pri vstopu v dvorano št. 79 prav prijazno poklonila, kakor velika dama svojim najodličnejšim gostom. Prikupen, a tudi zmagovit nasmešek ji je ves čas igral okrog ust in prav dostojno ter mirno se je branila, da bi bila na Jesenicah kaj ukradla v hotelu Pariz, kjer je bila natakarica s prosto hrano in stanovanjem ter z odstotki pri pijači, obenem je pa tudi prepevala, svirala kitaro in sploh zabavala goste. Pravijo, da ni imela niti za cigarete. ko je po prespanem dnevu
x Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno »Naš čaj« piti.
Lepa slika je praktično in trajno božično darilo. — Priporoča se Fotoatelje M. JAPELJ, MARIBOR, Gosposka ulica 2P
novanja gospodinje. Denar seveda je prav lahko izviral od hazarda in ga je fant pokazal šele tedaj, ko ga je imel nekoliko pod kapo. Brez dvoma je zaslužil s kvartanjem, saj je kot pravi strokovnjak delal le z kom.
Z drugima dvema so se prav naglo pomenili in končno je predsednik s. o. s. Kovač moral priznati, da Skoku nikakor ni mogoče dokazati tatvine pri Kajfežu in je bil zaradi nje oproščen, pač so ga pa zaradi drugih malenkosti obsodili na 8 mesecev in 15 dni strogega zapora ter na 600 Din globe, ki se spremeni v 10 dni zapora, končno pa še 3 leta v prisilno delavnico Skok je dejal, da kazen sprejme, vendar je pa vložil priziv proti prisilnemu delu. ker nadarjen poštenjak pač dela, kadar hoče. Ocvirku so dali 6 mesecev, a Blaganjetu 3 mesece, ki jih je pa že prestal.
zvečer brez slovesa izginila. In očitajo ji tudi, da je iz kovčka svoje tovarišice v službi odnesla 1100 Din, dvoje hlačke in kombinežo, nato pa je pri Livarju kupila dežni plašč, rokavice in kapo za 270 Din. Dol že jo tudi, da je pred evharističnim kongresom v Ljubljani s svojim »možem« najela sobo in za sobo ter za jed ostala dolžna 300 Din. Od drugega si je spet izposodila 60 Din ter za to zastavila svoj domovinski list itd.
Ivanka je pripovedovala, da ima doma tudi otroka, ki je pa lepo skrbela zanj, kadar je zaslužila, a kombineže pač ne bo kradla, saj ima vendar svojo. Na Jesenicah je pa prihranila toliko napitnine, da si je lahko kupile dežni plašč in druge najpotrebnejše stvari. Iz kovčka je pa najbrže ukradel ljubček njene tovarišice, ki je bil v sobi na obisku. Tudi tretja uslužbenka Angelca je pripovedovala, da ji je Ivanka odnesla izposojenih 6 kovačev, ki jih ji pa pusti Za Ivanko nerodna priča je bila pa brhka ljubljanska mlekarica, ki je v Ivankini denarnici takoj po prihodu z Jesenic videla nekaj stotakov. Z dvema pričama je bil pa križ, ker je bila prva gluhonema in so zato njeno pričevanje kar prečitali, še težje je bilo pa z drugo, namreč z ono uslužbenko, ki ji jr- bilo ukradeno in sedaj Ivanka pravi, da je kradel njen fant Vabilo je ni našlo, pač jo je pa takoj po telefonu našel državni tožilec g. dr Fellacher kot natakarico v neki gostilni na Tržaški cesti. Policija jo je šla takoj iskat, a zagovornik dr Lokar ni imel časa čakati na pričo, češ da gotovo ne more od doma. ko ima opoldne naj več opravka z abonenti. Razpravo so morali torej prekiniti.
Poklicni hazardist »red sodniki
Tatvine pri Kaiffeiia oproščeni
Kako le orlila oevačfca Ivanka navzkriž s paragrafom
Will
Švedski general Virgin, ki je iz-.vežbal abesinske čete po evropskem vzoru, je moral zaradi slabega zdravja zapustiti Abesinijo. Odpotoval je nazaj v domovino. Slika ga kaže v hamburškem pristanišču po povratku.
Abesinski cesar Haile Selassie opazuje v Dessijl kretanje italijanskih letal, ki so bombardirala mesto. Življenje samesa cesarja je bilo tedaj nevarnosti.
Krilati potnik iz tujine na Barju
Ljubljana, 11. decembra. Kako spretni so golobje v letanju, tega ni treba posebej razlagati. Saj vemo, da brez nagrad često preletavajo razdalje, pred katerimi imajo tudi letalci z najbolj popolnimi modernimi stroji spoštovanje.
Tako je tudi na Barje prijadral lep krilatec in si izvolil za kraj počitka Brest, kjer se je pastanil pri posestniku g. Šviglju. Obroček na nogi je povedal, da je golob iz tujine. G. Švigelj ga je vljudno sprejel in postopal z njim kakor zahtevajo predpisi glede postnih golobov, ki se zalete iz tujine.
Temno poglavje zagrebškega magistrata
Šoštarič je bil obsojen na IO iet robije
Pred 30 leti je sodni pisar z enim razredom gimnazije, Ivan Šoštarič, dobil skromno službo na zagrebškem magistratu. Med vojno se je zgodilo, da je blagajnik zagrebškega magistrata obolel in Šoštarič je zasedel njegovo mesto. Na tak način je postal Šoštarič blagajnik Zagreb, mestne občine.
Milijoni so prihajali v občinsko blagajno in milijoni so zopet odhajali. Šoštariču se je nekega dne razodelo usodno dejstvo, da njegove blagajne prav za prav nihče strogo ne kontrolira. Bilo je leta 1922, ko ga je denar prvič zapeljal. Prilastil si je iz občinske blagajne prvi stotak. Ko je opazil, da primanjkljaj ni treba kriti, ker ni bilo nad njim nadzornika, katerega se mu ni bilo bati, je izmaknil naslednjega dne tisočak.
Tako je šlo naprej. Bil je čedalje bolj drzen, postal je s poneverjenim denarjem kmalu lastnik lepe vile in tudi lastnik elegantnega avtomobila. Živel je V izobilju. Toda pri vsem tem je bil skrajno previden in premeten. Svojim prijateljem in znancem je pripovedoval, da mu sreča ni naklonjena in da ga usoda preganja. Ko je pa za vsakogar bilo očitno, da ne živi v bedi in da je lastnik hiše in avtomobila, je svojim znancem in prijateljem razodel, da se mu je nenadoma sreča nasmehnila in je v loteriji zadel 100.000 Din. Ko si je kupil avtomobil, je vsem povedal, da je zadel v loteriji 300.000 Din. Pri vsem tem pa je bil dober človek glede pogojevanja denarja. Svojim prijateljem je rad posojal večje vsote in nikoli izposojenega denarja ni terjal.
Ko je leta 1923. zasedel županski stolček v Zagrebu nov župan dr. Krbek, je zahteval revizijo vsega poslovanja na magistratu. Zgodil se je pravcati čudež. Komisija je ugotovila, da je blagajna v najlepšem redu. Nekaj mesecev nato je posebna komisija občinskih za-
stopnikov in strokovnjakov izvršila redno skontracijo poslovanja na občini in zopet našla vse v naj lepšem redu. Leta 1933 so tretjič revidirali šoštaričeve knjige in tudi to pot je bilo vse v redu. V začetku leta 1934 so odkrili prvo šoštaričevo poneverbo. Manjkala je manjša vsota pri postavki za kuluk. Kmalu na to se je ustrelil uradnik Marjance, ki je bil zaposlen na občini. Ta samomor je bil povod, da so vnovič pregledali vse knjige občinske blagajne in velikanska poneverba Ivana Šoštariča je prišla na dan.
Pred sodiščem se je Šoštarič bahal, da se je sam prijavil, vse je priznal, pokesal se je. V resnici je bilo tako, da se je Šoštarič res prijavil ob 8. zjutraj, ker je vedel, da je bila njegova aretacija napovedana za dve uri kasneje.
Šoštarič je poneveril okoli 300 tisoč dinarjev. Obsodili so ga na 10 let robije. Izgubil je tudi trajno vse državljanske pravice. Mestni občini mora plačati nad 2 milijona dinarjev odškodnine.
Dva pola Sz nižin
Zima se je bližala in čevljarski pomočnik R. J., mlad, simpa-tičeen fant, ki ni bil še nikoli kaznovan, si je zaželele tople zimske suknje. To si je privoščil tam, kjer je prenočeval.
Ko so suknjo pogrešili, jo je prvi opazil Vinko Brandstatter, žagar iz Male vasi 18. Na podlagi tega so R. J. prijeli in je fant tudi skesano priznal, da si je on suknjo prilastil in jo potem v stiski prodal.
Drugačen je Š. V., nasprotni pol bede, ki vlada v delovnih slojih. Bil je že 26krat kaznovan radi tatvin in podobnih prestopkov. Zdaj se je nazadnje preživljal z nabiranjem starega želez-ja. Rad je pa vzel tudi kaj novega. Na dvorišču trgovine Zal-ta na TyrSevi cesti ga je zalotil delavec Kamenšek, ko si je š.
Sii.-a kaže, kako blagoslavlja neki vojaški duhovnik železne poročne
prstane, katere so zakonci dobili v zameno ca svoje prave cinte porcine prstane. Te so namreč darovali ca domovino.
nakladal na rame dva dolga kosa novih pocinkanih vodovodnih cevi. Kamenšek je v trgovini vprašal, če je kdo kaj takega kupil v trgovini. Ko so mu povedali, da se to ni zgodilo, jo je ubral za Š.-jem in ga dohitel v Gledališki ulici. Cevi so romale nazaj v trgovino, Š. pa na policijo, odkoder ga oddado sodi-■ šču, da dvajset sedmič prejme nagrado za svoj trud.
Obsojena roparja
Ljubljana, 11. dec.
Danes opoldne sta se zagovarjala pred malim senatom Angel Fabjan in njegov mladoletni tovariš zaradi ropa na Brezjem pri Dobrovi, ko sta napadla hišo in celo s sekiro grozila stanovalcem, zlasti pa stari ženici, ki je že pred 8. uro prišla v justično palačo, čeprav so jo povabili šele za ob pol poldneva. Tako je še spoštovanje pred pravico in krvavo rihto pri naših dobrih starih ljudeh!
Zaradi mladoletnosti drugega obtoženca je bila razprava tajna, javna razglasitev sodbe nam je pa povedala, da je Angel Fabjan obsojen na 10 let robije c vso priklado in po prestani kazni tudi na izgon iz naše državo za vedno. Njegov mladoletni tovariš je dobil 8 mesecev strogega zapora.
Vreme
Novi Sad: Malo se je zjasnilo na severovzhodnem delu kraljevine, oblačnost v ostalih predelih, deževno v južnih krajih. Temperatura se je zvišala v primorskih krajih, a padla v notranjosti. Najnižja temperatura Varaždin —3, najvišja Šibenik +16 stopinj Celzija.
Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini, mestoma mogoče dež in sneg. Temperatura se ne bo mnogo spremenila.
Dunajska napoved: Temperatura se bo zvišala, vzhodni vetrovi, oblačnost bo narasla, padavine.
VREMENSKO POROČILO JZSS 11. decembra:
Pokljuka, dne 9. decembra« temp. —6 C, oblačno, megleno, mirno, sneži, na 40 cm podlagi 20 cm pršiča. Smuka idealna. Skakalnica uporabna.
Zelenica, dne 10. decembra« temperatura —4 C, oblačno, sneži, veter severozapadni, na 70 cm podlagi 15 cm pršiča. Smuka prav dobra. Izgledi za nedeljo izvrstni. Smuka do Tržiča.
Pohorje: brzojavno danes:
Ruška koča: temp. —2 C, drobno sneži, 60 cm južnega snega. Smuka manj dobra.
Lobnica: na Smolniku: temp. —1, mimo, južnega snega 55 cm. Smuka ni dobra.
Sv. Lovrenc: temp. —1 C, 40 centimetrov južnega enega. —« Smuka ni dobra.
KrlžbožJI, vsepovsod sama zaščita!
Garala sem trideset let, zdaj sem pa brez zaščite
Ljubljana, 11. decembra.
Takele odslužene in zgarane Ženice zjutraj zgodaj vstajajo. Morda so se tega navadile zavoljo jutranjih zgodnjih maš, ko hite v cerkev, ko ogromna večina Ljubljane še najgloblje spi. Toda tudi težke življenjske skrbi jim ne dajo mirno zatisniti očesa Bogve koliko let so trdo garale? Svojo mladost in najboljša leta so dale službi in delu. Vse svoje moči so iztrošile, Siedile in si od ust pritrgovale, da bi jim bila jesen življenja Čim lajša in brez velikih skrbi. Vendar jih je življenje za ves trud ogoljufalo, za vse težke dni in zgarane žuljeve roke.
Dandanes že na vse zgodaj stoje takele zgarane ženice pred raznimi hranilnicami in denarnimi zavodi. Mraz je še in trepetajoče si zategujejo rute, da bi jih čez hrbet preveč ne zeblo. Čakajo, ljubeznivo in potrpežljivo na sadove svojega 20- ali 30-letne-ga dela. Zdi se, da pravzaprav moledujejo in prosijo kakor vbo-gajme, tako daleč jih je ponižala gospodarska stiska.
»Še goldinarje sem nosila v hranilnico...«
Med drugimi je v dolgi vrsti (kakor za časa aprovizacije!) navsezgodaj čakala tudi Liza K. Potrpežljivo in bogu vdano. Dolgo traja, predno pride takle potrpežljiv človek na vrsto. Skupno sva to jutro čakala in se pomenkovala. In postarana, zgarana Liza mi je pripovedovala:
— Od maše sem že prišla. Tešča sem še, gospod. Vseeno je, kje sem. Mraz je tu in pri meni doma tudi. Trideset let sem garala in zvesto služila. Vsak krajcar, vsak dinar sem si pritrgala. Še se spominjam, kako sem vsak
»Kakšna razlika je med optimistom in pesimistom?«
— »??« -
»Predstavljaj si bohinjski sir. Optimist vidi samo sir brez lukenj, pesimist pa samo luknje brez sira.«
teden nesla po 1 goldinar v »šparkaso«. Mi preprosti ljudje vsi delamo tako. Po naši pameti prav navadno računamo:	zdaj
bomo stradali, si od ust pritrgo-vali, da bomo na stara leta mirno in brez skrbi živeli. Gospod, vi ne veste, kako hudo trpimo..
»Vsakih 10 dni dobimo po 50 dinarjev...«
Trideset let sem nosila v hranilnico. Ja, takrat sem bila mlada in čila. Kaj mi je bilo za tiste ficke. Zame so bili čisto sigurni, zagotovljeni, kot pravimo mi preprosti ljudje. Zdaj pa hodim vsakih deset dni čakat. Po 50 dinarjev dobim. Pomislite, gospod, 150 dinarjev na mesec. Kako naj s tem živim? Kamor se obrnem, vsepovsod sama zaščita. Križ božji, ta zaščita 1 Jaz sem trideset let garala, pa sem zdaj brez zaščite. Vsepovsod gluha ušesa, nikjer nočejo nič slišati o našem trpljenju. To vam povem, tako ne more naprej s to zaščito...
Počasi je prišla Liza na vrsto. Odrajtali so ji 50 Din, in skoraj bi rekel, da jih je z veliko hvaležnostjo spravila in betežno odšla.
»Vsi smo žrtve kreditnega sistema.«
Oglasil sem se še pri g. ravnatelju in ga povprašal, kako da bo še naprej s to »večno zaščito«. »Smilijo se mi takele Lize, ki so najvestnejši naši štedljiv-ci. Koliko plodonosnega so ustvarile za skupnost, za naše gospo-
W. A. Calliers:
Metulj (fiuta
Moj prijatelj v Južni Ameriki je imel naj popolnejšo zbirko metuljev. Večkrat mi je razkazoval svoj bogati zaklad. Ko sem zopet enkrat občudoval njegovo zbirko, sem se zlasti zanimal za posebno lepega metulja, kakršnega še nikdar nisem videl. Povedal mi je, kako je prišel do tega metulja. Bila je to zgodba, katero skušam tukaj podati:
Kakor veš, sem bil kot zbiralec metuljev v Kolumbiji v pokrajini Bogota, kjer sem iskal spretnega vodnika, ki bi se tudi kaj razumel na lovljenje metuljev.
Kmalu se mi je nonudil nek starejši Indijanec iz rodu Chib-cha. Ponosno je nosil svoje črno ogrinjalo, ki se ni prav nič ujemalo s svetlim slamnikom, ki ga je nosil. Obut pa je bil v navadne slamnate sandale.
Kar hitro sva se pogodila za plačo in čez dva dni sva že odrinila v notranjost dežele. Serafino, kakor je bilo ime Indijancu, je dobro poznal notranjost dežele, bil pa je tudi spreten lovec metuljev. Niti trenutek nisem obžaloval, da sem se mu zaupal.
darstvo. Za svoje zasluge jim zdaj še njih vlog, ki so si jih od ust pritrgale, ne moremo dati. Vsi smo žrtve tega kreditnega sistema; največje žrtve pa so brez-dvoma tisti ,ki so štedili za svoja stara leta, si od ust pritrgovali in v cvetu svojega življenja dopri-našali celokupnemu našemu gospodarstvu. Te bo treba nujno zaščititi. To je neodložljiva menica, ki jo je podpisal ves narod!
70 odstotkov podjetij v Nemčiji finansira država
Medtem, ko beležijo vse industrijske panoge zastoj, dela nemška težka industrija z vso paro. Proizvodnja premoga je dosegla 479.000 ton na dan meseca septembra v primeri s 452.000 tona-nam meseca avgusta in 412.000 ton meseca septembra lanskega leta.
Tudi proizvodnja jekla je znatno narasla v primeri s prejšnjim letom. Dosegla je 55.100 ton na dan meseca septembra v primeri z 39.000 ton istega meseca lanskega leta. Napredek se vidi posebno v elektrotehniški industriji. Tam je bilo meseca avgusta zaposlenih 268.000 delavcev, istega meseca lanskega leta pa samo 220.000.
Ta razvoj težke industrije je posledica izključno državnih naročil, ki gredo za oboroževanje. Po uradnih podatkih je okoli 70 odstotkov podjetij finansiranih od države. Ta številka jasno dokazuje razvoj nemške industrije
Po večmesečnem blodenju sva prišla v pokrajino, kjer so živeli najlepši metulji, kakor je trdil Serafino; bila so pa tam tudi znamenita najdišča smaragdov v bližini mesteca Muzo. Utaborila sva se za dober kilometer od mesteca in sva podnevi lovila po pragozdu. Ko sva nekega dne počivala in jedla suho meso in banane, sem zagledal nedaleč od naju čudnega metulja, kakršnega nisem še nikdar poprej videl ali o njem kaj slišal in tudi noben opis se ni skladal z njim. Od-daleč je izgleda! bleščeče-svetlo-moder z živordečimi robovi in s črno nerazločno risbo na krilih. Planil sem na noge in razburjen kazal na metulja. Toda tudi Serafino ga je bil že zagledal in je ves trepetajoč stal poleg mene. Strahoma se je pokrižal in jeclja je prosil:	»Gospod, poidiva
hitro odtod!«
»Zakaj pa, ti strahopetec? Človek, ti se ves treseš!... K" j pa ti je?«
»Beživa od tu, kakor hitro moreva! Kača bo takoj tukaj!«
»Kdo? Kaj si videl kakšno kačo?«
»Ne, gospod, toda če se pojavi ta metulj, je kača v bližini.«
pod hitlerjevskih režimom, ki je začel intenzivno oboroževanje in nekatera javna dela. Zato pa mnogo drugih industrijskih panog, ki ne dobivajo državnih naročil, toliko bolj pada.
11 stečaiev in 15 prisilnih poravnav
Splošna državna statistika uradno razglaša, da je bilo meseca novembra 1935 v vsej državi 11 stečajev in 15 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah se stečaji in prisilne poravnave takole razdele (prva številka pomeni stečaje, druga, v oklepaju, pa prisilne poravnave): vardarska 0 (0), vrbaska 0 (0), dravska 1 (3), drinska 0 (2), dunavska 0 (4), zetska 0 (1). moravska 0 (1), primorska 1 (0) savska 7 (3), področje uprave mesta Beograda 2 (2).
Isti mesec lanskega leta je bilo 19 stečajev in 15 prisilnih poravnav izven stečaja, in sicer po banovinah:
vardarska 0 (1), vrbaska 0 (0), dravska 2 (4), drinska 2 (0), dunavska 0 (2), zetska 2 (0), moravska 0 (0), primorska 1 (1), savska 7 (5), področje mesta Beogra-da 5 (2).____________________
Aljehivt:Eiiwe
V nedeljo sta Aljehin in Euwe pričela igrati 28. partijo za svetovno prvenstvo v šahu. Po prekinitvi sta jo nadaljevala v ponedeljek. Partija se je končala po hudi borbi remis. Po tej partiji je stanje naslednje: Euwe 9 zmag, Aljehin 8 zmag, 11 partij pa je neodločenih. Predzadnjo 29. partijo igrata v Amsterdamu v četrtek.
Skušal sem Serafina pomiriti. Toda on je naglo, pospravil najine stvari in urno krenil proti najinemu taborišču. Tam je sedel ves dan in ga ni bilo moči spraviti le za korak v pragozd in tudi govoriti se mu ni ljubilo.
Naslednjega jutra sem ga vprašal: »Poslušaj, Serafino, kaj ti poznaš metulja, ki sva ga včeraj videla?«
! »Da, gospod, bil je Chuta,
! »sin«. Kadar se on prikaže, ni I kača več daleč, ker ona ga ščiti.«
! Potem mi je opisal kačo, katero je mislil. Bila je to vrsta mo-! drasov, ena najbolj strupenih i kač tropske Južne Amerike. Vprašal sem: »Povej mi Serafino, zakaj ščiti kača metulja, kaj ga ljubi?« — V zadregi je i prišel odgovor: »Varovati ga ho ! če pred jezo bogov.«
Potem mi je Indijanec povedal legendo o tej kači. Pa ne tako gladko in povrsti, kakor vam jo jaz pripovedujem, ampak zmešano in vmes sem ga moral izpi »< ševati. Pripovedoval je tole:
»Jaz sem iz ugledne družine ta direktni potomec poglavarjev rodu Guatabita. Dasi so nas Španci ekorajda popolnoma uničili, poznam vsa stara izročila moje-
Resno in šaljivo
PREVIDNOST PRED ČEKI.
Baron Rotschild je nekega dne prišel do napol razpadle koče, iz katere je odmevalo ubrano petje. Vstopil je ia videl, da je to cerkev Érncev. Požrtvovalnost črncev ga je globoko ganila. Ko je bila na koncu maše bera, je položil na pladenj lOOdolarski ček. Ko je duhovnik opazil uspeh bere, je pred oltarjem padel na kolena in vzkliknil:
— Zbirka nam je prinesla pet dolarjev. Če je ček, ki nam ga je dal Ustile starec s sivo brado, pravi, potem imamo 105 dolarjev. Na kolena. bratje, in molite, da bi ček ne bil ponarejen!
ZDRAVNIKI O SEBI.
Siuvni franc, zdravnik dr. Gue-niot. ki je nedavno umrl 103 leta star, se je v času svojega zdravni-kovanja otresel marsikatere domišljavosti. Nekoč ga je neki novinar naprosil, naj mu izda tajno svojega dolgega življenja. — Nobene tajnosti nimam, — mu je odvrnil stari zdravnik — razen načela, da živim od svojih zdravil, da pa nikoli ne uživam nobenih zdravil.
Zapadno Evropo in krščansko civilizacijo je pred Turki obvarovalo junaštvo in požrtvovalnost Madža-rov, če bi namreč Madžari ne prelili svoje krvi, bi bili danes Angleži mohamedanske veroizpovedi in namesto bazilike Sv. Pavla bi Stala turška mošeja. (Iz šolske na-ioge nekega angleškega srednješolca, ki je dobila nagrado narodnega poslanca F. N. Paimera.)
ga rodu. Že dolgo je tega — ko emo še nosili oblačila s črnimi, belimi in rdečimi liki, danes no-eimo le še obleko žalosti v črni barvi — takrat je bil naš sončni tempelj znan po vsej deželi. Ta tempelj kakor mnogo drugega so tujci uničili. Moj rod je bil £ogovom v rodu. Bili smo soncu in mesecu enaki, in tudi stvaritelju svetov, in bogu svetovalcu. Moji predniki so izbrali dečke iz uglednih rodbin in jih vzgajali v templju sonca celih 12 let. Niso smeli jesti mesa in niso smeli spati v posteljah. Hranili so se le s sadjem in so morali ostati kakor duhovniki katoličanov neporočeni. Učili pa so se v templju obreda za svečanost sonca in taeseca, himne v čast sveti mavrici, učili so se čarovniškega zdravilstva in zagovorov demonov in kneza demonov, strašnega Guahaioque. Ta knez demonov pa je zaščitnik strupenih 'kač. Toda naši duhovniki so pognali čarobne reke. In tako je ftotina strupenih kač lazilo uročenih po dvoranah, kjer so pile mleko iz postavljenih posod.
Nekoč je poglavar določil dečka, sinčka svojega prvega svetovalca za duhovnika in ga po-
—	»Kako je kaj?<
= »Hvala, enako .. .<
—	»Torej — sodobno!«
Nekatera divja plemena v Afriki niti ne vedo, da obstojajo davki. Vprašanje je, zakaj so podivjala ta plemena.
MALi OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
KNJIGOVODJA-
B1LANC1ST,
popolnoma samostojen, razne sisteme, obenem samostojen kore-spondent za slovensko, srbohrvaško, nemško, italijansko in francosko korespondenco. Dober upravnik in vodja pisarne ali poverjenik. Strogo vesten in natančen z dobrimi referencami, želi premeniti pod skromnimi pogoji svoje mesto s 1. januarjem. Cenjene ponudbe pod »Stroka postranska stvar«.
KISLO ZELJE, REPO,
sarmo, prvovrstno po brezkonkurenč-ni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta 81. tel. 35-39.
RADIO 3 CEVNI »ESWE«,
dobro ohranjen, se ugodno proda. Vprašati med 13. in 14. uro v Taborski ul. 13, pritličje levo, Maribor.
HIŠNA POMOČNICA
25—30 let stara, ki zna nekoliko kuhati, se sprejme s 15. januarjem k sami go-spej. Vprašati Maribor,- Ruška c. 2, konfekcija perila.
Hranilneftnjižice
prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamko I Rudolf Zoré, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10
V neizmerni žalosti javljamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, svak in stric, gospod
MARTIN ŽMAVC
žand. poručnik v pokoju
danes dopoldne v starosti 66 let po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil dne 12. decembra ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti. Postojnska ulica 22 (Stan in dom) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, 10. decembra 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Kupulte domače blago;
Lilopon „Titanik“
orig. 30%-no blago, odporno pròti svetlobi
Cinkovo belilo „Brillant“
zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat
Svinčeni minil „Rubin"
z srarant. 30—32% superoksida, oziroma 90 do 92% ortoplumbata
Blanc fix
v prahu in pasti,
ki je najmanj enakovredno najboljšim inozemskim znamkam.
Oglašujte v našem dnevniku!
slal v tempelj svetega sonca. Na običajni način so ga poučevali. Ker pa je bil iz zelo imenitne hiše, ga niso tako strogo držali in je lahko od časa do časa obiskoval svoje starše. Pri starših pa je spoznal neko sorodnico in v njegovo srce se je naselila grešna ljubezen. Ona ga je tudi ljubila in zato se je morala njegova usoda izpolniti.
Bilo je na dan posvetitve. Mladeniča in njegove tovariše so hovniki oblekli v svečana in pisana oblačila in jih okitili z zlatimi okraski. Povedli so jih k reki, jih tam potopili pod vodo, da bi jih tako očistili. Ko pa so se vrnili v tempelj, je manjkal mladenič. Ušel je bil v duhovniški opremi s svojo ljubico.
Sli so prišli in povedali, da so ju videli tukaj pri teh poljih smaragdov. Zdaj pa je višji duhoven pobesnel, ker je mladenič oskrunil slavnost in odnesel duhovniško oblačilo. In je ukazal kačam, naj zapustijo tempelj in zasledujejo ubežnika.
Že takrat je bil hudič hitrejši od dobrih bogov. In ko je slišal knez demonov ta ukaz, se je spremenil v velikansko strupeno kačo in povedel svoje zveste
k smaragdom. Toda namesto, da bi jih uničil, jih je ščitil. Tisoče kač je obkrožalo ljubimca, in če se jima je bližal sovražnik, so ga umorile. Toda stvarnik svetov je proklel oba skrunilca, da bosta večno živela na zemlji, in ju je spremenil v metulja, ki morata do konca sveta nemirno bloditi po pragozdu. In še dandanes vedno ščiti demon metulja Chuto, ker se je mladenič tako imenoval in metulj se zdaj tudi tako imenuje.
In vidiš, gospod, da je nevarno loviti tega metulja, ker kjer se pojavi on, tam so kače zaščit-nice, ki jih je Chuti dodelil knez demonov. Vem, da kdor preganja Chuto, mora umreti... umorijo ka gače!«
Vse to mi je pripovedoval moj vodnik Serafino in ko je končal sem se mu smejal in ga dražil zaradi njegovega praznoverja. Bil je užaljen in ko sem ga še dalje zasmehoval, je malodušno dejal: »Dobro, gospod, ti hočeš!! Jaz ti bom vjel Chuta. Potem bom umrl in ti me ne smeš nikdar več imenovati strahopetca!«
Šla sva nad metulja. Pozno popoldne sva opazila metulja. Se-
rafino se je plazil za njim, jaz pa sem mu napeto sledil z očmi.. Počasi, čisto počasi je nastavil Indijanec pihalnik na usta in nežna puščica je sfrčala iz njega.
Razveselil sem se in vzkliknil: »Imenitno! Zadet je, Serafino!«
Tedaj — krik ...
»Tu, gospod v nogo... jaz umiram... ti imaš Chuta... jaz pa sem imel prav.
Po treh minutah se je že zvijal v krčih in po desetih minutah je bil mrtev.
Strup kače lachesis deluje hi-to in sigurno!
Poiskal sem ustreljenega metulja. T>otem pa me je postalo groza in sem pobegnil v taborišče. Tam sem se zaril v šotor, v strahu, da tudi mene piči modras. Naslednjega dne pa sem natovoril vse svoje stvari na mulo mrtvega Indijanca in se vrnil v Muzo.
Na poti me je res naskočil modras, a pičil je mojo mulo. Ostala je na licu mesta mrtva. Naslednjega dne pa sem spravil svojo prtljago s pomočjo drugega Indijanca v Muzo in zapustil Kolumbijo za vedno.
Itidajatelj: Josip Fr. Knaflič - Urednik: Milan Zadnek — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek - Vsi v Ljubljani