tohnja vsak Celrlek pop.; ▼ sluCaju pra»nlka ten poprej - Uredništvo: EJubigana, MlkloSI. lava e. — Vefranklrnno pisma se n« sprejemajo
= 11
Posamezna tlevllka Din l'5o — Cena: »o 1 mesec Din 5 -, za Četrt leta Din IS'., za pol leta Din 3o -; za Inozemstvo Din 7-- (mesečno) — Oglas: po dogovoru
Oglasi, reklamacije In naročnina na uprav* MlkloilČKVo cesta (palačo Delavske zbornic«) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna zvesa
Došlo ‘2 „•!}, 1930
Poštnina plačana v gotovini , gtev.	^_ V	Ljubljani.	v	četrtek	dne	27.	februarja	1930._LetO	(it.
DELAVSKA
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Osemurni delavnik
Združeni jugoslovanski delodajalci že od leta 1922 sem, ko je bil uzakonjen v naši državi osemurnik, zahtevajo, da se le-ta odpravi in določi najmanjši delovni čas na 10 in 12 ur dnevno. Tudi od' sedanje vlade ponovno zahtevajo, da pri reviziji zakona o zaščiti delavcev, temu ugedi.
Osemurni delovnik je produkt skoro 100 letnega boja delavstva za njegove človečanske pravice. V tem boju ne pomeni osemurni delavnik nič več in nič manj kakor neko jako uspešno, da, najbolj uspešno jamstvo proti izkoriščanju delavca cd strani kapitala, pomeni najbolj efektivno obrambo človeka pred izrabljanjem po denarju, stroju, je v danih razmerah nek reelen opomin družbi, da več nego vse drugo pomeni človek, njegova osebnost, njegova duša. Osemurni delovnik kliče vsem, da človek ni same stroj, ki dela in producira, ampak, da ima višje potrebe, ki zahtevajo, da od jJela počiva, da ima tudi industrijski suženj, kar delavec v'današnji družbi je, pravico, da se v izdatnem počitku od dela zave svojega človečanskega dostojanstva, svoje pravice do lepšega življenja, pravice do svoje intelektualne izpopolnitve in kulturnega dviga. Osemurni delovnik je z eno besedo, obramba najvišje etične dobrine, obramba človeškega življenja pred izkoiiščevainimi nagoni.
Delodajalci navajajo proti osemurnemu delovniku kot najjačji argument razlog, da je treba pomnožiti po povečanem, oz. podaljšanem delu proizvodnjo v korist cele družbe. Sam na sebi je ta razlog lahko upravičen in če so gospodarske razmere res take, da zahtevajo več dela, potem je tudi dejansko upravičen. Če korist celote zahteva, poteni je diskusija o tem, ali sme delavnik prekoračiti tudi normo 8 ur, gotovo potrebna in mogoča in se ji nihče ne bi pro-tivil. Kajti mi vemo, da osemurni delovnik ni absolutna norma, ni absolutna mera dela v fiziološkem, ne v socialnem, ozir. gospodarskem oziru, ker nekatera dela dovoljujejo z fiziološkega ozira tudi 9 urno delo, dočim druga kategorično zahtevajo le 6 urno delo; z gospodarskega in socialnega ozira pa nekatera dela večji delovni čas lahko celo zahtevajo; tako n. pr. na vsak način delo kmetskih poslov in njemnikov, oz. dninarjev. Mi vemo, da se v sovjetski Rusiji z ozirom na potrebo večje proizvodnje dela več kot osem ur, ker delavci sami uvidevajo, da je naravnost njihova dolžnost v korist splošnosti delati tudi nadure. Toda, če naši delodajalci zahtevajo povišanega delovnika z ozirom na blagor celokupne družbe, če torej v tem vprašanju apelirajo na solidarnost človeške družbe, na gospodarsko1 in socialno korist vseh, potem pa mora delavstvo kapitalistu odgovoriti: Kapitalistično podjetništvo mora dosledno gledati na blagor celokupne človeške družbe tudi taki at, kadar ne gre dejansko, kakoi v slučaju osemurnega delovnika, v prvi vrsti za pomnožitev njegovega dobička, njegovega profita, da se ne sme postavljati na obče socialno stališče samo takrat, kadar gre za njegovo kožo, ne samo thkrat, kadar gre za to, da po po-ronožitvi dela naraste celokupna vsota gospodarskih dobrin, ampak, da morajo enako upoštevati skupni interes družbe tudi takrat, ko gre za razdelitev teh gospodarskih dobrin, ko gre za pravično mezdo, za soudeležbo delavca na dobičku od povišane produkcije in dela, ko gre za to, da sploh izgine razredna ločitev v cn6j y večajo svoj kapital na račun sadov tujega dela in v one, ki morajo ta kapital množiti na račun svojega golega življenjja in svojega človeškega dostojanstva! Kadar bodo ti krogi raz-
umeli, da socialni blagor ne zahteva samo povišanega dela od strani delavcev, j ampak v isti meri večjega zaslužka, pra-, vičnejših delovnih pogojev v vseh pogledih, z eno besedo, temeljne preuredbe j človeške družbe, tako da si ne bodo stali ’ nasproti izkoriščani in izkoriščevalci, am-j pak popolnoma enakopravni proizvajalci j gospodarskih dobrin, ko bodo z eno be-
I	sedo vsi enakovredni delavci v službi | družbe, takrat šele bo mogoče pristopiti ! k vprašanju, ali in kako naj se preuredi delavnik, kako naj se prilagodi posameznim vrstam dela. — Takrat šele bo družba po znanstvenih, fizioloških in socialnih kriterijih določila po posameznih gospodarskih strokah ono mero dela, ki je mogoča in družabno potrebna. Potem osemurni delovnik ne bo več golo obrambno sredstvo proti izkoriščanju, ampak bo le ena vrsta delovnika med pravično diferenciranimi strokovnimi delovniki sploh.
Dokler pa kapitalizem tega ne prizna, dokler družabno korist vidi samo tam, kjer donaša v prvi vrsti dobiček njemu, ne priznava je pa tam, kjer zahteva ta družabna korist vpoštevanje delavca, njegovega zaslužka, njegove enakopravne soedločitve v gospodarskem proizvajalnem procesu, — tako dolgo o
V	zadnji številki Delavske Pravice« smo obrazložili delo borz dela glede posredovanja dela brezposelnim v času zadnjega leta. Danes pa hočemo obrazložiti denarno možnost in gospodarstvo te inštitucije, iz česar bo tudi razvidno, koliko in v kakšni obliki prejemajo brezposelni denarne podpore.
Da bo možno vsakemu delavcu si ustvariti jasno sliko, je treba, da spoznamo določbe ministrske uredbe z dne 26. novembra 1928, s katero je bila upostav-ljena organizacija posredovanja dela in so bile ustanovljene javne borze dela za vso državo. Z isto uredbo so bila tudi odmerjena sredstva za kritje upravnih stroškov borz dela in za dajanje podpor brezposelnim. Delavstvo je prispevke za borze dela plačevalo že od leta 1922 dalje. Vsi prispevki od leta 1922 do 1927 pa so se zbirali v državni hipotekarni banki v Beogradu. Ker se niso uporabljali za namene, za katere so bili pobrani, je njih vsota v navedeni dobi narastla na skoraj 40 milijonov dinarjev. Glasom navedene uredbe se je gorenja vsota razdelila na posamezne pokrajine v istem razmerju, kakor je bila pobrana. Tako je tudi Slovenija dobila skoraj 6 milijonov dinarjev.
O	usodi teh 6 milijonov dinarjev pa Borza dela v Ljubljani ni mogla odločati, ampak je o teh odločal minister za soc. politiko. Od te vsote je bilo določenih 90% za fond za dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj, ostalih 10% pa za vzdrževanje borz dela in za dajanje podpor brezposelnim. Fond za dajanje cene-^ nih posojil se je porabil takole: mariborska mestna občina je dobila 2 milijona brezobrestnega posojila za zidanje delavskih stanovanj. Celjska mestlia občina je debila 250.000 Din za iste svrhe kot Maribor. Stavbna zadruga »Delavski dom« v Kranju 250.000 Din za nakup hiše, katera se je prezidala za delavski azil in delavsko kuhinjo. Delavska zbornica v Celju 170.000 Din, Delavska zbornica v Ljubljani 1,800.000 Din. Ostala vsota 435 tisoč Din je naložena kot fond za dajanje cenenih posojil. V ta fond se zbirajo tudi vrnjena posojila in obresti od zgoraj navedenih vsot.
S 1. jan. 1927 se je za vsako javno borzo dela pričel voditi poseben račun rednih dohodkov in izdatkov. Pri vsaki Javni borzi dela sta bila ustanovljena dva fonda in sicer fond za vzdrževanje borze
osemurnem delovniku kot normi delovnega časa delavstvo ne bo moglo diskutirati, ker si ne sme samo oropati pridobitve, ki v danih razmerah delavca najbolj ščiti pred izrabljanjem. Pristopilo pa bo k diskusiji tega vprašanja le, ko se pravice kapitala vsaj toliko omeje, da tega sredstva za svojo fizično in moralno obrambo ne bo neodhodno rabilo! Ni »lenoba« ali »strokovni razredni egoizem , ki je osemurni delovnik povzdignil v svetinjo borečega se delavskega stanu, ampak osemurni delovnik je v današnjem družabnem redu v prvi vrsti moralen postulat, da se delavec, ogromna večina človeštva, vsaj nekoliko upošteva kot človek, ki ni in ne sme biti samo stroj, ki producira za druge, sam pa se izrabi v korist in blagor »celote«, to je kapitalizma, ki zahteva za svoj dobiček žrtev milijonov živih, kvišku stremečih in svojega prostora na solncu zahtevajočih duš!
Zato država kot skupna zajednica vseh državljanov — posedujočih in neposedu-jočih — kot varuhinja naravnega prava, na katerega načelih je tudi ona sama zgrajena, ako noče biti popolnoma samo' orodje v rokah posedujočih — razredna
—	ne more slediti stremljenjem izkorišče-valnih nagonov prepojenih kapitalistov.
dela in njenih podružnic ter fond za dajanje cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj. V prvi fond bi se moralo glasom uredbe zbirati 45%, v drugega pa 55% vseh pobranih prispevkov za borzo dela. Dejansko pa se prakticira tako, da borza dela v svoj proračun vstavi 45% pobranih prispevkov kot redne ter 55% kot izredne dohodke. Vendar pa vzdrževalni izdatki in dajanje podpor zgoraj določenih 45% ne sme prekoračiti.
V	letu 1929 je proračun borze dela predvideval 1,530.000 Din dohodkov iz vplačanih prispevkov. Od tega se je porabilo: podpor je bilo izplačanih 1. 558 rednih v znesku 240.988 Din, 523 izrednih v znesku 63.442 Din ter 190 potnih v znesku 14,792 Din. V istem času je Borza dala v Ljubljani izdala 8882 izkaznic za polovično vožnjo potujočim in dela iščočim delavcem. Te vožnje ne gredo v breme borze dela, ampak v breme države. Skupaj je Borza dela izdala za podpore 325.222 Din. Stroški za vzdrževanje Javne borze dela v Ljubljani ter njenih podružnic pa so znašali v letu 1929 528.680 Din. Skupni izdatki so znašali 853.882 Din, iz česar je razvidno, da je 677.903 Din ostalo neporabljenih. Ta preostanek se zbira v tako zvani rezervni fond. Ta rezervni fond dosega že lepo vsoto nad 1,500.000 dinarjev. Večji del takega fonda se je nabralo iz prihrankov na neizplačanih brezposelnih podporah.
Zakaj kljub velikem številu brezposelnih ostajajo sto in stotisoči na neizplačanih podporah ter kako namerava Borza dela ta denar, ki se zbira v rezervni fond, porabiti, bomo obrazložili prihodnjič.
Ratifikacije mednarodnih delavskih konvencij. Nemčija je ratificirala konvencijo o brezposelnih podporah brezposelnim vsled brodoloma. S tem je Nemčija dosedaj sprejela 14 konvencij.
—	Italija. Ministrski svet je sklenil ratifikacijo konvencij o odškoditvah za nesreče v poljedelstvu in o določitvi minimalnih mezd. — Danska. Minister za socialne zadeve je predložil parlamentu v ratifkacijo 3 konvencije: o enodnevnem tedenskem počitku v obrtnih podjetjih, o dopustni starosti otrok za zaposlitev v poljedelstvu in konvencijo o združevalni in zborovalni svobodi kmetskih delavcev.
Doma šn po svetu.
Konferenca škofov Jugoslavije je bila preteklo soboto zaključena. Razprave so bile popolnoma tajne in tudi sklepi niso bili objavljeni. Znano je le, da se je razpravljalo in sklepalo o položaju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Sklepe je sporočil predsednik jugoslovanskega episko-pata, zagrebški nadškof dr. Bauer, vladi in oblastem pismeno.
Konferenca banov se vrši v Beogradu radi enotne ureditve vseh banovinskih proračunov. Zdi se, da banovine radi davčne izčrpanosti prebivalstva ne bodo smele nalagati novih splošnih davkov.
Službene obleke bodo po odloku notranjega ministrstva morali nositi od 1. julija dalje vsi višji državni politični uradniki. V to svrho se jim prično s 1. marcem izplačevati posebne doklade.
. Nemški poslanik Koster, ki je umrl v Beogradu je bil prepeljan v Berlin in tam pokopan.
Jugoslavija in carinsko premirje. Stališče Jugoslavije do carinskega premirja je obrazložil na konferenci v Ženevi ju-gcslov. trgovinski minister Demetrovič. Jugoslavija je spričo svoje liberalne gospodarske politike, ki jo vodi že ves čas, vsekakor za carinsko premirje, toda pod določenimi pogoji.
Velikim poneverbam pri zagrebški železniški direkciji so prišli te dni na sled. Aretirani so bili trije uradniki in en tesar. Fingirali so dobavo železniških pragov in pri tem poneverili pol milijona dinarjev.
Večjih redukcij v premogovnikih TPD ne bo. Praznovali pa se bodo šiliti. Ako se ne zviša odvzem premoga, se bo delalo za zalogo.
Cene kruhu so zvišali pekovski mojstri v Zagrebu in v Beogradu, cena pšenice pa pada.
Prometno ministrstvo je izdalo nov pravilnik o voznih olajšavah. Po tem pravilniku, imajo poleg državnih uradnikov 50% popust na železnicah in parobrodih tudi nameščenci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
Delavska zbornica v Novem Sadu bo gradila svejo palačo. Ministrstvo za soc. politiko je gradnjo že dovolilo.
Konferenca o carinskem premirju v
Ženevi je radi krize francoske vlade zastala.
Delo na londonski razorožitveni konferenci, ki se je pričela z velikimi ceremonijami je skoro čisto prenehalo. Pravijo, da je konferenca že mrtva.
Novo francosko vlado je sestavil radikalni socialist Chautemps. Čim pa se je pojavila pred parlamentom, je pri glasovanju za zaupnico ostala v manjšini za 15 glasov. Bržčas bo sestavil novo vlado zopet Tardieu, voditelj sredine in desnice, ki sta vrgli vlado Chautempsa, ki je živela komaj 48 ur.
Na Japonskem so se vršile volitve v parlament. Vladna stranka (liberalci) je dobila absolutno večino mandatov — 243, celokupna opozicija 223 mandatov.
Češkoslovaški parlament je sprejel zakon o zaslugah predsednika Masaryka za republiko. Proti so glasovali komunisti in nemški nacionalisti. Poslanci slovaške ljudske stranke se seje niso udeležili, ampak podali javno izjavo, zakaj za ta zakon ne morejo glasovati.
Avstrijski kancelar dr. Schober se mudi v Berlinu. Nekateri vedo, da gre za zvezo med Avstrijo, Italijo in Nemčijo.
Avstrijski parlamnet je soglasno sprejel pogodbo z Italijo in haaške dogovore. Velenemci so zahtevali v debati revizijo mirovnih pogodb v tem smislu, da Avstrija in Nemčija nista zakrivili svetovne vojne. Socialni demokrati so izjavili glede pogodbe z Italijo, da glasujejo zanjo, ker je razsodiščna pogodba, v smislu katere se rešujejo vsi spori pred mednarodnim razsodiščem.
Zakaj plačujemo prispevke za Borzo dela?
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarji.
Tovariši! Najuspešnejše orožje krščanskega delavstva vseh stanov, v obrambi za svoje človeške pravice proti kapitalizmu, je edino le močna strokovna organizacija in lasten delavski tisk. Zatorej, viničarji iz vseh goric! Razumimo največji pomen svoje »Strokovne zveze viničarjev« in našega časopisa »Delavske Pravice«! Pridobivajmo povsod še neorganizirane naše tovariše in naročimo se vsi na tedensko »Delavsko Pravico«. Storimo s tem vsak svojo dolžnost! Vse za gmotno in moralno povzdigo našega stanu!
Iz centrale. Prihaja čas občnih zborov skupin. Pripravljati bo treba poročila odborov o letošnjem delovanju, predvsem tajnikov, blagajnikov in predsednikov. Na vse občne zbore pošlje centrala svojega zastopnika, zato naj skupine upoštevajo to. Blagajniki skupin, ki še niso poravnali zneskov za viničarske knjižice, tiskovine za pogodbe, uredbe in članske knjižice, naj to store. Koliko pa še imajo teh v zalogi, naj pošljejo spisek. Prav tako je sporočiti, kateri član še nima sedanje trdo vezane članske knjižice. Tisti, ki članske knjižice ni plačal, se ne smatra članom.
Časopis! Kako naročite tedensko »Delavsko Pravico«? Pojdi k svojemu zaupniku ali k predsedniku skupine, h kateri spadaš, povej svoj točen naslov, plačaj za celo leto 24 Din ali za pol leta 12 Din, pa boš dobival časopis redno vsak teden. Za naše viničarske razmere je to najcenejši list. Ako ga ne utegneš vedno čitati sam, pa ga bodo zelo radi čitali otroci, katerim bo v izobrazbo.
Viničarski red se ne izvaja ali pa zlonamerno tolmači še vedno v velikem obsegu. Vse slučaje protivnosti in kršitev viničarskega reda s tem, da se komu noče sprejeti obvezna in službena viničarska knjiga, ali da se pismena pogodba noče izvesti ali urediti službeno razmerje skladno z določili viničarskega reda, je smatrati kot upor proti zakonitosti. Naroča se, naj skupine vse take slučaje z natančnim naslovom do-tičnega vinogradnika ali nameščenca (šafarja) in prizadetega viničarja, podprte s pričami pošljejo centrali, kjer se bo z vsem potrebnim opremljeno dostavilo v vednost in postopanje pristojnim oblastem.
Nagrade. Ponovno izpodbijamo trditve nekaterih vinogradnikov in oskrbnikov, da naj bi le tisti viničar dobil na-
grado, kateri sam opravi vsa dela v vinogradu brez tujih delavcev. Tako ne določa viničarski red in ni tako resnica. Ako bi veljale take trditve, potem sploh niti en viničar ne bi dobil nagrade, ker bi že nalašč zato vinogradnik ob kaki priliki najel vsaj za en dan tuje delavce, pa čeprav samo dva ali tri, ker bi s tem viničarju odpadla nagrada. 20—30 Din bi kot plačo dveh ali treh delavcev lažje pogrešal, kakor pa 300—400 Din nagrade viničarju. V praksi bi se tako tudi izvajalo. Take vesti razširjajo pač ljudje, ki jim je žal, da dobi viničar nagrade ali ki iz skoposti viničarju tega ne priznajo. Imajo pa take trditve tudi namen, nevedne viničarje preplašiti od zakonite svoje zahteve, kar bi koristilo le gospodarjevemu žepu, ker je mnogo takih, ki v resnici sami niso v stanu obdelovati obsežnega vinograda. Nagrada gre viničarju za skrb, kako se dela v vinogradu opravijo, brez ozira, ali dela on s svojimi ali tujimi delavci, ima še pri tem šaiarja ali ne.
Viničarska komisija je prva merodajna obravnavati vsak spor med viničarjem in vinogradnikom iz službenega razmerja. V prid prizadetim viničarjem se je že veliko takih komisij izvršilo. Smo že tudi doživeli, da se je komisija, ker jo je zahteval viničar, skušala umetno preprečiti, zavleči in celo proti tozadevnim predpisom viničarskega reda postopati in sklepati. Zato opozarjamo vse, ki bi kdaj morali komisijo zahtevati ali svojega tovariša zastopati, da dobro pregledajo pred komisijo viničarski red vsestransko. Nevednost je še vedno najdražja stvar.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Umrl je 21. febr. v Vinskem vrhu tov. Filipič Ivan. Bil je oče številne družine in v izvrševanju svojega poklica povsod pošten in zvest. Njegov sin je zaupnik naše skupine. Kljub težki in dolgotrajni bolezni je vedno plačeval redno članarino. Podporni sklad mu je v bolezni pomagal z izdatno podporo, sedaj pa so ostali njegovi sprejeli še 300 Din posmrtnine. Bog mu daj večni mir! Ostalim pa izraz sožalja vseh organiziranih viničarjev.
Kapela. Umrl je član naše skupine tov. Franc Lukovnjak. Zemljica, v kateri počiva, naj mu bo lahka! Podporni sklad je izplačal njegovim takoj 300 Din posmrtnine. — Tovariš K. se je moral oglasiti končno na sodišču za svoje vini-
cl)uhh
eča usta
SARGOV
KALUDONT
čarske pravice. Večkrat je prosil svo-jega gospodarja, naj mu vendar plača zaslužek, bodisi v denarju ali v zrnu, katerega mu je bil dolžan za delo leta 1929. Ko je zahteval viničar pismeno pogodbo in pravice po viničarskem redu, sta mu oba z gospodinjo rekla, da drugega zakona ne priznata, kakor onega, ki je njiju zvezal. Tako je bilo brezuspešno vse:	plačal	ni nič v de-
narju, ko je prinesel viničar vreče, da mu da zrne, ker je tako pristal končno gospodar, nazadnje še teh praznih ni dobil nazaj. Sodišče pa bo že napravilo red, ker drugače pač ni šlo. Zopet en dokaz več, kako se mora ubogi viničar težko mučiti najprej pri delu, potem pa čakati leto in dan na zaslužek in končno raztrgati še ene podplate, preden ga dobi na dlan. Ta primer ni edini te vrste, ampak jih je vse polno. Viničar naj bi samo delal kot črna živina, plača ga naj sploh nič ne briga, to bi naj uredil že gospodar sam, koliko in kdaj hoče. Tako navado bomo že odpravili z zakonitimi sredstvi, samo močne strokovne organizacije je povsod treba viničarjem! Zato se složimo!
Gor. Radgona. Kakor povsod, tako se tudi pri nas godi enim viničarjem boljše, drugim pa slabše, kakor pač znajo gospodariti. Tam, kjer je zaslužek skoraj ničev, tam najbolj varčen viničar iz nič gospodariti ne more. Vinogradniki radi očitajo, češ, viničarji ste zato taki siromaki, ker s tem, kar imate, ne znate ravnati in nekateri preveč pijejo. So redki taki slučaji, s katerimi pa ne gre dolžiti vse viničarje, so pa prav taki tudi vinogradniki, a vendar mi ne trdimo, da so vsi taki. Pri nas v Gor. Radgoni so tudi vinogradniki organizirani v »Vinarskem društvu«. Pravkar izšla štev. njihovega glasila
-Naše gorice« prinaša poročilo o seji odbora podružnice, katere predsednik je duh. svetnik g. p. Ivan Pavec, da je bil dne 28. dec. 1929 sprejet predlog: »Nezdravo razmerje med viničarji, odnosno Viničarsko zvezo v Ljutomeru in delodajalci naj se skuša na primeren način urediti.« Gotovo smo vsi viničarji zato, naj bi se res enkrat uredilo med nami in vinogradniki pravično in zakonito lazmerje, enako smo vsi funkcijo-narji »Strokovne zveze viničarjev«, bodisi v Ljutomeru ali tukaj v Gorenji Radgoni si v tem edini, naj bi se vendar viničar smatral enkrat za človeka, ki ima pravico do življenja, ki je glavni činitelj, da more obstati vinograd in vinogradnik, naj bi se viničarski red brž priznal in izvajal. Danes so res prave »nezdrave« razmere in samo od vinogradnikov je odvisno, da se čimprej ozdravijo. Kdor povzroča take »nezdrave« razmere, naj služi naslednji primer. Vinogradnik H. ima 1 % vinograda v okolici Gor. Radgone, na katerem dela tov. M., ki je že lani opozoril svojega gospodarja, da bo treba pismeno pogodbo in drugo, kar določa sedanji viničarski red. Vinogradnik H. pravi viničarju: Dobro! Če hočeš tudi nagrado, potem delaj vsa dela v vinogradu sam! Tovariš je mislil, da je res tako in se je tudi tega držal in vinograd tako sam obdeloval. Vinogradnik mu je dnevno plačeval samo Din 7 50. Uporabil pa je viničar ob času nujnega dela v vinogradu še zraven svojih, tudi 15 tujih delavcev, katere pa je njemu gospodar plačal ravno tako vse po Din 7 50. Tuji delavci pa služijo pri nas dnevno Din 10, zato je moral tem doplačati viničar iz svojega. Tako je viničar dejanski zaslužil le dnevno 5 Din. Gospodar se je smejal in mu je bilo všeč. Zakaj ne
Atom:
Pravica do počitka.
(Delavska okrožnica papeža Leona XIII.)
60. In na podoben način je še več stvari, ki jih je treba pri delavcu zavarovati s pomočjo države, in sicer najprej duhovne dobrine. Čeprav je umrljivo življenje kakorkoli dobro in zaželjeno, vendar ni ono tisto zadnje, za kar smo rojeni, temveč le pot in sredstvo za življenje duše, ki se ima spopolniti v spoznanju resnice in v ljubezni do dobrega. Duša je, ki nosi izrazilo podobo in sličnost božjo in v kateri biva ono dostojanstvo, na podlagi katerega je bilo človeku naročeno, naj gospoduje nad vsemi nižjimi bitji in naj si v svojo korist napravi pokorne zemlje in morja. »Napolnile zemljo in podvrzite si jo in gospodujte nad ribami v morju in nad pticami pod nebom in vsem živalim, ki se gibljejo nu zemlji. (1 Alojz. 1, 28.) Vsi ljudje so v tej stvari enaki in ničesar ni, kar bi razlikovalo bogatine in uboge, gospodarje in služabnike, vladarje in državljane, »kajti isti je Gospod vseh«. (Rim. 10, 12.) Nikomur ni dovoljeno nekaznjeno kršili človeško dostojanstvo, s katerim celo Bog sam ravna »z velikim spoštovanjem«, niti ne sme ovirati prizadevanja za ono popolnost, ki je primerna za večiw življenje v nebesih. Da v lem pogledu človek celo prostovoljno ne sme dovolili, da bi kdo ravnal ž njim neprimerno njegovi naravi, ali hoteI zasužnjiti njegovo dušo; kajti tu ne gre za pravice, glede katerih ima človek proste roke, ampak gre za dolžnosti do Boga, ki jih je treba zvesto spolnovati.
61. Iz lega sledi, da je ob prazn iških dnevih potreben počitek od dela in truda. Vendar naj pod tem nilice ne razume nekako večje uživanje lenega brezdelju in še manj brezdelnost, po kakršni mnogi hrepene, ki nuj bi pospeševala napake in podpirala zapravljanje denarja, ampak vsekakor le počitek od dela, ki je posvečen po veri. Počitek, zvezan z vero, človeka obrne proč od del in opravil vsakdanjega življenja, da ga privede nazaj k premišljevanju nebeških dobrin in da večnemu božanstvu ukaže
pravično in dolžno češčenje. To je predvsem bistvo in to vzrok počitka, ki ga je treba držati ob prazni-ških dnevih, kakor je to že Bog v stari zavezi s posebnim zakonom določil: »Spominjaj se, da posvečuješ sobotni dan« (2 Mojz. 20, 8) in sum ga je dejansko učil, ko je bil takoj, ko je človeka ustvaril, skrivnostno počival: »Sedmi dan je počival od vsega delu, ki ga je bil naredil.« (I Mojz. 2, 2.)
Morda se nikjer tako zelo ne pozna vsa pogubnost sedanjega družabnega in gospodarskega sistema kakor tedaj, ko pride govor o pravicah delavca, ki jih ima kot človek, ki ima dušo in telo in enake dolžnosti in enake pravice, da ohrani eno in drugo. Prav posebno tu se vidi, da sodobni gospodarski in družabni sistem ceni človeka-delavca nižje kot stroj in žival in da ima zanj manj skrbi kakor za stroj in žival.
(lovek, in tudi delavec je človek, ima pravico do počit k a. Res je sicer, da je človek postavljen na zemljo, da dela. toda ne vedno. Človeške moči imajo svoje meje. Ne da se povsem točno ugotoviti, koliko počitka človek potrebuje, kajti te meje postavlja starost, različno delo, zdravstveno stanje itd., ki ni vedno enako. Naravno pravo določa, da mora človek imeti toliko počitka, da nadomesti in obnovi onp sile in moči, ki jih je pri delu izrabil. Ako tega ne stori, škoduje lastnemu zdravju in življenju. V ta namen potrebuje nedeljski, oziroma prazniški počitek. Počitek ponoči in med kosilom ne zadostuje za nadomestilo moči, ma-gari če je hrana še tako močna in dobra in tudi, če ima delavec dobro spanje. Pravico do počitka pa ima človek tudi radi zabave, ki mu je potrebna, ker človek ni postavljen na svet samo radi dela, ampak tudi, da je v gotovi meri srečen.
Človek, in tudi delavec je človek, n i m a samo pravice do počitka, a m -p a k tudi dolžnost počitka. Ne samo radi telesnega zdravja in življenja, katerega ni sam gospodar, ampak Bog, ampak tudi in prav posebno radi duše. Dolžnost ima. da skrbi za svoje duševno spopolnjcnje, s tem oplemeniti in tudi izobrazuje svojega duha. Tu je eden izmed vzrokov, zakaj
mnogi delavci nimajo vere. Kristjanu so potrebne pridige, ki mu naj dajo potrebno oporo v boju zoper napade na vero, ki naj bi ublažila liasprotstva med stanovi, ker so v cerkvi vsi enaki, tam se oznanjajo dolžnosti in pravice gospodarjev in delavcev. Ta pouk in utemeljitev verskih resnic mu more nuditi nedeljska pridiga in krščanski nauk. Potrebna je kristjanu tudi maša in prejem zakramentov radi milosti in božje pomoči, ki jo mora imeti v boju zoper lastno poželjenje in zoper mike sveta.
Velika množica pa je delavcev in delavk, ki jim je skozi celo leto, pol leta, več mesecev, vsak mesec, par tednov enostavno onemogočeno prisostvovanje pri pridigi in nedeljski, oziroma prazniški maši, ki' jim je pogosten sprejem zakramentov onemogočen, ali tako otežkočen, da je temu enako. In vendar so ti prav tako ljudje, ki so enako izpostavljeni nevarnostim lastnega poželjenja in od strani sveta, proti-sredstva v cerkvi pa jim je onemogočeno uporabljati radi službe. Ali se moremo potem še čuditi, če pri takem človeku vera peša ali polagoma izgine?
Dolžnost počitka veže delavce očete in matere tudi radi vezi z lastno družino. Drugače preneha vsaka vez, če prideta oče ali mati v stik z družino samo v poatjih večernih urah. In če preneha ta vez in stik z družino, je-li potem čudno, če si išče zabavo drugod, po gostilnah itd. in se uda morda celo pijači?
Korist imajo od počitka tudi delodajalci, ker spočiti delavci lažje in boljše delajo in je običajno v obratih tudi mnogo manj nesreč, ker delavec lahko pazi, česar pa radi preutrujenosti pogosto ne more. Koristil pa bi dosledno izveden nedeljski počitek tudi državi sploh, ker bi se s tem število brezposelnih občutno zmanjšalo.
Vsi ti razlogi jasno kažejo, da je a- prvi vrsti dolžnost države, da tu poseže vmes, ker gre za dobrobit večine državljanov, zlasti ker je edino ona, ki tu more napraviti red. Tudi katoliški podjetniki večkrat ne spolnjujejo te dolžnosti nasproti delavcem samo radi konkurence« z nekatoliškimi. Proti tem pa je edina odpomoč država in državni zakoni.
bi? Pismeno pogodbo pa je celo leto zavlačeval, enkrat .ni bilo tozadevnih tiskovin dobiti, drugič ni znal prav slovenski, tretjič pa, ko je končno pogodbo — v decembru 1929, ko ni več dela v vinogradu — dal viničarju, pa je dostavil, da za leto 1929. nagrade ne izplača in tudi deputatnega zrnja ne da. Kaj se sedaj to pravi, mora razumeti vsak, tudi naši gospodje vinogradniki. Samo želeti je, da bi se res še na od-borovih sejah »Vinarskega društva« v naši Gor. Radgoni razpravljalo o takih ne samo »nezdravih«, ampak tudi silno nesocialnih, nekrščanskih in zakonito nedovoljenih »razmerah« radi prevelikega izkoriščanja viničarjev. Dovoljujemo si predlagati, ako se že o viničarjih razpravlja, naj društvo pozove vse svoje vinogradnike, naj do svojih ubogih trpinov viničarjev upostavijo vendar vse svoje odnošajc in delovno razmerje v pravičnem in praktičnem krščanskem duhu. To pričakujemo tem bolj iz razloga, ker društvu predseduje sam gospod duhovni svetnik. Siromaki in delavci sploh, tako tudi viničarji, zelo skrbno gledajo na zglede, na vsa dejanja in nehanja med njimi živeče duhovščine, najbolj pa v socialnem in gospodarskem njenem udejstvovanju v prilog delavstva. Iz tega si premnogi pač lahko tudi sam ustvarja svojo vero in zaupanje v krščanstvo.
Viničar gornjeradgonski.
Sv. Bolienk pri Središču. V nedeljo 23. februarja se je vršil v prostorih g. Gregorinčiča sestanek skupine »Strokovne zveze viničarjev«. O pomenu strokovne organizacije je govoril tov. P. Rozman. Udeležba je bila še povolf-na in pristopilo jih je nekaj na novo. Radi hujskarij nasprotnikov naše strokovne organizacije, radi nevednosti in nesložnosti naših viničarjev samih, imamo pri delu za razmah organizacije zelo težko stališče. Vztrajati hočemo in moramo! Vemo, da je le v slogi moč in le v borbi zmaga!	Viničar.
Papirničarji
Vevče. V nedeljo 23. t. m. se je vršil otbčni zbor papirniškega delavstva v D. M. v Polju. Precejšnje število člapov je napolnilo društveno dvorano.
Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal tov. načelstveni tajnik, ki nam je orisal potek gibanja delavstva v preteklem letu, posebno pa papirniškega delavstva. Bodril je delavtvo k organizaciji, da bomo kos vsem kapitalističnim viharjem. V splošno zadovoljstvo je bilo sprejeto poročilo odbornikov. Iz poročil je bilo razvidno, da se je organizacija številčno dvignila od zadnjega letnega občnega zbora za 300%. V tej dobi je imela skupina 3 seje, zaupniški zbor tri sestanke. V svrho poživitve
organizacije pa je bil en shod za vse delavstvo v Vevčah.
Predsednik skupine tov. Sotlar je poročal o pomenu organizacije. Koliko pomeni organizirano delavstvo, koliko pa neorganizirano. Dejal je: »Ravno sedaj se nam nudi prilika videti učinek preslabo organiziranega delavstva, kajti če bi bilo delavstvo vse naše države organizirano kot en mož, bi se kapitalisti ne drznili predlagati takih predlogov, na podlagi kate/ih naj bi se naše stare pravice okrnile ali pa popolnoma ukinile. — Ni pa še dovolj, da smo samo organizirani, temveč tudi, kako smo organizirani; treba je delavskega časopisja in kakšnega? Naša »Delavska Pravica« naj nam bo zvezda vodnica. Nikar pa ne takega časopisja, ki v tako resnih časih kot se nahaja sedaj delavstvo, ko se za nas sklepajo novi zakoni, molči in mu niso mar delavski interesi niti se zanje ne zavzema. Tako časopisje je strup za delavstvo; in tega strupa je mnogo. Zato delavci, tovariši, bodimo oprezni in ne nastavljajmo sami sebi nož na vrat. Če nas nobena druga sila ne bi vezala, nas bi morala vezati zavest, da smo delavci, da bomo v današnji družbi pomenili samo toliko, kolikor bomo močni in složni v organizaciji. To geslo naj nas vodi v novem letu. Ne osebni prepiri ali sebičnost, pač pa zavednost in medsebojna ljubezen nas bodo vezale, da bomo imeli tako organizacijo, kakršno moramo in hočemo imeti. — Na merodajne oblasti pa apeliramo s tega mesta, da cenijo vrednost zadovoljnega in zdravega delavstva v državi.«
Goričane-Medvode. Preteklo nedeljo 23. t. m. je imela naša organizacija svoj 10. redni letni občni zbor.
Predsednik skupine tov. J. Peternel je otvoril občni zbor ob 8 zjutraj, pozdravil navzoče, ter dal besedo zastopniku Jugoslovanske strokovne zveze, predsedniku tov. Žumru, ki je poročal
o	položaju delavskih organizacij ter o nujni potrebi močne strokovne borbe na podlagi krščansko socialističnih načel. Končno se je spomnil tudi za delavstvo pomembnega jubileja, ki ga obhaja to leto naš vrli delavski prvoboritelj tov. Jože Gostinčar, ki je tudi pri nas vsesplošno priljubljen. Zato mu želimo, da ga Bog ohrani še mnoga leta.
Predsednik skupine tov. I. Peternel nam je razlagal, kako važna jo naša organizacija. Mnogi se ne zavedajo, kaj pomeni zanje organizacija, kaj bi bilo z našim delavstvom, ako ne bi imelo organizacije, imamo dovolj zgledov na raznih okoliških podjetjih, pri katerih je delavstvo neorganizirano. Zato naj se delavstvo zvesto oklene svoje organizacije, kjer mu je mnogokrat edina rešitev, kar zlasti naša skupina lahko dokaže na mnogih zgledih preteklih let.
Nato se je oglasil k besedi tudi navzoči tukajšnji g. župnik V. Oblak, ki je delavstvo bodril k zvestobi do svoje organizacije. Delastvo naj zlasti pazi, da ima v organizaciji res pravo delavsko vodstvo, kateremu naj tudi odkritosrčno zaupa, ter ž njim sodeluje. Navzoči so g. župnikove tople besede z veseljem poslušali.
Nato so sledila poročila tajnika, blagajnika ter preglednika računov, iz katerih je razvidno, da organizacija dobro in pošteno deluje.
Sledila je volitev odbora, pri kateri je bil soglasno izvoljen zopet stari odbor.
Končno je, ko je bil dnevni red izčrpan, predsednik zaključil dve uri trajajoči in lepo uspeli občni zbor s pozivom na vztrajno sodelovanje vsega delavstva v skupni delavski organizaciji!
Zasebni nameščenci.
Nameščenstvo OUZD je dobilo s posebnim pravilnikom prometnega ministrstva za vožnje na železnicah in na parobrodih 50% popust. S tem je dobilo nameščenstvo, kar je zahtevalo že večkrat po svojih organizacijah. Kljub vedno odklonilnemu odgovoru je naša skupina stavila lani predlog za to, kar je zakon priznal. Dnevničarji sicer niso nič pridobili, ker popusta nimajo niti državni dnevničarji, pač pa se bo skušala pokreniti skupna akcija v korist naših in državnih dnevničarjev.
Organizacija je pOslala SUZOR-u predlog, da dobe »Radničko zaštito« vsi nameščenci brezplačno in ne samo višji položaji. — Tovariši! Zbirajmo! Organizirajmo! Vsi v strokovno organizacijo!
Kovinarji.
Lesce. V nedeljo 23. t. m. se je vršil v Lescah članski sestanek »Strok. skup. kovinarjev«. Navzoči člani smo se pogovorili o današnjem položaju v naši organizaciji in o prihodnjem delu. Ker pa mnogo članov baš v teh težkih časih za delavstvo ni čutilo potčebe, da se odzove klicu organizacije, čutim dolžnost, da jim spregovorim nekoliko o pomenu naše strokovne kakor tudi kulturne organizacije.
Kaj je strokovna organizacija, vemo vsi, posebno vemo prav dobro, kaj lahko zahtevamo od nje. Vedeti bi pa morali tudi za dolžnosti do nje, katerih se pa prav slabo zavedamo. Vsakega tovariša in tovarišice dolžnost je redno plačevanji- članskih prispevkov, pridobivanje novih članov. Če bomo to vršili, potem bomo od organizacije tudi lahko kaj zahtevali.
In naša kulturna organizacija? Marsikdo bo rekel, kakšna pa je zopet ta neumnost. Pa ni tako. Poglejte naše nasprotnike. Kako močne organizacije imajo! In oni vedo, zakaj tako delajo.
Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje
volne in svile
idealno sredstvo
Schichfov
RADION
m
Tudi mi imamo svojo kulturno organizacijo Krekovo mladino. Mlada je še, pa še to nam hočejo vzeti. Tovariši in tovarišice, zadnji čas je že, da pristopimo vsi do zadnjega, da bo res naša, delavska in da bo enkrat res lahko tudi v Lescah mogoče misliti na lepšo bodočnost krščanskega socialnega delavstva.
V	nedeljo 16. marca se bo vršili redni občni zbor »Strokovne skupine kovinarjev v Lescah«. Tovariši in tovarišice, na delo! Še je čas, da pozabimo na naše malenkostne osebne spore in da popravimo, kar je zamujenega.
Jožef Tonejc, t. č. tajnik.
Lesni delavci
Planina pri Rakeku. Tukajšnja strokovna skupina lesnega delavstva je imela v nedeljo, dne 23. februarja svoij letni redni občni zbor. Udeležba članov nam je priča, da se želja gotovih ljudi, ki jim je na tem, da bi organizacija razpadla, ne bo še tako hitro uresničila. Iz poročil odbora smo posneli, da skupina z veliko pozornostjo sledi delavskemu po-kretu, zlasti pa delu svoje centralne organizacije. Kakor pri vseh strokovnih skupinah JSZ je tudi pri tej skupini pozdraviti točno poslovanje. Predlagana
odveza je bila soglasno sprejeta. ___________
Zastopnik centrale tov. Lombardo je v daljšem govoru obrazložil položaj lesnega delavstva in delo centralne organizacije. Obrazložil nam je tudi gibanje delodajalcev pri reviziji socialne zakonodaje ter protiukrepe organizacije.
Jože Bor:
Pohujšanje na dvorišču.
Danes je Zelenec skovan mož. Odprta so mu vrata. Na stežaj se mu od-pro, ne da bi bil potrkal. Pot je lahka, kajti veliko besedo ima in vse ga posluša, saj se je povzpel do narodnega veljaka ki mu je ljudstvo pokorno.
Strmel je v papirje pred seboj in jezilo ga je, ko je pomislil, da bo moral na seji, na seji uprave govoriti o uporih. Delavec je vendar blago, cunja pravzaprav, ki je na prodaj. Če kupim obleko, lepo bi se zahvalil, da mi začne poskakovati na telesu, se mi upirati, mi biti z rokavi v obraz. Koncem koncev sem tudi jaz |e delavec. Družba je gospo ar. oda, jaz sem svetilnik družbe.
I	repi nanje ki mi je zavezano okrog vratu, je ona mogoena si]a> ki Ilie :e dvignila nad hlapce.. _ __ Ni krgJSansko metati ljudi na cesto sredi zime in pred božičem, ko se Bog rodi — __ je (.jta| Zelenec Janezovo pismo. Pa je krščanski upor? Ne boš, Janez, pravičen sem in natanko bom presodil tvoje grehe. In seveda, kakopak, danes naj razburja upr. svetnike radi delavca! Res je, volilee je, morda bo za našo kravato vrgel kroglico. Ampak, on je ščuvar! Tako pohujšanje sredi dvorišča! Krivica! : so vpili. Pa smo pravični ljudic in je čista naša vest.
V	težkem položaju je bil Zelenec. Če ga vržem na cesto, glej, pa bodo klicali: Poglejte jih, kako se igrajo z vami!
Gobci časopisov se bodo penili — ne, ne! Ugled nad vse. Čist je naš narod in pobožen. Mi mu moramo biti za zgled. In pa v pogum.
Tako je razmišljal ravnatelj, brskajoč po aktih. Tišina je bila v sobi. Prijetno toplo je bilo in vesel je bil pogled, ki se je ozrl v mrzlo dvorišče, kjer so valili sode, jih nalagali na vozove, ote-pavali sneg, napenjali mišice.
Tedaj je zaropotalo po hodniku, Ravnatelj je dvignil glavo, prisluhnil in naglo pogledal na uro.
»Sedem! Ob sedmih je sejlak
Dvignil se je in stopil k vratom, ki so se ta čas odprla.
»O!« se je začudeno priliznil in se globoko priklonil pred prišlecem. Bil je to Kljun, gospod Kljun, mesar in hiš petero posestnik, debel, čokat in ves zalit v rdeči obraz.
»Pozdravljeni! je zasopihnil. Uh, uh, vroča je pot. Še premalo je mraz za nas vodenične.« Počasi je lezel iz kožuha.
Ravnatelj mu je pomagal in ga je izpraševal: »Kako je z zdravjem, gospod Kljun?«
Kljun si je obrisal nos:
»Zdravje! Že gre, ampak redim se. Pravijo dohtarji: debelost, pa vem: vodenica je. Zadnjič sem se napotil v klet, pomislite, žagati drva. Pa nisem zmogel! Srce, srce! Blagor jim tem-le doli na dvorišču!«#' Ravnatelj se je sladko na-smehljal:
L j, revščina je sreča!
Pa je že prišel drugi in tretji skozi vrata in tako so prihajali: tajnik Mrko-gled in njegov svak Bolha, ki je bil po-
slanec svoje dni, duhovni gospod Benjamin, ki je pred leti podedoval za očetom, profesor Suhaič, sam sebi podoben, s pristriženo bradico in črnimi očali ter plešastim čelom, še Mehur je prišel, občinski svetnik in strasten zbiralec koledarjev, ki so bili povsod z rdečim podčrtani ta dan, ko je narod s kakim važnim dogodkom stopil korak bližje Meliur-jevim nazorom. Tako so prihajali in so prišli, točno ko ura, kajti pošteno je plačan čas za seje.
Ravnatelj Zelenec jp živahno tekal od enega do drugega in pomagal loviti obilna in suha telesa. Saj to je ono, kar je najhujše: ni človek pribit ko pokrov na stol ravnateljski. Zgodi se zamera in se razsrdi ta ali eni, kihne morda in že je stol prazen.
Upravni svetniki so pokašljevali, posedli po stol eh, si drgnili dlani, se drug drugemu priklanjali. Ta je prižgal cigareto, oni cigaro, le mesar Kljun je privlekel na dan zapisnico in položil nanjo številko 100, ki je znašala nagrado za sejo. »Da se ne pozabi!« je rekel profesorju Suhaču, ki je bil stegnil vrat.
Zapisal je gospod Kljun številko in se nagnil nazaj:
»Pa začnimo!«
»Sedem je ura!« je zavzdihnil gospod Benjamin.
»Tako!« je rekel trdo Zelenec, pograbil akte na pisalni mizi in jih z mrzlim obrazom prenesel na zeleno. »Sila važne stvari so, gospodje upravni svetniki, tako rekoč principi, ki jih vežejo naše kravate, narodu v ponos. Hm! Kako bi rekel, da bi bila beseda jasna in razumljiva vsakomur:	naše
delo, naše trdo delo je imelo uspeh in mislim, da boste zadovoljni. Kajti naš mili narod slovenski je v letošnjem letu stopil korak naprej, nepopisno veselje ga je prevzelo, navdušenje, narodna zavest — — — in naši sodi, gospodje, so se praznili, ko da teče iz tisočerih pip sladko vino . . . Narod se je izkazal!«
»Ah?« je zagodrnjal gospod Kljun ter pomenljivo pogledal profesorja, soseda. Ena misel je prevzela vse:	do-
biček. Zadovoljno so se premikali obrazi na stoleh, oči so se svetile v ognju, zrle v ravnateljev obraz, se nagibale po sobi tja do zalitega obraza v zlatem okviru in do tople peči, fotelji so škripali, roke so veselo drgetale . . .
»Narod se je izkazal!« je nadaljeval ravnatelj, »— — s toplim srcem nam je stopil naproti in mirne duše lahko zatrdim: v prav obilni meri smo tudi mi storili dolžnost. Kajti, kaj je voz brez konja, navdušenje brez rujnega vina? In tako bomo, gospodje,« — —-povzdignil je glas, da je zapel v visokem hreščečem udarcu — — »gospodje
 zvišali letošnji razdelek dobička.«
Zadovoljno so se zasvetili obrazi in gospod Kljun je počasi računal v glavi, za koliko se mu bo zvišalo imetje... Ravnatelj pa je nadaljeval:
»Zalibog pa vam moram sporočiti tudi žalostno novost.«
Nagel oblak je pokril vesela lica.
V	peči je glasno zaprasketalo, gospodje so se sklonili na mizo in si podprli glave z rokami in vse oči so radovedno in v strahu iskale ravnateljevih ust Rezko je bruhnilo iz ravnateljevega grla:	(Dalje.)
Sklep občnega zbora je bil, da se mora v bodoče vsak član po svoji možnosti in sposobnosti brigati za to, da se članstvo podvoji in skupina usposobi za uspešen boj proti izkoriščevalcem. Da bo beseda postala meso, zato tovariši na delo!
Krekova mladina.
Ljubijana-Sv. Peter. Ustanovni občni zbor naše nove družine v Ljubljani se je vršil 16. t. m. Storili so se tudi primerni sklepi za redno delovanje družine. Živi borba!
Preska-Goričane. 19. t. m. se je vršil pri nas redni občni zbor družine, na katerem smo sprejeli tudi nova pravila, s katerimi se izvrši reorganizacija družine na sekcije. Pripravlja se sekcija krekovk. Na delo!
Hrastnik. Redni občni zbor naše družine se je vršil dne 16. t. m. Izvršili bomo potrebno reorganizacijo, ustanovili tudi sekcije kakor določajo nova pravila. Hrastniška Krekova družina ima važno nalogo, zato tovariši to upoštevajmo in bodimo delavni!
Koroška Bela. Občni zbor družine se je vršil v nedeljo 23. t. m. Sprejeli smo nova pravila in jih predložili oblasti v odobritev.
Kočevje. V nedeljo 2. marca se bo vršil v prostorih gostilne Brama občni zbor naše družine. Začetek točno ob 3. Prijatelji mladine vabljeni, za tovariše obvezno! — Odbor.
Ljutomer. Naša družina šteje 20 članov in se živahno giblje. Na občnem zboru smo sklenili, da se redno vsako tretjo nedeljo v mesecu vrši sestanek. 16. februarja smo imeli že redili sestanek v pisarni SZV v Slamnjaku. Bilo je prekrasno razpoloženje. Po predavanju, ki ga je imel tov. P. Rozman, smo zapeli vsi skupaj nekaj narodnih pesmi in se razšli. — Prihodnji sestanek bo 16. marca ob 2 popoldne istotam.
Poslovne knjige. Vse poslovne knjige ima v založbi De'lavska založba r. z. z o. z. Obračajte se v teh zadevah naravnost na Delavsko založbo. Pri naro-
čilu sejnih zapisnikov sporočite tudi, koliko listov naj ima.
Razno.
Mesto Chicago v Ameriki ima prazne občinske blagajne. Nameščenci že niso dobili plače več mesecev. Občina ima dolga okoli 300 milijonov dolarjev.
O	delovnem času trgovskih nastav-ljencev se bo sklenila mednarodna konvencija. Mednarodni urad dela bo sezval poslodavce vseh držav na konferenco, da se ta konvencija sklene.
Stavka krojačev v New-Yorku je končana. Stavkujoči so šli prostovoljno zopet na delo, ker stavka ni kazala biti uspešna.
V	francoski Indokini je izbruhnila med vojaki domačini revolta. V boju proti vstašem so bili ubiti 3 francoski oficirji in 2 podoficirja. Koliko je bilo pobitih domačinov, se ne poroča.
Kitajska vlada hoče zgraditi zračno brodovje. V to svrho so prišli na Kitajsko ameriški strokovnjaki.
Nahatma Gandhi je predložil vse-indijski narodni skupščini akcijski načrt proti angleškemu gospostvu. V posameznih pokrajinah naj se začne s pasivno rezistenco, davki naj se ne plačujejo. Tako j naj bi se pritisnilo na vlado, da ugodi zahtevam.
Čez hribe in doline...
Jesenice, Mestni proračun je bil v sredo 19. t. m. izglasovan v višini 1 mil. 260.000 Din. Kritja za te visoke številke je po lanskih dohodkih bilo samo 600 tisoč dinarjev, zato je obč. svet sprejel sklep, da se na vse državne davke plačuje mestni občini 130%, tako, da bo vsak, ki je dosedaj plačal 12 Din od zgradarine državnega davka, plačal občini še 15 Din. Izenačila se je s tem poviškom vsa razlika med posameznimi pridobninami n. pr. med alkoholom, mesom, poljskimi pridelki, zgradarino in stanarino. Čulo se je od strani, da bo predsedstvo hišnih posestnikov radi 3 Din letošnjega poviška na zgradarino
vložila priziv. Sprejet je bil tudi sklep, da naj bi se sresko poglavarstvo v Radovljici premestilo na Jesenice. K temu pripominjamo mi, da naj mestni občinski svet z vsemi močmi skuša, da bi se premestilo tudi okrajno sodišče, ki je sedaj v Kranjski gori. Kajti, če smo hoteli imeti mesto, skrbimo še za to, da bo prebivalstvo imelo od mesta kake ugodnosti in koristi. Vzrokov za utemeljitev teh zahtev imamo več ko dovolj. Prostor za iste je danes še na razpolago, in to na najlepšem kraju in v sredini Jesenic. Zato hitimo! — Umrla je gospa Cecilija Pongratz, žena pokojnega Pon-gratz, bivšega obratn. blagajnika K ID.
—	Petdesetletnico svojega rojstva je obhajal g. Franc Torkar, livarski mojster pri K1D, znan po svoji vljudnosti do delavcev v obratu in agilnem delu v prejšnjem »Delavskem domu«. Na mnoga leta!
Borza dela.
Ljubljana. Delo je na razpolago (moškim): 1. čevljarju, 2 hlapcema, 3 navadnim delavcem, 1 pohištvenemu mizarju,
1 žagarju za venecijanko, 2 dežnikar-skima pomočnikoma, 3 železostrugarjem,
2 elektromontenjema, 2 krojaškima pomočnikoma, 1 kolarskemu pomočniku, 1 kovaškemu pomočniku, 13 vajencem. — Ženskam: 1 dežni,karici, 2 pletiiljkama, 7 kmečkim deklam, 5 služkinjam, 2 samostojnima kuharicama, 1 restavracijski kuharici, 3 šiviljam perila, 1 vzgojiteljici, 1 postrežnici, 4 vajenkam.
Maribor. Delo je na razpolago: 9 viničarskim družinam, 3 majarjem, 2 kravarjema, 12 hlapcem, 2 pastirjema, 7 izučenim rudarjem, 1 kamnoseku, 3 kovačem, 1 prirezovalcu gornjih delov čevljev, 1 mlinarju, 1 strojniku za parni mlin, 1 kolarju, 1 fotografu, 1 točilcu,
1 elektrikarju, 1 elektromonterju, 1 vrtnarju, 15 vajencem. — Ženskam: 6 kuharicam, 8 služkinjam, 3 postrežnicam,
2 sobaricama, 6 vzgojiteljicam, 2 bolniškima strežnicama, 6 kmečkim deklam,
2	plačilnima natakaricama, 8 tov. delavkam, 2 kuharicama k orožnikom, 1
kuharici za podoficirsko menažo, 2 služkinjama za v gostilno, 1 trgovski vajenki, 2 živilskima vajenkama.
Celje. Delo je na razpolago: 4 gozdnim delavcem, 5 konjskim hlapcem, 8 hlapcem za govejo živino, 2 majerjema, 1 pečarju, 1 kleparju, 2 kovačem, 1 ga-teristu, 1 cirkularistu, 2 tesačem, 2 leso-strugarjema, 1 krojaču, 1 krojaču šablo-nerju, 1 mesarju, 1 mlinarju, 1 peku,
1 raznašalcu, 18 vajencem. — Ženskam:
2 kmečkima varuškama, 32 kmečkim deklam, 2 kmečkima gospodinjama, 1 šivilji perila, 1 natakarici, 4 pomož. delavkam, 10 kuharicam, 8 služkinjam, 2 sobaricama, 1 varuški, 1 vajenki.
RADIO MED TOVARNIŠKIM DELAVSTVOM.
Radio bi si lahko utrl pot ne le v delavske družine, ampak tudi v delavske obrate same. Dobro razumemo, da marsikateri obrat ni primeren za oddajanje sporeda iz zvočnika, ker je hrup prevelik ali drugačne okoliščine to zabranju-jejo. Vendar je Rusija šla v tem pogledu že dokaj daleč. Skoraj vsak obrat je namestil zvočnike po delavnicah in posebne postaje oddajajo med delavnim časom posebne sporede za tovarniško delavstvo. Poleg dnevnih novic in ideoloških ter strankarsko umerjenih nagovorov, recitacij, prizorov itd., oddajajo tudi lahko glasbo. Pri nas smo od takega radia še zelo daleč, saj bi gotovo vstalo proti njemu polno pomislekov. Vendar je dobro, da to uredbo poznamo in je ne izgubimo iz vidika. Lepo uspeli začetek z delavsko uro pač tvori začetek, ki obeta še mnogo prihodnosti.
Dobrodušna dama (pred Figovcem avtobus-šoferju): »Ali peljete na Ježico ?«
Šofer: »Da! Le hitro vstopite, takoj odpeljemo.«
Dama: »O, saj vse ne bom peljala. Hotela sem le reči, kako lep dan imate
| danes za vožnjo.«
RADIO
JOŽE IflflRHEŽ, 3E5E1NGE
Seiidca postrežba. Dobi se tudi na obrobe.
Oglejte si stalno radio razstavo!
Koles a, gramofone in gramofonske plošče
najbolje in najceneje pri
RADOSLAV DOLINAR, JESENICE
s Pierre 1’ Ermite:	.	10
( Kako sem ubila svojega otroka I 8	K
Ob pogledu na te izobražene in delavne mladeniče in njihova zlata srca se je Dominik zavedel svoje ničevosti in se začel trkati na prša. Preziral in zaničeval je samega sebe kakor izpreobrnjenec, ki niti ne sluti, kako visoko se povzpnejo nekatere duše. —
On pai misli, da samo s tem, ko pride v patronaž, stori že bogvekaj; saj ves dan ni napravil važnejšega dela.
Ti mladeniči pa ves božji dan prebijejo pri težkem delu in v najrazličnejših skrbeh za družino in ob devetih zvečer še pridejo v patronaž, kjer se komaj oddahnejo in razvedre!
Nekoč je hotel Dominik poiskati knjižnico, v kateri je bila neka igra. Stopil je v stanovanje enega najboljših, najbolj delavnih in zmožnih mladeničev v patronažu; pisal se je Bretagne,
Našel je revne ljudi, ki jih je preživljali mladenič s svojimi žuljavimi rokami. Oče, star vojak iz sedemdesetega leta,* ni bil sposoben za nobeno delo, mati je gospodinjila, kolikor se je dalo, hči je bila brez službe. 0 vsemi tem ni v patronažu fant nikdar črhnil besedice, sam je vedel za to in sam trpel... Z nasmehom na obrazu in s pogumom v srcu je prihajal vsak večer v dvorano in po dve uri žrtvoval za svojega bližnjega. In najbolj je bil Dominik ponižan, ko je videl, da se mladeniču kar čudno zdi, če mu kdoi omeni, da je s tem storil veliko dekx
»Kaj sem pa jaz?«
Te besede so mu venomer prihajale na ustnice. »Kaj sem pa jaz s svojimi dvajsetimi milijoni, s svojim avtomobilom, s svojimi rokavicami in s svojo palačo, če se primerjam tem vrlim mladeničem?!«
Sklenil je, da bo storil vsaj to, kar lahko stori s svojimi slabimi močmi. Spoznal je, da je tak kakor razmočen prepečenec na žlici: tako je omahljiv
* Vojna med Nemci in Francozi 1870—1871, ki so jo Francozi izgubili.
in nestanoviten kot sploh ne bi imel nobene volje, in nima niti toliko poguma, da bi rekel župniku Firminu:	Za trdno- vam obljubljam, da boim pri-
hajal vsak dan v patronaž! In vendar bi jim lahko pomogel s svojim avtomobilom, ali bi dosegel pri železnici popust za izlete; tudi fotografiral bi lahko in žeblje zabijal ter pri tem tolkel po svojih prstih. Da, tudi če pade kateri udarec po prstih, nič zato! Bo vsaij nekoliko občutil, kaj se pravi trpeti in delati za drugega.
Zlasti pa bi lahko pomagal, ko m dal kaj denarja! Da, dal ga bo!
' Ko pa je hotel dati, je začutil — o, sramota!
—	da mu tudi denar ne gre prav rad iz rok, četudi ga je imel več kakor ga je potreboval.
Vsaka stvar je težka, kadar se hoče človek dvigniti! Vse ti brani v jiaisne božje višave!
Denarja je imel, da sam ni vedel koliko, a navzlic temu je bilo težko odriniti najmanjši dese-tak ... Posmoljena lepenka na strehi patronaža je bilai že vsa potrgana, da je ni bilo mogoče več popraviti, kupiti treba novo. Dominik je to dobro vedel, a vedel je tudi, da treba za to pet sto frankov, ki bi jih bilo v patronažu težko dobiti. A kaj; je njemu pet sto frankov!
Župnik Firmin mu ni nikdar ničesar rekel, ker je bil preponosen, da bi ga prosil denarja, Dominiku pa tudi ni prišlo na misel, da bi dal vsaj sto frankov.
Nekega večera pa stopi za župnikom v pisarno.
»Nekaj bi vam dal za popravek strehe.«
»Dobro, dobro!«
Dominik mu izroči pet bankovcev po sto' frankov.
Ko pa jih prešteje na mizi in dvigne glavo, zapazi, da se župnik nekam čudno> smehlja.
»Zakaj pa se smejete?« zaskrbljeno vpraša Dominik.
>Menda vendar ne želite, da bi jokal, ko prejemam tako iepe modre papirje!«
Dominik je odšel zamišljen in preudarjal, zakaj neki se je župnik smejal: ali zato, ker je bil to> prvi denar, ki ga je po dolgem omahovanju vendar dal, ali pa zato — in tako je tudi bilo — ker je imel Dominik navadoi, katero je najbrže podedoval po starših, da je pri štetju vsak bankovec dobro pretipal, ker se je bal, da se ne bi
i	mogoče iz nepazi.ce zlepila dva bankovca.
Šesto poglavje.
Četrtek in nedeljo popoldne je porabil Dominik zase, ves drugi čas, kolikor mu ga je ostajalo cd učenja, pa sta mu na vsak način hotela vzeti mati in svet.
S težavo je napravil zrelostni izpit in sedaj, je vsak dopoldan nekoliko prebrskal knjigo prava in par strani o morali in politiki. Potem se je moral napraviti za golf, nato zopet za tenis, zdaj je bilo treba iti v gledališče, zdaj na razstavo, zdaj na pusto in dolgočasno čajanko b kaki materini prijateljici — povsod plitva zabava in golo besedičenje, ki ga je zlasti v tem duševnem razpoloženju strašno dražilo. Najbolj ga je jezila neka gospa, ki ga ni videla, da ne bi vzkliknila:
»Kdaj bomo pa našega fanta oženili?
Šema, kaj se vtika v take reči!
Dominik se je branil kolikor je mogel; toda mati in celo Bavarka sta ga imeli še zmerom močno pod oblastjo.
Ko je bil daleč od njiju, je premišljeval in delal načrte, kako bi se jima uprl. Saj je vendar mož, glava družine, on bi moral vse voditi in odločati in njegova bi morala obveljati, če bi rekel: »Temu in temu vabilu se bomo odzvali, onemu pa ne!« ...
Ko pa je prišel domov in zagledal v sobi miren in oblasten obraz matere ali »gospodične , se mu je voljiai razlezla v mlačnem ozračju, kjer kakor pod povečevalnim steklom postane važna vsaka malenkost.
Vendar je bil razum močnejši ko srce in ni mogel, da ne bi primerjal teh neumnih čvenkarij s pogovori, ki jih je slišal ob četrtkih in nedeljah v patronažu.
Župnik Firmin pa je bil res pravai neomajna skala«, kakor ga je imenoval stari Mendonski župnik. Bil je živahen in vesel, obenem pa ti je znal razpravljati o najtežjih nadnaravnih in socialnih vprašanjih. Neprestano je odkrival nove nazore, zdaj vznemirljive, drugič polne upanja za bodočnost človeške družbe. Dejal je med drugim tudi to, dai je vojna vedno mogoča. Dobro je poznal Nemčijo in opominjal in opozarjal svoje mladeniče na velikanske in metodične napore te strašne sile. Ljubil je deželo in njeno rodovitnost. Bil je pravi umetnik', ki ga je vse zanimalo in je vsako stvar napravil zanimivo.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč.
Izdaja za konzorcij >Delavske Pravice« in ureja Srečko Žumer.