MLADINSKI LIST MESEČNIK ZA SLOVENSKO MLADINO V AMERIKI JUVENILE Monthly Magazine for the Young Slovenes in America. Published by Slov. Nat’l Benefit Society, 2667 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Rates: Per year: $1.20, half year 60c; foreign countries per year $1.60 LETO IX.—Št. 9. CHICAGO, ILL., SEPTEMBER 1930 VOL. IX,—No. 9. Jože Kovač: A. Scheu: PRISEGA RDEČI ZASTAVI J^DEČA naša je zastava, prapor, vodi, vodi v boj. Vsi združijo se k prisegi, da borimo se s teboj. Kjer je delo brez pravice, sveti nam, ti svetli znak! Kjer še delo borbo bije, vodi, vodi nam korak. Rdeči znak, ljubezni prapor, v zraku svobodno se vij! Smelo kakor logov hrastje zvesto ti sladimo vsi. Dasitudi še trpimo strah, ponižanje in noč, koder sužnji narod toži, budi vero v našo moč. Nekdaj je prestol vladarjev rdeči le krasil škrlat. Zdaj je tvoj ponosni prapor, tvoj ti proletariat! Nad seboj rudeči prapor, planemo nekoč na dan, da bo poteptan tiran, da bo delavec svoboden, Plapolaj, zastava naša, vodi nas do novih dni! Vsepovsodi klic odmeva: rdeči prapor naj živi! Mir, ljubezen in svoboda bodo blagoslov sveta, koder s pesmijo veselo rdeči prapor plapola. Anna P. Krasna: OTROŠKI SEN J^OBRA je mamica, ljubi me, kadar porastem, povrnem ji vse. In atek me ljubi tako zelo, ko porastem mu vrnem vse stokrat, sto.. Bom mamici kupil lepih reči, ki vem, da jih rada imela bi. Bom atetu kupil hišo lepo, kjer z mamico bosta živela mirno. Potečejo leta, lep sen se kopni, ljubezni z bogastvom vrniti moč ni . . . V tovarni je plačica majhna tako, da otroški sen kmalu pozabljen bo . . . Anna P. Krasna: URA BIJE . . . NOČ in dan v kotu sobe ura bije, bije. Tiho, zamolklo padajo udarci v tiho temo — odmerjen čas beži in ko dan zasije, tam v kotu ura tiho bije, bije . . . Kot da budila mati bi zaspančka— narahlo čez pol ure ura kliče, bije: — Oj, čas beži, že solnce vstaja, na zlatih krilih zarje dan prihaja! — Potem pa spet tiktaka enakomerno, porniče časa prst naprej počasi, mirno.. . A čez pol ure, uro, že spet bije, bije.. . Očitajoče, tiho odjekajo udarci, svareče se naprej pomikajo kazalci. — Od zore v mrak svari, da čas beži, vso noč odmerjen čas, in bije, bije, da zjutraj kliče spet, ko dan zasije . . . VRTNICE DETETU "U NEŽNIH barvah in mamečem vonju cvetejo vrtnice ob nizkem plotu. Ozre rad vanje se popotnik truden s čisto ljubavjo boža jih otrok nedolžen. Trpin, ki izmučen z dela mimo prispe, v 9veteče vrtnice pogled ljubeče upre.. . Mladenke zale, vrtnice lepote — duhteče cvetove trgajo pojoče. In fantje s cvetjem vrtnic za klobuki zavriskajo veselo sredi nočne tihote.... Ko pa vspe se cvet in vonj izgine, vsa ljubav do vrtnic, ubogih vrtnic— mine . . . J^AKO zaupno in prisrčno vame zro nedolžne in čiste tvoje oči. Ne vprašaš kdo sem, ne, če te res ljubim, le veselo smehljaš se, če ti vratek poljubim . . . Kot žlahtna cvetica na mojih prsih počiva tvoj ljubki obrazek, ko duša ti sniva. Če te hočem voditi, podaš mi ročici in zaupno za mano capljaš po stezici. Oh, dete nedolžno, jaz bojim se zate. da kdaj kdo zapelje te na krive steze . . . Pogovor s čitatelji PRIČUJOČO, septembersko številko Mladinskega lista bodo naši čitatelji prejeli malo pozneje kot navadno. To pa vsled tega, ker se je delo v tiskarni za-pozriilo. V prvi polovici meseca avgusta se je nagromadilo v tiskarni veliko dela, ki ga je bilo treba takoj izvršiti. Zato pa je moral Mladinski list čakati. Ta nedostatek bomo skušali popraviti s tem, da bodo prihodnje številke Mladinskega lista v rokah čitateljev vselej okrog prvega v mesecu. ŠOLSKE počitnice so za nami. Rajanje na prostem je omejeno, kajti deca mora v šolo, da se kaj nauči. Nastopili so že jesenski dnevi, ki so navadno krasni. V srednjem zapadu imajo farmarji skoro vsako leto lepo vreme, ki mu pravijo “indijansko poletje”. Letos se ga ne bodo veliko veselili, ker jim je velika suša, kakršne ne pomni ameriška zgodovina, uničila domala vse poljske pridelke. Suša je bila spremljana s silno vročino; par tednov skupaj je v centralnih državah toplomer kazal 100 in več stopinj toplote. V tem času so trpeli delavci v mestih in farmarji na polju. MLADINSKA društva Slovenske narodne podporne jednote bodo imela svojo lastno kampanjo za pridobivanje novih članov. O tem smo že preje par-krat poročali v slovenskem in angleškem delu Mladinskega lista. Mladinska kampanja bo kampanja izključno angleško poslujočih društev. Trajala bo šest mesecev. Kampanja se otvori s 1. oktobrom 1930 in konča 31. marca 193]. Tudi člani mladinskega oddelka Slovenske narodne podporne jednote lahko postanejo aktivni tekom te kampanje ter pomagajo odraslim članom pri njih delu, da se bo število članstva v angleško govorečih društvih podvojilo. To je možno, ako gremo vsi na delo. SLOVENSKI dopisi, ki so se precej skrčili v prošlih par izdajah, kar je običajno v poletnih mesecih, so v tej številki spet narasli in zavzemajo v našem mesečniku primeren prostor. Veselilo nas bo, ako jih dobimo še več za oktober-sko številko Mladinskega lista. Sedaj hodijo otroci v šolo in noči so daljše. Zato je našim dečkom in deklicam veliko lažje napisati kratek slovenski dopis kot poleti, ko je vroče in so noči zelo kratke. Kmalu se bo otrovila sezona raznih priredb v naših dvoranah in domovih. Nastopila bo dramska sezona in prirejale se bodo veselice ter plesi. S tem bo dana naši mladini lepa prilika, da se uživi v naše življenje, da sodeluje pri aktivnostih naših društev in pri naprednih klubih. Dana bo lepa prilika, da se na veselicah ali priredbah poagitira za nove člane, da pristopijo v društva Slovenske narodne podporne jednote. Vsi skupaj lahko veliko storimo v tem oziru. In zakaj bi ne? Saj nam je naša Slovenska podporna jednota kot dobra in skrbna mati. Zato pa je naša dolžnost, da tudi mi nekaj dobrega zanjo storimo. Pridobivajmo ji novih članov! L. B. Iv. Vuk: Kako so nasrtali metuljčki (Po narodni pravljici) jyjLADO solnce se je smehljalo z modrega neba tako veselo in sladko, da je trava na travnikih in livadah vsa radostna kipela kvišku in zelenela v mladostni lepoti. Drevesa so odpirala svoje popke in nežni, svetlozeleni lističi so pili poljube mladega solnca vsi srečni. Na njivah pa je zakipelo mlado življenje žita, ječmena, pšenice . . . Zakaj pomlad je objemala vse z ljubeznijo mladega dekleta. In ta ljubezen pomladi, tisti smehljaji in poljubi mladega solnca, so vzbudili tudi cvetlice. Odprle so svoje sanjave oči, dvignile svoje krasne glavice in zacvetele na poljih, livadaih, travnikih, vrtovih, gozdovih, povsod, kamor so padali poljubi mladega solnca in so čutili božanje sladke ljubezni, ki je pomlad. Sladek vonj se je širil od vsepovsod. Kamor se je ozrlo človeško oko, povsod je bilo "zelenja in cvetja vsepolno. “Raj ne more biti lepši, kakor je pomlad okrog nas,” je govorila deklica, božajoča marjetice na livadi. “Oj, kako lep je travnik,” je vzkliknil deček, skakajoč z žogo. “Kako prijetno diši vijolica,” je govorilo de