Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2013/16 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P6-0156 Naslov programa Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine Vodja programa 11543 Marko Jesenšek Obseg raziskovalnih ur 9152 Cenovni razred A Trajanje programa 01.2009 - 12.2012 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 2565 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta 589 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.05 Jezikoslovje Družbenoekonomski cilj 10 Kultura, rekreacija, religija in sredstva javnega . obveščanja 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.02 - Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 3.Povzetek raziskovalnega programa2 slo Prvo raziskovalno področje programske skupine je slovenski jezik. Ukvarjali smo se z jezikovno politiko oz. jezikovnim načrtovanjem. Raziskovalci so pisali o vprašanju nepremišljenega nadomeščanja slovenščine z angleščino v visokem šolstvu in znanosti. Zanimala so jih še vprašanja študija slovenistike na tujih univerzah, jezikovnega purizma in evropska jezikovna politika. Poglobljene so bile tudi raziskave na področju zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Te so se ukvarjale z vprašanjem soobstajanja dveh knjižnih norm na slovenskem narodnostnem ozemlju do sredine 19. stoletja, kar je prineslo poseben razvoj slovenskega jezika, ki se je kazal kot soobstajanje knjižne kranjščine in prekmurščine ter vzhodnoštajerske knjižne različice. Raziskovanje potrjuje prepričanje, da prekmurski tiski 18. in 19. stol. niso pisani v narečju, temveč v knjižnem jeziku. Raziskave s področja besedotvorja so osvetlile tvorbo slovenskega besedja z dveh zornih kotov, s t. i. slovarskega in z besedilnega, tvorbeni pojavi pa so bili opazovani v razmerju med sodobnim in zgodovinskim. Zbrano narečno besedje je bilo analizirano glede na izvor, raziskovan je bil pojav vnašanja tujih jezikovnih prvin v slovenska narečja ter vpliv slovenščine na sosedska narečja v stičnem obmejnem prostoru. Drugi del raziskav se je nanašal na slovensko književno zgodovino, zlasti na raziskovanje književnosti 19. in 20. stoletja. Podrobneje je obravnaval ekspresionistično stilno paradigmo v kratki pripovedni prozi 19141923, slovensko esejistiko vse od njenih začetkov pa do leta 1950, vlogo avtoric v slovenski književni zgodovini, medkulturne povezave sodobne slovenske književnosti in sodobno slovensko kratko pripoved. Člani programske skupine so se ukvarjali še z mladinsko književnostjo in s poglavji iz sodobne didaktike. Izdali so zelo veliko znanstvenih člankov in več znanstvenih monografij. ang The first field of research is Slovenian language. Our work was concerned with the question of language policy and language planning, respectively. Researches wrote about Slovenian language being blindly replaced with English language in institutions of higher education and sience. They were concerned with the question of study of slovenistics at foreign universities, questions of purism and with the European language policy in general. The relevant emphasis is also the research in the field of Slovenian standard language's history. It deals with the question of two standard language norms on Slovenian ethnic territory to the middle of the 19th century. It shows the coexistence of two standard languages: the Prekmurje and Eastern Styrian variety. The research has reinrorced the belief that the Prekmurje prints in the 18th and 19th century are not written in dialect, but instead in a standard language variety. The research of word formation have brighten the formation of Slovenian vocabulary from different points of view, of dictionary and text. Dialectal research were concerned with the question of introduction of foreign linguistic elements into the Slovenian dialects at continuous border areas. The second part of the research reffered to Slovenian literary history, especially to the exploration of literature in the 19th and 20th century, expressionistic short prose between 1914 and 1923, Slovenian essayistics from the beginnings to the year 1950, role of female authors in Slovenian literary history, intercultural connections and contemporary Slovenian narrative travelogues. The researchers also dealt with youth literature and contemporary didactics. They have issued several scientific articles and monographies. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu3 slo Raziskovalci v naši programski skupini so se v letih 2009-2012 posvečali naslednjim trem temeljnim področjem A) raziskovanje slovenskega jezika B) raziskovanje slovenske književnosti C) raziskovanje didaktike. V prvem okviru A) so se ukvarjali z zgodovino slovenskega knjižnega jezika, z oblikovanjem slovenske knjižne norme od Trubarja do konca 19. stol., z nastankom in razvojem vzhodnoštajerskega knjižnega jezika, nadalje jih je zanimal še položaj slovenskega knjižnega jezika v EZ v luči Evropskega leta jezikov in Evropskega kulturnega dialoga, analizirali pa so tudi jezikovne razmere v novi skupnosti, v položaju evropske večjezičnosti. Marko JESENŠEK se je ukvarjal z vprašanjem nepremišljenega nadomeščanja slovenščine z angleščino v visokem šolstvu in znanosti. Funkcijska okrnjenost lahko po njegovem "male jezike" zelo hitro zreducira na raven sporazumevanja v ozkih, zaprtih socialnih okoljih. Njegove raziskave dokazujejo, da pri tem ne bo šlo več za t.i. regijske jezike, temveč samo še za praktično sporazumevalno rabo. Raziskovalec se nadalje ukvarja še z vprašanjem študija slovenistike na tujih univerzah, z zapiranjem slovenističnih kateder po evropskih univerzah. Kritično je pisal o teh temah in o njih predaval. Raziskoval je še vprašanja evropske jezikovne politike, odnos do t.i. malih jezikov v EZ. Na področju raziskovanja jezikovnega purizma pa je ugotovil, da mora jezikovna politika upoštevati stanje zavesti, pri kateri jezik predstavlja strnjeno enoto in v nasprotju do drugih jezikov zavzema visoko mesto na lestvici vrednot. M. Jesenšek je tudi intenzivni in poglobljeni raziskovalec zgodovine slovenskega knjižnega jezika, zlasti soobstajanja dveh knjižnih norm na slovenskem narodnostnem ozemlju do sredine 19. stol. Na vse omenjene teme (Pavlova slovnica, prekmurska knjižna norma, poenotenje slovenske knjižne norme; nadalje Trubar, graška slavistika v 19. stol., razvoj jezika v Maistrovem času) je objavil znanstvene članke, predaval na domačih in tujih simpozijih ter pripravljal novo monografijo. Ena je izšla v madžarščini: Prekmuriana, Budapet, 2010. Zanimale so ga še raziskave SKJ v 20. stol., npr. praški lingvistični krožek in funkcijske prvine slovenskega jezika v 20. stol. Mihaela KOLETNIK se je ukvarjala z dialektološkimi raziskavami. Le-te so bile usmerjene v načrtno zbiranje narečne leksike z različnih tematskih področij. Zbrano narečno strokovno besedje je bilo analizirano glede na izvor, s čimer se osvetljuje pojav vnašanja tujih jezikovnih prvin v slovenska narečja ter vpliv slovenščine na sosedska narečja v stičnem obmejnem prostoru. Raziskovala je še pojav narečij v medijih, nadalje pa še enojezično podnaslavljanje slovenskega narečnega filma. Izdala je več znanstvenih člankov. Vzgojila je mlado raziskovalko Anjo Benko. Irena STRAMLJIČ BREZNIK je na področju sodobnega knjižnega jezika raziskovala leksikološke spremembe v povezavi z zunajjezikovnimi dejavniki, ki so jih povzročale spremembe družbenogospodarskih okoliščin (integracija, globalizacija) in nove tehnologije. Izdala je monografijo Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom (Maribor Zora, 2010). Pri raziskovalnem delu je sodelovala mlada raziskovalka Ines Voršič. Tako jezikoslovci kot literarni zgodovinarji in didaktiki so bodisi organizirali bodisi sodelovali na več domačih in tujih mednarodnih konferencah, simpozijih in kongresih (General Maister in njegovi sodelavci, 2010, Izzivi sodobnega slovaropisja, 2010, Dnevi Maksa Pleteršnika, 2011, Osmi mednarodni simpozij o bilingvizmu v Oslu, 2011, Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, 2012, Novi pogledi na delo Prežihovega Voranca, 2010, Slovenski slavistični kongres, 2011 - soorganizacija in aktivna udeležba z referati, Slovenski slavistični kongres 2012, 5. Internationale Konferenz Dialektubersetzung und Dialekte in Multimedia, Turku Finska, 2012, Mednarodni literarnozgodovinski simpozij Alpen Adria Universitat Klagenfurt/Celovec, 2012, Mednarodni simpozij univerze v Budimpešti, 2012, Mednarodni simpozij univerze v Nišu, Mednarodni simpozij univerze v Sarajevu, 2012, Mednarodni literarnozgodovinski simpozij univerze v Hamburgu, 2012, Mednarodni simpozij Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete UM, 2012, Mednarodni simpozij univerze v Beogradu, 2012 ). Dialektološke raziskave so potekale s poudarkom na medjezikovnih stikih v vzhodni Sloveniji. Del raziskav v letu 2012 pa se je razširil še na preučevanje vpliva slovenskega knjižnega jezika na rodno slovensko narečje slovenskih izseljencev v Kanadi (KOLETNIK). Na področju didaktike slovenskega jezika se objavljeni prispevki dotikajo slušno-instrumentalnih analiz narečnega govora, narečne uzaveščenosti in fonetičnih raziskav v učnem procesu (ZEMLJAK JONTES, PULKO, UNUK). B) Drugi del raziskav se je nanašal na slovensko književno zgodovino, posebno na raziskovanje književnosti 19. in 20. stol. S tem so se ukvarjali Silvija Borovnik, Blanka Bošnjak, Jožica Čeh Steger in Miran Štuhec. Obravnavali in na novo ovrednotili so poglavja iz slovenskega ekspresionizma, socialnega realizma, se ukvarjali z zgodovino književnosti slovenskih avtoric, ki so bile v preteklosti premalo upoštevane ali celo prezrte, nadalje še s slovensko esejistiko prve in druge polovice dvajsetega stoletja, z avtobiografijo in z medkulturnimi povezavami slovenske književnosti v preteklosti in sodobnosti. Natančneje so obravnavali slovensko potopisno pripoved (Bošnjak), ekspresionistično prozo, zlasti krajšo prozo iz obdobja 19141923 (Čeh), na novo ovrednotili poglavja iz socialnega realizma (simpozij Novi pogledi na delo Prežihovega Voranca, 2010, Borovnik), slovensko avtobiografijo in esejistiko od začetkov do leta 1950 (Štuhec), medkulturne povezave sodobne slovenske književnosti, književno delo slovenskih avtoric 20. stoletja (Borovnik) in slovensko književnost v stiku ( zlasti avstrijsko-slovensko; Borovnik, Čeh ). S teh področij so izšle nove znanstvene monografije in množica znanstvenih člankov (Borovnik, Čeh, Štuhec). Silvija BOROVNIK je poleg znanstvenih člankov, ki so obravnavali različne raziskovalne teme (slovensko književnost v Avstriji in avstrijsko v Sloveniji, književnost slovenskih prozaistk in dramatičark, probleme dvojezičnosti in prevajanja v literaturi, prozo Prežihovega Voranca, sodobno slovensko prozo, poezijo S. Makarovič), izdala znanstveno monografijo Književne študije (Mednarodna zbirka Zora 69, Maribor: FF, 2012). V prvem delu te knjige je objavila svoje raziskave delno še neznane in v literarni vedi premalo upoštevane književnosti slovenskih literarnih ustvarjalk, v drugem delu se je posvetila sodobnemu slovenskemu romanu, tretji del monografije pa se nanaša na posebnosti medkulturnih stikov na področju književnosti. Ta del raziskav kaže na posebne fenomene dvojezičnosti in medkulturnosti v literaturi, ki jih preteklost ni poznala, avtorica pa analizira še literarne izraze dvojne nacionalne in jezikovne identitete v sodobni slovenski književnosti. Borovnikova je izdala tudi izbor iz Prežihove zgodnje krajše proze Dekle z mandolino, 2011, ki mu je napisala literarnozgodovinsko spremno študijo. Pripravljala pa je še izbor krajše proze slovenskih avtoric 20. in 21. stoletja s spremno študijo. Jožica ČEH STEGER se je ukvarjala s slovensko kratko prozo, s slovensko-avstrijskimi literarnimi vezmi in z vzhodnoštajersko književnostjo v 20. stol. Raziskovala je njene literarnosmerne, žanrske, tematske in slogovne vidike. V okviru raziskovanja vzhodnoštajerske književnosti se je posvetila pesništvu Rudolfa Maistra in pripovedništvu Ivana Potrča. Objavila je znanstveno monografijo Ekspresionistična stilna paradigma v kratki pripovedni prozi 19141923 (Zora 69, Maribor: FF, 2010). Opravila je obsežno literarnozgodovinsko in stilno raziskavo Potrčeve predvojne kratke proze ter jo izdala kot spremno študijo k novemu izboru Potrčeve predvojne krajše proze v knjigi Prepovedano življenje, 2012. V izbor so vključena nekatera doslej knjižno neobjavljena besedila in t. i. "kitajske novele", ki tematizirajo pereče politične razmere v Mariboru pred 2. sv. vojno. Raziskave J. Čeh Steger se posvečajo tudi ekologizaciji literarne vede in ekokritiki. Blanka BOŠNJAK je raziskovala predvsem slovensko kratko prozo. Z referatom Odzivi na pripovedno delo Mire Mihelič je nastopila na simpoziju Pomembne slovenske osebnosti 20. stoletja (Maribor, 2012), na katerem so sodelovali tudi vsi literarni zgodovinarji/-ke iz naše programske skupine (Borovnikova z referatom o Almi Karlin, Čehova o Potrču, Štuhec o Kocbeku). Miran ŠTUHEC se je posvečal predvsem slovenski esejistiki v 20. stoletju. Njegove analize so se ukvarjale z duhovnimi in s kulturnimi povezavami Slovencev z zahodnoevropskimi kulturami. Štuhec je izdal pregledno in poglobljeno znanstveno monografijo z naslovom Slovenska esejistika od začetkov do leta 1950, Ljubljana: Študentska založba, 2010. Raziskovalec se nadalje ukvarja še z analizami slovenske pripovedne proze 19. in druge pol. 20.stol. V pripravi je še ena monografija. Dragica HARAMIJA je raziskovalka slovenske mladinske književnosti. Ukvarjala se je s tipologijo pravljic na Slovenskem in pisala o njihovih temeljnih značilnostih. S posebno pozornostjo se je posvetila analizi slovenske mladinske književnosti po letu 1991. Njen najpomembnejši dosežek v letu 2012 je monografija Nagrajene pisave, 2012, v kateri so analizirani opusi sodobnih slovenskih mladinskih prozaistov/-k. Tretji del naših raziskav so C) poglavja iz sodobne didaktike. Metka KORDIGEL ABERŠEK je raziskovala vprašanje gnoseologizma v literarnodidaktičnem pristopu, ki se je pojavilo v okviru medpredmetnega povezovanja v slovenski šoli, učinke povezovanja jezikovne vzgoje in didaktičnih vsebin pri naravoslovju in družboslovju ter z didaktiko slovenske književnosti za otroke s posebnimi potrebami. Člani programske skupine P6-0156 so v letih 2009-2012 izdali zelo veliko število znanstvenih člankov in nekaj monografij. Monografije: Jesenšek 1, Stramljič 1, Borovnik 1, Čeh 1, Haramija 2, Štuhec 1; Jesenšek tudi monografijo v madžarščini. Program dela v naši programski skupini je potekal v skladu z načrti in je bil v celoti realiziran. 5.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 slo Jezikoslovne, literarnozgodovinske in didaktične raziskave v tej programski skupini so poudarjale narodnostne posebnosti in kulturno specifiko Slovencev. Prispevale so k obogatvi in razvoju najnovejše slovenske jezikoslovne, historično jezikovne, dialektološke, didaktične in literarnovedne misli na Slovenskem, delno pa tudi v širšem evropskem kontekstu. Dialektološke raziskave so ustvarile temelje za nastajanje dialektoloških slovarjev, preučena je bila raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika glede na različne stopnje in vrste izobraževanja ter uzaveščenost njihove rabe glede na različne govorne položaje, predvsem na področju severnoštajerskega govora. Literarnovedne raziskave so pokazale na tradicijo multukulturnosti v slovenski zgodovini, ki se odraža v literarnih besedilih 19. in 20. stol. Dokazujejo, da je bil slovenski prostor že od nekdaj odprt in enakovreden del srednjeevropskega prostora in da niti slovenski jezik niti književnost nista bila zamudnika na nobenem od razvitih proznih, pesniških, dramskih ali esejističnih področij. Posebno zanimive rezultate so dale raziskave književnosti, ki so jo v preteklosti oblikovale slovenske literarne ustvarjalke, saj dokazujejo, da gre pri upoštevanju njihovega literarnega deleža v literarni zgodovini za prezrto delo v celotnem dvajsetem stoletju. V zvezi s to temo je izšla nova monografija, v pripravi pa je bila tudi antologija s spremno študijo, ki se nanaša na izbor iz krajše proze številnih slovenskih avtoric 20. in začetka 21. stoletja. Na tem področju so naša odkritja povsem sveža, zato bodo lahko nudila dobro podlago za prevrednotenje starih literarnozgodovinskih vzorcev. K preoblikovanju le-teh pa so prispevale še raziskave slovenske ekspresionistične in socialnorealistične proze, ki je bila prav tako ukleščena v starejše interpretacije, pa tudi slovenske esejistike od začetkov do leta 1950. Izdali smo množico znanstvenih člankov in lepo število temeljnih monografij, zato menimo, da smo svoje raziskovalne cilje v letih 2009-12 izpolnili, vsekakor pa ga želimo še nadaljevati. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine5 Programsko skupino P6-0156 je najprej vodila red. prof.dr. Silvija Borovnik, konec leta 2011 pa je vodenje prevzel red. prof. dr. Marko Jesenšek. Red. prof. dr. Silvija Borovnik je natančna in prizadevna raziskovalka slovenske literarne zgodovine, zaradi zahtevnosti in obsežnosti področij, s katerimi se ukvarja, pa je morala na objave svojih del dolgo čakati in nekaj jih je še vedno v tisku. Zato v določenem obdobju njene sicris točke niso zadoščale za vodjo programske skupine. Medtem so njene knjige in znanstveni članki izšli, čeprav še vedno ne vsi. Poleg vodenja programske skupine pa je v zimskem semestru 2008/2009, torej še leta 2009, kot gostujoča profesorica za slovensko književnost s polno obveznostjo predavala na Institutu za slavistiko dunajske univerze, kamor je bila povabljena in izbrana na podlagi mednarodnega razpisa. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 19698696 Vir: COBISS.SI Naslov slo Dvojezičnost slovenske književnosti v Avstriji kot odraz dvojne identitete ang Bilingualism of Slovenian Literature in Austria as an Expression of Double Identity Opis slo Slovenska literatura v Avstriji se je od nekdaj nahajala na napetem stičišču regionalnih in nacionalnih tradicij, zgodovinskih in modernih, kulturnih in narodnih identitet. Primer take dvojezične literature predstavlja roman Maje Haderlap Angel pozabe. To je delo slovenske avtorice, ki je pisala poezijo v slovenščini, medtem ko je svoje prozno delo objavila v nemščini, ki ni njen materni jezik, temveč jezik njenega socialnega okolja in izobraževanja. ang Slovenian literature in Austria finds itself at intently crossroads of regional and national traditions, historical and modern, cultural and national identities. An example of such literature presents itself in Maja Haderlap's debut Engel des Vergessens/ Angel of Oblivion. This is a work of an Slovene Author who had published Slovene poetry untill last year, when she wrote a prose literary work in German, not her native language, which is a language of her social environment and education. Objavljeno v Znanstvena založba Filozofske fakultete; Individualna in kolektivna dvojezičnost; 2012; Str. 437-448; Avtorji / Authors: Borovnik Silvija Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 25378432Q Vir: COBISS.SI Naslov slo Slovenska esejistika od začetkov do leta 1950 ang Slovene Essay from its Beginnings to the Year 1950 Opis slo Esej se je pri Slovencih pojavil sorazmerno pozno, šele na začetku 20. stoletja. Že na samem začetku so se 1) pojavili zelo nadarjeni pisci, npr. Izidor Cankar in Ivan Prijatelj in 2) esejistika je vzpodbudila veliko ustvarjalnih potencialov in se je hitro razvila v prepoznavno zvrst miselne proze. Monografija obravnava celo vrsto slovenskih esejistov, ki so po svoji duhovni podobi različni, ločijo pa se tudi po nazorski pripadnosti in interesih. In Slovenia the essay appeared relatively late, strictly speaking not until the beginning of the 20th century. Simultaneously with the delaywe can ascertain two other statements: 1) very talented writers, such as Izidor ang Cankar an Ivan Prijatelj and 2) the essayistics obviously simulated a lot of creative potentials and has therefore quickly evolved into a recognizable and problematically heterogeneous type of reflective prose. The essayists difer by their spiriitual image, ideological memberships ans interests, but it is obvious from the start that they form an important literary group. Objavljeno v Študentska založba; 2010; 254 str.; A'': 1;A': 1; Avtorji / Authors: Štuhec Miran Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 3. COBISS ID 19293960 Vir: COBISS.SI Naslov slo Ekologizacija literarne vede in ekokritika ang Ecologization of Literary Criticism and Ecocriticism Opis slo Ekokritika se je kot posebna disciplina literarne vede uveljavila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja najprej v anglo-ameriškem prostoru in nato razširila po evropskih ter azijskih državah. Po začetni omejenosti na preučevanje podob in posameznih žanrov narave je v svoje raziskovalno področje vključila različne teoretske koncepte narave, odnose med kulturo in naravo ter človekom in okoljem oziroma književnost v celoti ter pomembno prispevala k spoznanju, da je človek določen ne le z družbenimi razmerji, marveč v enaki meri tudi z naravnim okoljem. Prispevek se osredinja na razvoj ekokritike, njena predmetna področja, vprašanja v zvezi z ekološko funkcijo književnosti in na posamezne prvine ekokrotoške analize književnega besedila. ang Ecocriticism as a special discipline of literary criticism in the 1990s first took hold in the Anglo-American world and from there it spread to the countries of Continental Europe and Asia. After being initially limited to the study of images and genres of nature, its scope of research later broadened to include various theoretical concepts of nature, relationships between culture and nature, man and the environment, i.e., literature as a whole, and contributed significantly to the realization that man is defined not only by social relations, but to the same extent by natural environment. The article focuses on the development of ecocriticism, its subject areas, questions related to the ecological function of literature, and to individual elements of ecocritical analysis of a literary text. Objavljeno v Slavistično društvo Slovenije; Slavistična revija; 2012; Letn. 60, št. 2; str. 199-212; Impact Factor: 0.019;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.677; A'': 1;A': 1; WoS: OT; Avtorji / Authors: Čeh Steger Jožica Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 19718408 Vir: COBISS.SI Naslov slo Tomšičev literarni opus med Šavrinkami in Šandrinkami ang Tomšič's Literary Work between Šavrinkas and Šandrinkas Opis slo Slovenska literarna zgodovina delo Marjana Tomšiča po formalnih in duhovnih značilnostih njegove proze uvršča k slovenski varianti magičnega realizma ali vsaj v njegovo bližino. Vendar je treba poudariti, da se je avtor od te literarnozgodovinsko oznake odmaknil s pripovedmi aleksandrinskega ciklusa od te oznake odmaknil. Ključni socialni, nacionalni in moralni zagoni v zbirki novel Južni veter in v romanu Grenko morje namreč preraščajo pogansko ter krščansko mitologijo, poudarjeno zanimanje za skrivnostno, bližino s pravljičnim in ta dela uvrščajo v območje nove oblike realizma, kjer ni več prostora za plodno sintezo magičnih prvin z realističnimi. According to its formal and spiritual characteristics, the Slovene literary history has classified the prose of Marjan Tomšič as the Slovene variety of magical realism or at least put it in its vicinity. However, it needs to be noted that in his works about the Alexandrians (aleksandrinke) the writer ang diverged from this denotation. In his collection of novellas The Southern Wind (Južni veter) and in the novel The Bitter Sea (Grenko morje), the key social, national, and moral impetuses go beyond the pagan and Christian mythologies, the emphasised interest in the mysterious, and the closeness to the enchanted, bringing those works into the sphere of new forms of realism where there is no more space for a product ive synthesis of magical and realistic elements. Objavljeno v Slavistično društvo Slovenije; Slavistična revija; 2012; Letn. 60, št. 4; str. 723-731; Impact Factor: 0.019;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.677; A'': 1;A': 1; WoS: OT; Avtorji / Authors: Štuhec Miran Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 18683656 Vir: COBISS.SI Naslov slo Osrednje- in vzhodnoslovenski knjižni jezik - med alpsko in panonsko slovenščino ang Central and East-Slovene Literary Language between the Alpine and Pannonian Slovene Opis slo Članek prikazuje dvojnični razvoj slovenskega jezika v alpskem in panonskem prostoru - vse do sredine 19. stoletja sta obstajali osrednje- in vzhodnoslovenska knjižna norma, v slednji pa je potrebno ločiti še med prekmursko in vzhodnoštajersko različico. ang This article shows dual development of the Slovene language in the Alpine and Pannoanian area - the central literary language and the east Slovene literary language existed until the middle of the 19th century. In the east-Slovene literary language it is necessary to differ between the Prekmurian and the Eastern Styrian language varieties. Objavljeno v Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta; Globinska moč besede; 2011; Str. 234-250; Avtorji / Authors: Jesenšek Marko Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 8.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 19510024 Vir: COBISS.SI Naslov slo Dvojne identitete v sodobni slovenski prozi ang Double Identities in Contemporary Slovenian Prose Opis slo Referat se ukvarja s primeri dvojnih literarnih, osebnih in jezikovnih identitet v sodobni slovenski prozi, kakršne se izkazujejo v delih Maruše Krese (Božične zgodbe), Brine Svit (Moreno), Erike Johnson Debeljak (Tujka v hiši domačinov, Tako si moj), Maje Haderlap (Angel pozabe) in Gorana Vojnovica (Čefurji raus!). Vsi obravnavani primeri predstavljajo poleg jezikovne in včasih tudi nacionalne dvojnosti, bodisi kot nemško-slovenske, francosko-slovenske, angleško-slovenske ali bosansko-slovenske, tudi zanimive oblike medkulturnosti, s katero se literarna zgodovina v zadnjem času poglobljeno ukvarja. ang This paper is concerned with cases of double literary, personal and linguistic identities in contemporary Slovenian prose. This identities present themselves in works of Maruša Krese (Christmas Stories), Brina Svit (Moreno), Erika Johnson Debeljak (Foreigner in the House of Natives, You are so mine), Maja Haderlap (Angel of Oblivion), Goran Vojnovic (Southerners go home!). The presented cases display not only linguistic, but also national german-Slovenian, French-Slovenian, English-Slovenian or Bosnian-Slovenian dualities. Besides, this author's works present interesting forms of interculturality being the subject of literary history's recent efforts. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Filozofski fakultet; Knjiga sažetaka; 2012; Str. 249; Avtorji / Authors: Borovnik Silvija Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2. COBISS ID 19375624 Vir: COBISS.SI Naslov slo Enojezično podnaslavljanje slovenskega narečnega filma Petelinji zajtrk ang Intralingual subtitling of the Slovene dialectal film Petelinji zajtrk (Rooster's breakfast) Opis slo Prispevek se osredinja na realizacijo današnjega sodobnega narečnega govora SV Slovenije v filmu Petelinji zajtrk, 2007, posnetem po literarni predlogi pisatelja Ferija Lainščka, napisani v slovenskem knjižnem jeziku. Poleg tega se ukvarja z vprašanjem prevoda narečnega govora pri istojezičnem, v tem primeru slovenskem, in sicer knjižnem podnaslavljanju, namenjenemu tistim, ki naj narečja ne bi razumeli in vsaj delno tudi gluhim oz. naglušnim osebam. ang The analysis focuses on the realization of the contemporary dialectal speech of North-Eastern Slovenia in the film Petelinji zajtrk (Rooster's Breakfast, 2007), based on the literary work of the same name by Feri Lainšček (1999), which was written in Standard Literary Slovene. The article also discusses the issue of the translation of the dialect speech with intralingual/monolingual (in this case, Slovenian) subtitling in Standard Literary Slovene, for those who do not understand the dialect, and (at least in part) for the hard of hearing and the deaf. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Dipartimento di Studi Interdisciplinari su Traduzione Lingue e Culture; Intralinea on line translation journal; 2012; Special issue; [15] str.; Avtorji / Authors: Koletnik Mihaela, Valh Lopert Alenka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 19703560 Vir: COBISS.SI Naslov slo Nevroznanost, svetovni splet in bralni kurikulum ang Neuroscience, world wide web and reading curriculum Opis slo nevroznanstveniki so v zadnjih letih dokazali, da se človekovi možgani spreminjajo vse življenje in ne le v zgodnji mladosti. Novi mediji, npr. televizija, video igre in svetovni splet povzročajo spremembe kognitivnih kompetenc. Današnji mladi ljudje razvijejo pod njihovim vplivom nove vrste vizualnih spacialnih spretnosti, zmožnosti ikonične reprezentacije in zmožnost večopravilnosti. Istočasno pa opažajo psihologi in učitelji pri generaciji, ki preživi pomemben del svojega časa izpostavljena medijskim vplivom, vrsto pomanjkanja na področju kognitivnega procesiranja višjega reda: nove generacije poznajo manjše število besed, ki poimenujejo abstraktne pojme, njihova zmožnost refleksivnega in kritičnega mišljenja je manjša, kot so izmerili pri prejšnjih generacijah, manjša je tudi domišljijska zmožnost (Greenfield, 2009). V prispevku opozarjamo na vpliv opisanega razvoja na bralni kurikulum za prihodnje generacije. Dokazujemo, da se nova šola ne more in ne sme osredotočati le na razvijanje t.i."novih pismenosti", ampak da mora ustvarjati položaje, v katerih imajo učenci možnost razvijati domišljijo, kritično mišljenje, zmožnost induktivnega mišljenja in zmožnost abstraktnega mišljenja. V prispevku dokazujemo, kako je to mogoče zelo uspešno početi z ohranjanjem branja leposlovja kot ene osrednjih aktivnosti v okviru kurikula maternega jezika. ang Neuroscience has proved a malleable nature of our brain. The way of thinking is changing lifelong and not only in early childhood. New media as television, video games, and the Internet change students' cognitive skills. New visual-spatial skills, such as iconic representation and spatial visualization are developed. But parallel to these changes new weaknesses occur. Those are in higher-order cognitive processes, as abstract vocabulary, mindfulness, reflection, inductive problem solving, critical thinking, and imagination (Greefield, 2009). Those are the reasons why reading curriculum in contemporary educational system should focus on two groups of aims: deep online reading and linear literature reading. By deep reading is meant the sophisticated processes that propel comprehension and that include inferential and deductive reasoning, analogical skills, critical analysis, reflection, and insight. By linear literature reading is meant primarily reading of fiction, which develops the imagination, inductive analysis, critical and abstract thinking. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Scientific Methodological Center Scientia Educologica; Philosophy of mind and cognitive modelling in education - 2012; Problems of education in the 21st century; 2012; Str. 66-73; Avtorji / Authors: Kordigel Aberšek Metka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 19696136 Vir: COBISS.SI Naslov slo Narečna ozaveščenost kot identiteta v povezavi z narečno razmeščenostjo ang Dialectal awareness as identity in correlation to dialectal delimitation Opis slo Članek obravnava narečno pismenost na vzorcu dijakov srednje umetniške šole z dveh perspektiv. Prvi vidik kaže narečno pismenost starostne skupine, ki v klasičnih dialektoloških raziskavah običajno ne predstavlja reprezentativnega vzorca informatorjev (mladostniki od 15 do 18 let). Odločitev, opazovati mladostnike, temelji na nekaj predhodnih raziskavah, ki so pokazale, da se narečje vse bolj dojema kot vrednota, ne glede na njegovo podeželsko ali mestno rabo. ang The article deals with dialect literacy on a sample of high school art pupils from two perspectives. The first aspect shows dialect literacy of age-groups, which in classic dialectologic research is ussually not a representative sample of the information (adolescents from 15 to 18 years of age). The decision to observe adolesvents is based on some previous research which showed that dialect is more perceived as a value, regardless its rural or urban use. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Centro de Linguistica da Universidade de Lisboa; Proceedings of the International Symposium on Limits and Areas in Dialectology (LimiAr), Lisbon, 2011; 2012; Str. 167-175; Avtorji / Authors: Zemljak Jontes Melita, Pulko Simona Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 19708680 Vir: COBISS.SI Naslov slo Frazemi in vzorci v oglasih ang Idioms and Patterns in Advertisments Opis slo Na podlagi oglasnih primerov je ugotovljeno, da je pogosta izraba modificiranih frazemov ter vzorcev utemeljena semantično in pragmatično. Frazemi kot strukturno in pomensko določene enote so podobno kot vzorci, tj. naslovi znanih literarnih, filmskih in drugih del, ohranjeni v mentalnem leksikonu in predstavljajo svojevrstno bližnjico med tvorcem in naslovnikom pri vzpostavitvi želenega pomena. Vsaka sprememba frazema ali vzorca v smeri oglasne aktualizacije je zato veliko bolj opazna in učinkovita, ker kot deviacija pritegne naslovnikovo pozornost. ang The investigation of examples shows that the frequent use of modified idioms and patterns in advertisements is semantically and pragmatically motivated. Both idioms and patterns - idioms as structurally and semantically determined units and patterns as titles of well-known literary works, films and other works of art - are saved in the mental lexikon and represent a kind of short-cut between the sender and the receiver in the transmission of the desired meaning. Every modification of an idiom or a pattern for the purpose of the actualization of its use an advertisement is thus a deviation which attracts the receiver's attention. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v Uniwersytet przyrodniczo-humanistyczny, Institut filologii Polskiej i lingwistyki stosowanej, Mi^dzynarodowy komitet slawistow, Komisja stowotworstwa; Aktualne problemy j^zykoznawstwa stowianskiego; 2012; Str. 197-206; Avtorji / Authors: Stramljič Breznik Irena Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 9.Drugi pomembni rezultati programske skupine8 M. Jesenšek, Zoisov nagrajenec za znanstveno delo, je glavni urednik mednarodne znanstvene zbirke Zora, pri kateri na leto izide več pomembnih znanstvenih monografij in ki izhaja na FF UM; je tudi urednik mednarodne znanstvene revije Slavia Centralis ter organizator številnih domačih in mednarodnih jezikoslovnih simpozijev. Drugi člani programske skupine so člani uredniškega odbora revije Slavia Centralis (Borovnik, Štuhec, Čeh Steger). S. Borovnik je urednica za literarno zgodovino pri znanstveni in strokovni reviji Jezik in slovstvo ter članica Upravnega odbora Slovenske matice. D. Haramija je leta 2011 za delovanje društva Bralna značka Slovenije prejela Schwentnerjevo nagrado in v imenu društva prevzela zlati grb za zasluge, ki ga je Bralni znački podelil predsednik RS dr. Danilo Turk. S. Borovnik je z vabljenim gostujočim predavanjem nastopila na slavističnem oddelku univerze v Tubingnu (Nemčija), B. Bošnjak pa v okviru Erasmusa v Lodzu (Poljska). M. Zemljak Jontes je bila tajnica pri organizaciji Slovenskega slavističnega kongresa, ki je potekal na UM l. 2011. Člani programske skupine so v kongresnem zborniku objavili glavnino referatov, saj je bila na kongresu predstavljena slovenistika FF Univerze v Mariboru. Člani P6-0156 so v l. 2009-12 nastopali na številnih mednarodnih simpozijih v tujini, npr. na Madžarskem (Koletnik v Budimpešti, 2012), na Finskem (Koletnik, Borovnik in Zemljak v Turkuju, 2012), v Nemčiji (Čeh v Hamburgu, 2012), Nišu (Jesenšek, Borovnik, 2012), Sarajevu (Jesenšek, Borovnik, 2012), Celovcu (Borovnik, 2012) ter v okviru programa Erasmus predavali na tujih univerzah (Celovec, Bielsko Biala, Budimpešta, 2011,2012). 10.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 slo Opazovanje aktualnih pojavov v slovenskem knjižem jeziku z vidika globalizacijskih procesov omogoča primerjalno sliko s pojavi v drugih evropskih jezikih. Vsesplošna mobilnost ljudi in znanja postavlja v ospredje tudi povečano zanimanje drugih raziskovalcev, pa tudi študentov za raziskovanje in študij slovenskega jezika. K temu pripomore raziskovanje področij, ki so pri nas še premalo obravnavana (zgodovina slovenskega knjižnega jezika, odnos SKJ do EZ, leksikološke raziskave, dialektološke raziskave o medjezikovnih stikih v obrobnih slovenskih govorih, razvijanje zmožnosti rabe SKJ itd.). Programska skupina je uresničevala cilje na področju sodobne jezikoslovne znanosti, prav tako pa tudi na področjih literarnovednih raziskav. Le-te prinašajo prevrednotenje literarnozgodovinskih vzorcev, svoje poglede pa povezujejo z najnovejšimi literarnoteoretičnimi spoznanji. Zlasti delo slovenskih književnih ustvarjalk se je v zgodovini izkazovalo kot nezadostno interpretirano in podcenjeno, tako da naši raziskovalci/-ke korigirajo in dopolnjujejo literarnozgodovinska znanja na tem področju. Vse navedene raziskave pomenijo pomemben prispevek k razvoju sodobne slovenistične znanosti, ponujajo pa primerno podlago za študij slovenistike na univerzah v tujini, saj poudarjajo medjezikovne in medkulturne stike tako na področju jezikoslovja kot literarnih ved in literarne didaktike. ang Following actual phenomena in Slovenian literary language from the point of view of globalizasion processes enables a comparative image with phenomena in other European languages. General mobility of people and knowledge puts also increasing interest of other researchers and also students in research and study of Slovenian language into the foreground. This is fostered by the research on fields that are handled too few in our surrounding (history of literary language, relation of SLL towards EU, lexicological research, dialectological research on inter-language contacts in border Slovenian dialects, development of capacity of use of SLL, etc.). The programme group realizes the set goals in the field of modern language science, and in the same way also in the field of research on literature sciences. These bring along a revalidation of patterns in history of literature, and conect their views to u-to-date cognitions od literature theory. Especially the work by Slovenian female creators of literature has been historically shown as insufficient and underestimated, so researchers and female researchers of this programme group correct and add knowledge on history of literature also in this field. All named research mean an important contribution to the development of modern Slovenian language science, an offer an adequate ground for Slovenian studies at universities abroad, as they stress inter-language and intercultural contacts as in the field of language science, as well as in the field of literature science and didactics of literature. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 slo Jezikoslovne, literarnozgodovinske in didaktične raziskave v tej programski skupini se navezujejo na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v Sloveniji in regiji, na vprašanje razvoja slovenskega knjižnega jezika do sredine 19. stol. in položaj slovenskega jezika v Prekmurju do sredine 19. stol. Gre za analizo slovenskega jezika s poudarkom na vzhodnoslovenskem prekmurskem jezikovnem prostoru. Še nedolgo tega smo učili zgodovino nastanka slovenskega knjižnega jezika s pomočjo Riglerjevih pogledov na jezik, pa tudi raziskovalci pred njim so prihajali pretežno iz središča in so vzhodni del Slovenije slabo poznali. Jezikovna vprašanja, ki so se odpirala na Štajerskem, v Prekmurju in Porabju, so bila zanje odmaknjena in tuja, zato so postavljali tako ostro nasprotje med združevalnim središčem in razdruževalnim obrobjem. Tako zmotno prepričanje je spremenila šele Martina Orožen, ki je v jezikovnih analizah vzhodnoslovenskega knjižnega jezika dokazala obstoj slovenske alpske in panonske jezikovne baze ter iz njiju izhajajoči osrednje-in vzhodnoslovenski knjižni različici. Najnovejše raziskave se navezujejo na njena znanstvena spoznanja, prinašajo pa tudi nova. Dejstvo je, da je v panonskem prostoru obstajalo vse do pomladi narodov, tj. do sredine 19. stoletja, jezikovno območje, v katerem so se prepletali trije knjižni jeziki: najstarejša kajkavščina, mlajša prekmurščina in nazadnje še vzhodnoštajerski knjižni jezik. Dialektološke raziskave v programski skupini opozarjajo na pomembnost vloge slovenskega jezika v stičnem prostoru ter na vpliv slovenščine na sosedske jezike. Vse izpričujejo pomen za kulturni in jezikovni razvoj Slovenije. Literarnovedne raziskave v okviru programske skupine so zastavljene komparativno, tako raziskave slovenskega ekspresionizma kakor tudi vloge književnic v slovenski literarni zgodovini, značilnosti esejistike in razvoja sodobnejše slovenske kratke proze. Obravnavajo vse plasti in zakonitosti zajetega pripovedništva, s posebnim poudarkom na jezikovnih in slogovnih posebnostih. Pri tem dosledno uporabljajo znanstveno metodologijo, obenem pa izpopolnjujejo in dopolnjujejo lastno klasifikacijo. Slovensko književnost postavljajo enakovredno ob bok evropski. ang Linguistic, literary historical and didactical researches are related to the proper understanding of language policy, to its settlements, to language planning in Slovenia and region, to the question of Slovenian standard language's development to the middle of 19th century and to the situation of Slovenian language in Prekmurje to the middle of 19th century. Researches are analysing Slovenian language's development, to the middle of 19th century, with an emphasis on the Eastern Slovene language area of Prekmurje. In this domain we had taken scientific discoveries of Rigler's insights into account not so long time ago. Language issuess, which occured in styria, Prekmurje and Porabje, where for the researchers remote ang foreign, that is why researchers strictly distinguished between center and periphery. The latest researches are concerned with Martina Orozen's scientific work and also trigger new discoveria. The Pannoanian area a language zone, three standard languages existed, had existed to the middle of 19th century: the oldest Kajkavian, younger Prekmurje dialect and East Styrian standard language. Dialectological researches reminds us on the importance of Slovenian language's role in the contact area on its influence on the neighboring languages. Literary-historical researches are formed comparatively; researches of Slovenian Exspressionism as well as those, which emphasise the role of female authors in Slovenian literary history, the characteristics of essayistics and contemporary Slovenian short prose. The identify all of the, sometimes overlooked or insufficiently adresses, literary work. Researches look at the Slovenian literature as an aqual and important part of the European literature. ll.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.2012— 11.1. Diplome13 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program -1. stopnja 030 bolonjski program - II. stopnja 0 univerzitetni (stari) program 70 11.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 27551 Mojca Tomišic O 0 0 29579 Katja Bergles O 0 0 21811 Branislava Vičar o 0 □ 0 Silvija Sambt © O □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec 12.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju15 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 27551 Mojca Tomišic O 0 F - Drugo ZJ 29579 Katja Bergles o 0 F - Drugo ZJ Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 13.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2012 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev Z Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 14.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.2012— slo Silvija BOROVNIK je bila v zimskem semestru 2008/9 gostujoča profesorica za slovensko književnost na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze. V okviru programa Erasmus pa je gostovala na Poljskem v Bielsko Biali (8.5.-15.5.2011) ter z vabljenim gostujočim predavanjem na univerzah v Gradcu (2.2.2010) in v Tubingnu (21.1.2013). Kot plenarna predavateljica je nastopila na mednarodnem simpoziju dialektologov na univerzi v Turkuju (Finska, 2.5.2012), ki je bil posvečen prevajanju dialektov v literaturi. V letu 2012 je nastopila še na mednarodnih simpozijih na univerzah v Nišu, Sarajevu in Celovcu. V letih 2009-2012 je z referati nastopila na enajstih mednarodnih konferencah (cobiss 3.15). Dragica HARAMIJA je članica slovenske sekcije IBBY (Svetovno združenje za mladinsko književnost). Sodeluje tudi v mednarodnem projektu Kulturna animalistika prof.dr. Antonije Zaradije Kiš z^ zagrebške univerze (št. projekta 189-0000000-3626). Marko JESENŠEK je bil vodja projekta Slovenski jezik v stiku podonavskega in alpskega prostora, J6 - 2238. Nastopil je na več mednarodnih konferencah in simpozijih. Mihaela KOLETNIK je članica Mednarodnega združenja za dialektologijo in geolingvistiko SIDG/ International Society for Dialektology and geolinguistics - in članica komiteja pri tem združenju. Je članica znanstvenega tima, ki organizira konference MMDT -Multimediadialecttranslation. Kot vabljena predavateljica je nastopila na Univerzi ELTE v Budimpešti, 22.3.2012. Melita ZEMLJAK JONTES je v okviru programa Erasmus gostovala na Karlovi univerzi v Pragi, od 3.4. do 9.4. 2011, in na univerzi v Bielsko Biali, od 8.5.2011 do 15.5.2011. Z referatom je nastopila na mednarodni znanstveni dialektološki konferenci v Lizboni in na mednarodnem znanstvenem kongresu v Pragi, od 26.5. do 28.5.2011. Irena STRAMLJIČ BREZNIK je z referatom sodelovala na mednarodni jezikoslovni konferenci v Poznanu na Poljskem, od 17.-19.5.2011, s predavanjem pa v okviru programa CEEPUS na FF v Zagrebu, od 18.-23.4.2011. Je tudi članica komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem komiteju slavistov. 15.Vključenost v projekte za uporabnike, ki v so obdobju trajanja raziskovalnega programa (1. 1. 2009 - 31. 12. 2012), potekali izven financiranja ARRS17 slo V okviru mednarodnega projekta Kulturna animalistika, ki ga vodi dr. Antonija Zaradija Kiš z Inštituta za folkloristiko v Zagrebu, je sodelovala prof.dr. Dragica Haramija. V tem mednarodnem projektu sodeluje D. Haramija od leta 2007, program pa se zaključi predvidoma marca 2013. Melita Zemljak Jontes je sodelovala pri projektu Učenje učenja, ki poteka preko Socialnega sklada EU, v sodelovanju Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Šole za ravnatelje. Projekt je financiran s strani MŠŠ in delno EU (Evropski socialni sklad, 2008-2011): Profesionalno usposabljanje Strokovni in vodstveni delavci vrtcev, osnovnih, srednjih in višjih strokovnih šol, organizacij za izobraževanje odraslih v letih 2008-2011. Nadalje je sodelovala prj projektu Slovenščina za poklicne šole in slovenščina za gimnazije, financiranem s strani MŠŠ in delno EU, 2008-2013. 16.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)18 slo 17.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek ocena potrebne infrastrukture in opreme19 18.Izjemni dosežek v 201220 18.1. Izjemni znanstveni dosežek Silvija Borovnik je v Književnih študijah (2012) izdala osemnajst razprav, ki se nanašajo na preučevanje (A) deleža slovenskih pisateljic v slovenski literarni zgodovini od konca 19. st. do sodobnosti, (B) sodobne slovenske proze in (C) slovensko-avstrijskih literarnih stikov, medkulturnih vidikov slovenske književnosti na avstrijskem Koroškem in dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji. Opozorila je na še ne dovolj raziskano delo slovenskih pisateljic iz (pol)preteklega časa in sodobne slovenske pripovednice po letu 1980. V drugem delu so zapisane zanimive interpretacije treh slovenskih pripovednih klasikov. Za slovensko literarno vedo so posebno inovativne raziskave o medkulturnosti in dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji, ki razkrivajo sožitje različnosti in medkulturne konflikte. Knjiga obsega 262 strani. 18.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Antologija krajše proze slovenskih avtoric Kliči me po imenu, ki zajema izbor iz njihovega pripovednega dela od konca 19. stoletja pa do sodobnosti, je prvi tovrsten pregled na Slovenskem. Knjiga prinaša osemintrideset črtic, novel in odlomkov iz daljših del. Nastajala je ob zavesti, da Slovenci svoje literarne ustvarjalke premalo poznamo in da njihova dela niso dovolj uzaveščena. Bolj natančen pregled književnosti, ki so jo pisale ženske, pa pokaže, da je bila ta vselej zanimiva in kakovostna ter da se je slovenska pisateljica v zgodovini pojavljala kot upornica zoper patriarhalne vloge. Izbor je zastavljen tako, da opozarja na bele lise v slovenski literarni zgodovini. S. Borovnik je knjigo uredila, besedila izbrala in jim dodala obširno spremno študijo z bio-in bibliografskimi podatki. Knjiga obsega 435 strani, izšla je jeseni 2012, a z letnico 2013. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba JRO i vodja raziskovalnega programa: in/ali RO s koncesijo: in Univerza v Mariboru Filozofska Marko Jesenšek fakulteta ŽIG Kraj in datum: Maribor |12.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROG-ZP-2013/16 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani aRrS (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki -približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru tega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 12 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1. 1. 2009 - 31. 12. 2012), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 13 Vpišite število opravljenih diplom v času trajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 14 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času trajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite MR. Nazaj 15 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2012), ustrezno označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 16 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 19 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 20 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2013 v1.00 F4-71-8B-A7-58-71-EF-6E-7E-B9-FC-D9-93-03-37-12-B2-F1-EA-07 HUMANISTIKA Področje: 6.07 Literarne vede Dosežek: Znanstvena monografija Vir: BOROVNIK, Silvija. Književne študije : o vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 85). V Mariboru: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2012. 262 str. ISBN 978-961-6656-81-8. [COBISS.SI-ID 68860929] Silvija Borovnik je v Književnih študijah (2012) izdala osemnajst razprav, ki se nanašajo na preučevanje (A) deleža slovenskih pisateljic v slovenski literarni zgodovini od konca 19. st. do sodobnosti, (B) sodobne slovenske proze in (C) slovensko-avstrijskih literarnih stikov, medkulturnih vidikov slovenske književnosti na avstrijskem Koroškem in dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji. Opozorila je na še ne dovolj raziskano delo slovenskih pisateljic iz (pol)preteklega časa in sodobne slovenske pripovednice po letu 1980. V drugem delu so zapisane zanimive interpretacije treh slovenskih pripovednih klasikov. Za slovensko literarno vedo so posebno inovativne raziskave o medkulturnosti in dvojezičnosti slovenske književnosti v Avstriji, ki razkrivajo sožitje različnosti in medkulturne konflikte. Knjiga obsega 262 strani.