A ^^*******1 ia nal«ff a! , . ,r i name 1 * : "f in slogi do c,lja! VESTNIK ¥ f( jiDOSt' I NATIONAL HERALD. 1, ta trikrat na teden. Tl y Slovenian Tri- Wt in the United of America. ^GLASILO SLOVENSK EGA KAT. PODP, DRUŠTVA SV. BARBARE, F OREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BEN’T SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. . Štev. 90. DULUTH, MINN., WEDNESDAY, OCTOBER 21. — 1914 SREDA, 21. OKTOBRA, 1914. Volume IV.—Letnik IV. girici so bjli na vsej bojni črti poraženi in zagnani nazaj. Junaški bajonetni napad francoskih mornarjev na sovražnika. X /1 . . nemške vojne sile na zaveznike se je na vsej dolgi bojni črti po¬ srečil. NEMCI SO IMELI PRI TEM OBČUTNE IZGUBE. — S VZHODNEGA VOJNEGA POZORIŠČA NI POROČATI NIČ NOVEGA, TODA AVSTRIJCI IN RUSI i PRILAŠČAJO IZVOJENE ZMAGE. — SRBI SE BAJE NAHAJAJO PRED SARA- VOM, IN HOČEJO REŠITI ZAROTNIKE. — BOJI PRED PRZEMYSLOM SO BILI 7REDNO HUDI. — ANGLEŽI MENIJO, DA MORA KMALU PRITI DO ODLOČIT¬ VE - V AVSTRIJI SE NARODI PUNTAJO, SE BRZOJAVLJA IZ TRSTA Odbiti ndmški napadi. Pariz, Francija, 20. okt. — Danes ponoči izišli oficijelni coski komunike naznanja, da so se Nemci na vsej dolgi [Črti vrgli na armado zaveznikov, a so bili povsod zagna- ■ nazaj. Bitke so se vršile v severnem delu, kjer se nahaja jska armada, pri La Bassee, potem severno od Arras, Tlametz, ter med Peronne in Albertom. Do hudih bojev prišlo tudi vzhodno od Argonov, na višinah ob reki Maas, v pokrajini Champion. Bajonetni napad Francozov. Z vojne fronte, preko Pariza, 20. okt. — Pri včeraj- bojih, v katerih so bili Nemci na vsej vojni črti vrženi j, se je posebno izkazala francoska mornarica. Mornarji prodrli proti nemškim vojnim vrstam tako blizu, da so jih iz največjim uspehom napasti z bajoneti. Štiristo Nem- je bilo pri tem ujetih. Boji z Rusi. London, Anglija, 20. okt. — Nemška in ruska poročita javijo, da je položaj na vzhodnem bojnem pozorišču neiz- [tmenjen, Avstrijci zatrjujejo, da so na Gališkem uspešno ili vse ruske napade, ter da potiskajo sovražnika nazaj. Nasprotno pa Rusi zopet zatrjujejo, da so ujeli mnogo ilrijcev. Okoli Przemvsla se še vedno vršijo hudi boji. Po- čevalec nekega italijanskega lista naznanja, da so razrušili m s svojimi oblegovalnimi topovi avstrijske utrdbe. Isti vročevalec pravi, da so Nemci m Avstrijci morali opustiti op defenzivo, da pa so zapadno od Varšave uspešno odbili “k kavalenjski napad Rusov. Srbi pred Sarajevom. iz Niša, Srbija, brzojavljajo, da se nahajajo srbske čete glavnim mestom Bosne, ter da je hočejo zavzeti, predno honča obravnava proti napadalcem na avstrijskega pre - »^naslednika Fran Ferdinanda in njegovo soprogo. Italijani dementirajo. Italija oficijelno zanikuje, da bi njene čete okupirale T- pristaniško mesto v Albaniji. Poročila iz Italije naz- ^?)°, s ° Lahi zelo hudi na Avstrijo, ker radi min v Jad- em morju ne morejo ribiči izvrševati svojega posla, in a jeplovba onemogočena. Hudi boji. , nc ^°Jb Anglija, 20. okt. — Glasom brezžičnih brzo- ,P°iočil iz Berohna se vršijo v Dixmunden in Rousselare L f‘ živalci Duenkirchna in Boulogne bežijo. ,, 0n ^°n, Anglija, 20. okt. — Reuterjeva agencija naz- 'r Z Amsterdama, da se vršijo hudi boji v črti Yperen ev Z d U1S brzojavljajo, da je prišlo mnogo nemških ran- '' ° 1Ue §g e ta Ostend. Med tema mestoma in holand- e )° je samo še malo nemških čet. fj Angleški podvodni čolni. •|.° Ij 1 ’ Nemčija, 20. okt. — Uradno so danes tukaj Milena S, BOJI PRI PRZEMYSLU. Berolin, Nemčija, 20 > okt. — Po. ročev alec lista “Berliner Zeit am Mittag” je bil priča ruskega ua, pada na Przemysl, in naznanja o 'tem svojem listu sledeče: “Prvi streli so padli dne 18. sept. Dne 20. septembra je trajalo 'bombardiran¬ je ves dan, dokler niso Rusi 2. okt. poslali v mesto parlamentarja z 'belo zastavo, ki je zahteval preda, jo trdnjave. Avstrijci so predlog zavrnili. Ta dan je prišel tja poro, če,valeč. Dne 2. oktobra so začeli Rusi naskakovati. Bojevali so se zelo hrabro, sploh je bilo opaziti, da so se veliko naučili od Japoncev. Rn„ ski vojaki so jako dobri za trd, njavske hojg.. Puščali so za seboj cele kupe mirtvih. Avstrijci ceni¬ jo ruske izgube na 40.000 mož. Vrh tega je bilo mnogo Rusov ujetih. Za nekaj časa so Rusi zavzeli ne, ko zunanjo utrdbo. Enajst bata¬ ljonov se je približalo zunanjim okopom, ne da bi Avstrijci opazili sovražnika. Rusi so se naenkrat pojavili na okopih, nakar se je posadk a 1 u ih'ah hita v k a sem a te, od_‘ koder je s strojnimi puškami ob, str el jeval a sovražnika, ki se je moral umakniti. Rusi so si napra¬ vili pot do kasemat, kjer je prišlo do bližnjih bojev. Ko je prišlo te lefonično poklicano ojačenje, so se Rusi že umaknili. V kasematah so pustili 300 mrtvih in ranjenih, na okopih pa 150. Ko je poročeva, lec ostavil trdnjavo, so Rusi še na, daljevali z 'bombardiranjem. PRED KMALOŠNJO ODLOČIT. VI JO? te, • v, m 11 ’ cta so nemške bojne ladje v nedeljo dne 18. okt. BITKA MED KRIŽARKAMA. Havana, 20. ckt. — Ameriknn- ška ladja “Fannie Prescott”, ki je baš priplula sem, naznanja, da je v soboto opazovala na 26. stop. 40 ■min. severne širine in 84 stop. 20 min. zapadne dolžine polurno bit, ko -med neko nemško križarko s štirimi dimniki, in neko angleško križarko enake velikosti. Nemška križarka je bila poškodovana po strelih. NEMŠKE BOMBE. Petrograd, Rusija, 20. okt. ■— Dva nemška letalca sta v nedeljo vrgla v Varšavo pet bomb, od ka„ terili sta le dve eksplodirali. U, suireenih je bilo sedem oseb, ve, Irko več je pa ranjenih. ODBIT NAPAD NEMCEV. Pariz, Francija, 20. okt. — Vče¬ raj zvečer se je uradno naznanilo, da je belgijska armada med Nieu, port in Dixmniden uspešno odbila nemški napad. Belgijcem je poma, alo angleško brodovje. Md Arras in Roye je zaznamovati več uspe, hov. Francoske eetč so prodrle do žičastih ograj sovražnih utrjenih postojank. V soseščini St. Mibiel smo zopet dobili na desnem obrež, ju reke Maas več ozemlja, Z dru¬ gih točk na fronti ni naznanjati važnejših poročil. PUNTARJI V AVSTRIJI? £ Tjpndon, Anglija 20. okt, — Iz Trsta brzojavi jarpo, da je' opaziti puntarsko gibanje v vseh delih AvstrojOgrske, posebno pa. v Bo, sni, Hercegovini, na Ogrskem, Hr„ vatskem. v Slavoniji in na Sedmo, graškem. Zadržanje slovanskih polkov (?) v Pulju vzbuja boja¬ zen, in mornarji na bojnih ladjah, ki so večinoma Slovani in Italijani, komaj zakrivajo svoje nezadovolj. stvo. ZAPLENJENO STRELJIVO. ' Avstr'" ’ w«vi. i \jnyj v m ucijjcuji ei lz L Ce F a °beh bregovih reke Sane so bili odbiti s tež- , a\st r ami Za ^ Use - To oficijelno poročilo je izdal dr. Dum- ^i^i°'°8 rs Fi poslanik za Združene države, ki je dobil p Potom tozadevno poročilo od svoje vlade. nr>)p ^ jezična brzojavka naznanja, da se nadaljuje pro- titj Bo"° beh bregovih Sane. Ponočni napsdi Rusov so bili •tajejo ^ s ^. na< Jaljujejo na vsej bojni črti. Avstrijci se po- ir ?ate c j SV ° -'v? te ^Lih topov. Druge čete so prodrle skozi tau ° VlSm severno od Orova in Uroza. ■ !a P rav *’ da so boji na črti Stryi-Sambor- r °^i Dn e ? za Avstrijce uspešni, kakor tudi operacije v 4d S ta U - Severno od Przemysla so prišle avstrijske čete Jre § Sane, ter so zavzele točke jugovzhodno od v 01- ' Sovražnik se povsod zasleduje. Število ujet- ^ nad 15.000. Manchi Nevernem morju novi angleški podvodni čoln E-3 Avstrijski uspehi. ester, Mass., 20. okt. — Ponovni napadi Rusov London, Anglija, 20. okt. Tretji del .vojne na zapadnem voj¬ nem pozorišču je prišel na kritič, no točko. Prvi del tvori nemško prodiranje skozi Belgijo in sever, no Francijo pred vrata Pariza. Drugi del je obstal v ofenzivi za, veznikov, ko je general von Kluck svojo armado na desnem nemškem krilu preveč raztegnil, da se ni mogel ustavljati navalu naspr-o', nika. Zavezniki so pognali Nemce nazaj na belgijsko mejo, ter do¬ segli, da se je morala vsa bojna črta vzhodno od Verduna obrniti, da si ohrani močno fronto. Tretji del je prodiranje Nemcev ob belgijski in severni francoski morski obali. Oeividno namerava, jo, se polastiti pristanišč v kanalu in od tam upasti na Angleško Skrajna zapadna bojna črta se razteza sedaj od Armenteres skozi Rousielaere do Nieuport, ki se na, ha ja na obrežju med Ostende In Duenkirchen. Francozi naznanja, jo, da imajo Nemci seboj težke to. pove, s katerimi hočejo obstrelje¬ vati fronto iz Nieuporta do Vlads, loo. Položaj je težko presoditi. An, gleški in francoski listi pišejo ve, lo optimistično. S stališča Nemcev pa ni nobenega vzroka, da bi se smel smatrati položaj za ugoden, ker imajo Nemci sedaj na razpoka, go oblegovalno armado izpred Ant -erpria, 'ter morejo dobiti Še drugo ojačenje iz notrine. Ker je teren po večini ravan, ne bode imela nobena armada p'.' v .. like, se zavarovat i za okope, kakor se je to zgodilo na severu Fran, cije, kjer so se obstreljevale arma. de tedne in tedne brez posebnega uspeha. Na tem bojnem polju mo, ra kmalu priti do odločitve. London, Anglija, 19. okt.. — Po, ročevalec “Central News” nazna. n ja iz Rima, da je dobil obvestilo iz Bukarešta na Romunskem, da so tam romunski uradniki zaplenili iz 150 vozov obstoječi nemški vlak, naložen s streljivom in drugim vojnim m at eri jatam. Nemška vla¬ da je protestirala, toda brez uspe. lia. NEMCI ŠE UPAJO. Berolin, Neibčija, 20. okt. — Vojni urad naznanja: “'Položaj jc še vedno neizpremenjen. Na za. padnem vojnem poozrišču se boji kljub dežju nadaljujejo. Kaže se, da bode začelo snežiti, 'toda nem, ške čete so na izpremembo vreme¬ na pripravljene. Bitke niso več ta. ko hude, kakor so bile prej. USPEHI ZAVEZNIKOV. Pariz, Francija, 20. okt. — Fran coski vojni urad naznanja: “Te, žka artiljerija sovražnika je ot.vo, rila ogenj na vso fronto od Nieu¬ porta do Vladova, vzhodno od Djxmunde, toda 'brez uspeha. Č’e. te zaveznikov, v prvi vrsti foelgij, sike, niso samo uspešno odbile na. pade Nemcev, ampak so prodrle še do Roules. “Na našem levem krilu, med Lys in kanalom Bassea prodiramo da¬ lje v smeri Lille Od La Bassee do Ablain in St. Mazaire so se vršile hude bitke. “Severno in južno od Arras se vojskujejo naše čete že deset dni dolgo, ne da bi se prvoščile oddiha_ in z junaštvom ter navdušenjem, kateremu nima primere. “V smeri Chaulness smo odbil: napad sovražnika in pridobili ne. kaj terena. C centruma ni poroča, ti nič novega.” RUSI NA POLJSKEM. Berolin, Nemčija, preko Amster.. dama in Londona, 19. okt. — Jz poročil ruskega izvora v Varšavi se nahaja na Poljskem 500,000 Ru¬ sov. Zdravstvene razmere so sla, bo, bolnišnice v Kijevu, Moskvi m drugih ruskih mestih so prenapol. njene. Avstrijci na Gališkem ne. vzdržno prodirajo naprej. USODA BELGIJCEV. London, Anglija, 20. okt. — O. koli pol milijona Belgijcev se na¬ haja v prognanstvu, največ jih je uteklo ma Angleško, Holandsko in na Francosko. Od 300.000 do 400__ 000 Belgijcev se je odpravilo na Holandsko, in mogoče ravnotoliko na Francosko. Nad 100.000 se jih je umaknilo na Angleško, pa še vedno prihajajo novi. Oskrba be. ■guncev in v Belgiji ostalih prebi. valcev je zelo pomanjkljiva, > a skoraj ni mogoče pomagati. Vse v obmejnih holandskih mesth se na, bajajoče hiše in druga poslopja so prenapolnjena. HOLANDSKA POMAGA. Roosendaial, Holandska, 20. okt. — Tok belgijskih beguncev pola¬ goma pojenjava. Bil pa je tudi že skrajni čas. Na stotine beguncev oblega pekarije. Holandci so te ne. srečneže sprejeli in jim pomagajo, v kolikor jim je to mogoče. NEMCI IMAJO STRAH PRED RUSI. Amsterdam, preko Londona, 20. okt. — V nekem uvodnem članku piše “Berliner Tageblatt’ proti v Nemčiji še pred kratkem 'razšir, jenemu mnenju, da je uničenje Anglije prva dolžnost, katero ima, jo Nemci izvršti_ List piše; “Ker nas je Rusija ogrožala, in ker te¬ ga stalnega ogroževanja ni bilo več prenašati, so začeli Nemci z vojno. Dokler se vojna ne konča, ne smemo niti za trenutek časa po, zabiti, zakaj smo jo začeli. Vsaka oslabitev moči Anglije pomenja za Rusijo okrepitev njene moči, upliva in prostega gibanja. Mi vsi želimo, da se omaije stališče An, •glije, toda desetkrat bolj moramo skrbeti, da Rusija ne postane dik. afot sveta.” NA DALJNEM IZTOKU. JEKLARSKA KORPORACIJA SE MORA ZAGOVARJATI. PRED SODIŠČEM V PHILADELPHIJI SE JE ZAČELA RAZ¬ PRAVA PROTI NAJVEČJI KOMBINACIJI KAPITALA NA SVETU. — RAZPUSTITEV TRUSTA ZAHTEVANA. Dhiladelphiia, Pa., 20. okt. —*. Zadnje zasliševanje.;v postopanju vlade za razpusttev United Stat. es Steel korporacije,ki je naj večja kombinacija kapitala na svetu, se je začela daues pred zveznim so, diščem, ki 'je bilo delegirano za zvezno sodišče za distrikt New Jer. sey. Zahteva se razpustitev tega •trusta na podlagi Shermanovega protitrustnega zakona. Zasliševali, je bode najbrž e trajalo ves ta te. den_ Postopanje proti trustu se je začelo že leta 1901, tožba pa, o ka_ tetri se razpravlja sedaj', je bila vložena od vlade dne 26. 0 !ktobra v zveznem sodišču ža distrikt 'Nevv Jersey. Vlada pravi v svoji obtož, bi, da je korporacija s svojim de¬ lovanjem onemogočeivala prosti razvoj trgovine, ter da je s tem kršila zvezne zakone. Trust kon. trolira sledeče podrejene družbe: Carnogie Steel Co. of Nevv Jersey, National Steel Comp., American Steel IToop Comp., American Sheet ’& Tin Plate Comp., Ameri.. c.a n Tin Plate Comp., American Sheet Comp., Federal 'Steel Comp., American Steel & Wire Comp., Na, tional Tu'be Comp., Shelby Steel Tube Comp., iu American Bridge Comp. Zahteva se, da postanejo te družbe neodvisne od jeklarske korporacije. Razun tega zahteva sodišče, da izgubi družba kontrolo nad neka¬ terimi železnicami, premogarskimi in petrolejskimi družbami, ter končno, da se postavi oskrbnika za korporacijo. Obtožnica vlade, ki imenuje Andrevv Carnegie.a čla. na nepostavne kombinaeije, obse. ga celih 900 tiskanih strani. O iz¬ idu te zanimive 'razprave bodemo svoječasno poročali. INDIJANCI GREDO NA POMOČ MEKSIKANCEM. Gua y mas, Mex., 20. okt. -— Šest¬ sto Yaqui Indijancev je odšlo da. nes iz Guaymas proti Naco, Sono, ra, da pomagajo gen. Jose May_ torenu, ki oblega to mesto. Indi. jance vodi gen. Mendez. GEN. AUFFENBERG JE BIL BAJE BOLAN. Benetke, Italija, 19. okt., preko Pariza 20. okt. — Gen. Auffen. berg, kateremu so vzeli poveljni, štvo tretjega armadnega zbora, je naznanil dekom razgovora, ki je objavljen v ogrskem listu “Ede Ujsag”, da je radi 'bolezni odsto, pil od poveljništva. Gen. Auffne. berg se nahaja sedaj doma, da po¬ polnoma “ozdravi”. Sasebo, Japonska, 20. okt. — Po semkaj došlih poročilih je iz, gubilo 284 ljudi življenje, ko se je japonska križarka Tokachilo v noči 17. okt. potopila. Zadela je ob mino. 'Peking, Kitajska, 20. okt. -— Ne, ka semkaj iz Tsing Taua prišla br_ zojavka pravi, da je japonsko kri¬ žarko Tockaehilo potopila v noči 17. oktobra v pristanišču v Kian Tcbau nemška torpedovka “S 90.” Torpedoivko so pozneje japonske bojne ladje v jele ter razdejale. IZGON NEMCEV IN AVSTRIJ. CEV. London, Anglija, 20. okt. — Po, licija v Brighton je naznanila, da se morajo vsi Nemci in Avstrijci v nekaj dneh izseliti. Nekateri teli so imeli lastna domovanja, hotele itd., ali izjem se ne bode delalo. Razburjenje' med prebivalstvom proti inozemcem se še ni poleglo. ZAPLJETLJAJI V MEKSIKI. Douglas, Ariz., 20. okt. — Gen. Carranza je ukazal generalu Ben, jamin Hillu, poveljniku posadke v Naco, Sonora, naj začne prodi, rati proti HarmosiMo, glavnemu ■mestu države Sonora. Hill je ob. legovan v Naco, in bode to povelje “prvega načelnika konstitucioma listov” bolj težko izvršil. DUHOVNIK MORILEC. PREP!R RADI VOJNE. Duhovnik cerkve sv. Rožnega ven. ca v Chicago, 111., je ubil po pre. pira nevdeleženega moža. POBEGLA MORILCA. Jamestmvn, N. D., 20. okt. — Thomas Allen ter Fred Mitchei, dva morilca, sta danes pobegnila iz državnega azila za umobolne zločince. Begunca sta si znala pre. skrbeti ključe. POMORSKA BITKA NA ČRNEM MORJU. London, Anglija, 20. okt. — Iz Kodanja brzojavljajo “Central News”, da se vrši na Črnem mor, ju velika bitka med Rusi in Turki. Slišati je z obali močno grmenje topov. REVOLTA NA PORTUGAL¬ SKEM. Lizbona, Portugalska, 21. okt > — V mestih Braganza in Matfra je izbruhnila revolta pod kolovod, stvom nekega prejšnjega častnika, toda oblastim se je posrečilo, za. treti revolucionarno gibanje ob nastopu. ZDRUŽENE DRŽAVE PRO¬ TESTIRAJO V ANGLIJI. Wasbington, D. C., 21. okt. — Združene'države so protestirale v Chicago, 111., 20. okt. — “Fa_ ther” J. J. Mullen, župnik cerkve sv. Rožnega venca, je danes po. noči napadel in ubil v Hillside po, stgjnegaj načelnika Thomas W. Pattersona. Umor je posledica prepira o vojni, v katerem pa u- morjeni ni bil udeležen. Po umoru je duhovnik ustavil nek vlak Illinois Central železnice ikje'r je z nožem grozil potnikom in osobju vlaka, dokler ga niso raz. orožili in dali zapreti v Hillside. “Fatber” Mullen se je odpeljal danes zjutraj z avtomobilom ven iz mesta, ter je vzel seboj svojega prijatelja Felix Scominija. V Hill. side sta prišla tudi v saloon Tony Russoja, kjer je nastal radi različ. nih .mnenj o sedanji evropski voj. ni v kratkem času prepir in pre¬ tep. Posegel je vmes točaj, ki je vrgel duhovnika iz gostilne. Mullen je nato odšel proti že, lezniški progi, ter šel k hiši, kjer je živel Patterson s svojo ženo. Nekaj časa je stal na plošeišču, potem potrkal. Ko je Patterson od. pri, ga je Mullen napadel in ubil. Vse to je povedal Scomini, in sin umorjenega v glavnih točkah to izpoved potrjuje. Morilec Mullen je bil v cerkvi sv. Rožnega venca že dvanajst let župnik. Prišel je pred toliko časa iz Rima. PROCES ČARMAN. Mineola, N. Y., 21. okt. — Ko je bila danes' v procesu zoper zdravnikovo ženo Mrs. Florence Konklin Čarman kot .priča' zasli¬ šana črna služkinja Celin Coleman, katera je pravično ipovedala, da je prišla* današnja obtoženka po napadu na Mrs. Louise Bailey vsa razburjena s samokresom v roki nazaj v hišo, ter da je izja, vila, da je ustrelila Mrs. Bailev. Drugi dan je prišla obtoženka v Angliji radi zaplenitve a.merikan. sike petrolejske ladje John D. Ro.'njeno sobo, ter jo prosila, naj ne ckefeller. Tako je naznanil danes izpove ničesar, da je Storila svoj uradujoči tajnik Lansing. 1 čin v zmedenosti. 1 NARODNI VESTNIK NARODNI VESTNIK (NATIONAL HERALD) Owned and published by the SIOVENIAN FRINTING & FUBLISKING COMPANY a Corporation. Plač« of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. NATIONAL HERALD Issued ev«ry Monday, Wednesday and Prlday; subscrlption yearly $2.00. The best Advertising medium among Slovenlans in the Korthwest. Kates on applicatlon Entered as second-class matter May 11. 1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879. NARODNI VESTNIK izdaja SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA, DULUTH, MINN. Izhaja vsak ponedeljek, sreda in petek. Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto za pol leta Za Evropo In Canado za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajo. Denarne poSiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “NABODNI VESTNIK,” 405 W. Michigan Street Dnluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. IZKORIŠČEVANJE DELAV¬ CEV. bi Te dni smo se zopet overili o slučaju, ki žal ni osamljen, in ka_ že, kako neziniselno trosijo delav. ci svoje krvavo prislužene novce, ter futrajo brezvestne gostilničar¬ je. -Prišel je k nam že precej star rojak, ki si je prislužil s trdim de. lom v državi Montana par dolar, jev. Žilica mu seveda ni dala mi, ru, da ne bi takoj šel obiskat po povratku v Duluth salo ono v, kjer so ga tako dobro sprejeli, da se ni umaknil prej 1 , dokler ni potrosil vsega denarja. Ko je bil suh, se je seveda prej govorjeno prijatelj, stvo razkadilo v nič, in človek, ki se je trudil tedne in tedne za onih par borih grošev, je stal na cesti brez sredstev. Kje se potice da¬ nes,- nam ni znano. Seveda nam niti na misel ne pade, da bi tega nespametneža še mogoče zagovarjali. Pameten člo, vek že ve, kam hode obrnil svoj denar, in ga ne hode trosil po ne, potrebnem. Ali nekaj drugega je, kar hočemo omeniti. Saj vsakdo 'rad tuintam zvrne kak kozarček, ke'r Slovenci nismo baš udarjeni na suho stran, toda tre, ba je poznati mejo, do kdaj sme človek iti. Toda napajati ljudi, si dati naravnost izsiljevati denar iz žepa, je pa nekaj drugega. Ravno dotični rojaik nam je pra¬ vil ves potrt, kako so ga sprejeli v salonu kot ‘ ‘ fanta od fare ’ ’. Fant od fare je bil, dokler je bilo kaj cvenka v žepu, potem pa ne več, in danes je lahko vesel, da ni radi pijanosti v prisilni delavnici na farmi. Napajal je ljudi, prijatelje, katere dobi -človek kaj kmalu, akc ima novce, toda ko jih je zmanjka, lo, se je končalo tudi prijateljstvo. Vse veselje je trajalo komaj dva dni, in danes je revež -ob tiste cen, te, s katrimi bi lahko živel več te, dnov. Kakor že rečeno, tega nespamet, neža ne maramo zagovarjati. Kdor si nadrobi tako- jnllio, naj jo tudi sne. Angeljev ni mogoče napraviti iz ljudi, katerim je trebuh Bog ki imajo tako malo možgan v gla vi, da se dajo zapeljati od d ozde v nih prijateljev pri ‘bari, pač pa je dober svet vedno na mestu. V St. Louis okraju je pričako, vati, da se ‘bodo delavske razme, re obrnile na boljše, da bode po sedanjem brezdelju pozimi vsa nekaj zaslužka v gozdovih. In teh časih vidimo, kako se delavci po nepotrebnem nalivajo, ter po, leg tega še druge. Človek, ki se trudi za dolar ves dan, meče z de, narjem okoli, kakor ne bi imel no ‘bene cene in vrednosti, a kaj bo jutri, ne pomisli. Ne rečemo, da bi gostilničarj naravnost napeljevali na to. saj vsakdo rad zasluži denar. Toda vi deli smo že, da se priprosti delav, ci nalivajo s šampanjcem, pijejo pijače, do katerih jim ni nič, jo pošteno plačajo. Petaki in dese, taki frčijo, kakor bi se pobirali na cesti, drugi dan se pa delavec kakem zakotju prijema za bolno glavo in žalostno opazuje prazne žepe. Par nr j« bd. ‘ ; fant od fa re , a sedaj ga niLdo reč ne po g^da. • Mislimo, da nam tega spisa s pravimi odnošaii znani rojaki ne bodo šteli v zlo. Večkrat smo že bi, li naprošeni, naj napišemo nekaj vrstic o tem, toda odlašali smo, dol kler se sedaj nismo ponovno pre, pričali o istinitosti. Bliža so zima, delavske razmere so take, da zide. že vsak dolar dvojno, treba je to¬ rej hraniti. Zakaj napajati ljudi, ■ki so prijatelji samo takrat, kadar imate kaj cvenka v žepu, mesto da krvavo zasluženi denar pora, bili za svoje preživljanje. Ne daj, te se izkoriščati od brezvestnih ljudi, ampak imejte vedno pred očmi, kako težko se denar zasluži, in da je treba gledati tudi za par dni naprej 1 . jo ga in v kolikor je to potrebno ali koristno tudi drugega neprijatc ljskega državnega imetja. Privat, na last pa je v vojni na kopnem (drugače je to v vojni na morju) p r inc ipi j elno n e dot akl jiva. Poveljniki vojskujočih se armad so principijelno pooblaščeni skle. pati med seboj posebne vojne do, govore, katerih veljavnost ni od, visna od ratifikacije vladarjev, ka. kor je 1 ito pri drugih državnih po. godbah. Najglavnejši teh vojnih dogovorov je premirje, manj važ, ni so dogovori .glede kapitulacije utrjenih mest, glede izmenjave u. jetnikov, pokopavanja mrličev, transporta ranjenih itd. Za časa premirja se morajo u. staviti vse direktne sovražne ope¬ racije, vojno stanje pa traja seve. da naprej in radi tega so pomnoži, tev ter razporeditev čet, spopolni, tev orožja in aprovizacija armade dovoljene. Premirje konča s pote. kom dogovorjenega časa oziroma z dogovorjeno odpovedjo ali pa na nasilen način, s tem da ga eden izmed nasprotnikov prekrši. VOJNA PRAVILA. (Konec.) V vojni je seveda dovoljeno prekaniti sovražnika, ako se da to doseči s sredstvi, ki se ne protivi, zgorajšnjim pravilom. Oblegati in obstreljevati se sme. jo le trdnjave ter ona mesta, kra„ ji, poslopja, ki se branijo. Te kra. je je dovoljeno tudi obmetavat' z bombami iz zrakoplovov. Obstrelju joči ima dolžnost, da po- možnosti prizanaša poslopjem, ki so namen¬ jena službi božji, znanstvu, umet, nosti ali humanitarnosti, osobito pa bolnišnicam. Oblegani morajo to svrho izobesiti na dotičnih poslopjih primerna znamenja (be. le zastave i. p.l ■V zavzetem mesitu pleniti, je strogo prepovedano. Vojskujočim ni zabranjeno sto, piti v zveze z vstaškimi in uporni, mi strankami v neprijateljevi de¬ želi, pač pa jim je prepovedano •pozivati sovražnikove podanike k uporu. Represalije so dovoljene; prin. cip, “kakor ti meni tako jaz te, bi” se sme izvajati tudi če se s tem kršijo pravila vojnega prava. Vojni v jetniki vživajo v moder, nih časih posebne pravice. Vjet. ništvo jim ne sme škoditi niti na življenju, niti na zdravju in imet¬ ju. Za poskusen ali izvršen beg ne smejo biti kaznovani. Ako se jih proti častni besedi odpusti v do, movino, potem niso le sami do’ž_ ni se vzdrževati vsakih nadaljnih sovražnosti proti odpustivšemu jih neprijatelju temveč tudi njihova država je dolžna, da jih k nadaljni vojni službi proti dotičnemu ne, prijatelju ne sili. Vojni vjetniki vživajo tudi sicer razne olajšave n. pr. so na nje naslovljene pošil, jatve poštnipe in carine proste. 'Posebno varstvo vživajo bolni in ranjeni vojaki. Po inicijativi švicarskega državljana Dunanta je sklenila švicarska vlada 1 1864. v j/enovo internacijonalno konferen¬ co, katere program je bil dognati splošno veljavna pravila v varst, vo vojakov, ki obolijo ali zadobijo rane v vojni na kopnem. Sad t. konference je takozv. ženevska konvencija, na katero so pristale vse kulturne države. Določbe te konvencije je spopolnila druga ž nevska konferenca 1. 1906., katere pravila je sprejelo 35 držav. V smislu teh -določb vživa samaritar. ska služba na bojnem polju poseb. ne privilegije in uslužbenci “Rde¬ čega križa” (ta znak je bil ra čast Švice, določen za sanitetno službo v vojni) so v gotovem oziru sakrosaniktni. V neprijateljevo deželo predira, joča armada si pridobi z zasedan. jem (okupacijo) sovražnega tari. torija posebne pravice. Prava oblasti oziroma gosposke preidejo v njene roke, »rebivalst. vo ji dolguje poslušnost ne pn zve¬ stobo in okupacijske oblasti nima, jo) pravice zahtevati od orebival, siva zasedene dežele takih služi), ki jih j i smatrati za ne prijatelj ek e n apr a m lastni domovini. Okupa, Dopisi. La Salle, 111. Cenjeni urednik: — Dovolite mi nekoliko prostora v priljubljenem nam delavskem listu Narodni Ve. stnik, da poročam par vrstic iz naše naselbine. Dopisi od tukaj so bolj redki, pa ne vem, kaj je vzrok teinu. Narodni Vestnik je povsod priljubljen, in ga ne bi smelo'manjkati v nobeni slovenski hiši. Priznati se mora, da deluje jako uspešno za delavske pravice, poleg tega pa prinaša dobro pod, učne članke, ki morajo zanimati gospodarja in gospodinjo. Tukajšnja slovenska naselbina je precej velika, ter šteje približ. no 1500 Slovencev. Na društvenem polju smo dobro preskrbljeni in imamo 12 podpornih društev, spa, dajočih raznim Jednotam in Zve¬ zam. Dana je torej vsakomur pri. lika, da se zavaruje za slučaj bo. lezni ali nesreče. Posebno lepo pri. liko nudi društvo “Edinost”, ki daje $7.00 bolniške podpore na te, den ter sto dolarjev za pogrebne stroške • Poročati imam tudi žalostno vest, da je umrl tukajšnji rojak Ivan Hrovat po dolgi in mučni bo¬ lezni. Pokojnik je bil elan dveh podpornih društev, in sicer društ. ,va sv. Barbare s sedežem v Forest Oity, Pa., ter društva Sv. Družine štev. 5. KSKJ. Ranjki je 'bil dolgo časa član teh društev, ki sta mu priredila lep pogreb. Pokojnik za. pušča ženo s štirimi otroci. Doma je bil iz žužemberga na Dolenj, skem. P. v. m.! Niadalje poročam, da se bo vr¬ šila dne 25. oktobra izvanredna seja glede Slovenskega Doma. Po¬ življajo se delničarji, da se je zanesljivo polnoštevilno udeleže, ker je na dnevnem redu mnogo važnih točk. Udeležite se te seje vsi. Seja se bode vršila v Matt Kumpovi dvorani. Pozdrav vsem zavednim Sloven ceni in Slovenkam širom Amerike. Joe Novak. Ojo, Colo. Cenjeni urednik: — V štev. 232 Glas Naroda sem čital o velikodu. šnosti rojakov v Somerset, Colo., ki- so darovali $41.50 za sklad v podporo revnih družin, prizadetih po vojni. Glas Naroda je te daro. valee pohvalil in jih postavil za vzgled vsem ostalim. Res je vse hvale vredno, poma. gati potrebnim po svoji moči, še lepše bi pa bilo, ko bi bil Somer, sertčani lani v septembru pustili za časa proglašenja štrajka delo, in šli na štrajk. To je Gl. Naroda pozabil omeniti, in po mojem mne¬ nju je ona svota veliko premajhna za opranje madeža, katerega so dobili iSomersetčani s svojim skeb, skim delom. Lahko je darovati par grošev, ako se na škodo vsega de. lavstva služijo nečastni dolarji. V neki drugi številki Gl. Naroda sem čital, da so skebi iz Teroio, Colo. istotako darovali nekaj dolarjev, Celo leto so bili tiho pri svojem umazanem delu, sedaj pa, ko so zložili malo svotico, so prišli s svojimi imeni na dan. Na ta način sc hočejo postavli Pi v dobro ime, toda ti darovi vam ne operejo u, mazane kože. št raj ka rji se že nad leto dni borijo za svoje pravice, morajo bivati v šotorih, a drugi jim odjedajo kruh. Skebi v drugih krajih bi tudi lahko segli v žep, ter nekaj dali podpore. Tudi tukaj- je nekaj avstrijskih patrijotov, ki sami ne vedo, kaj bi radi. 'Potegujejo se za Avstrij. ee, zabavljajo na vse načine, a s tem samo kažejo svojo nerazsod¬ nost. V tem pogledu čestitam vše. mu slovenskemu naprednemu ča. sopisju, ki piše resnico. Doli z voj. no, doli s kapitalizmom in milita 'rizmorn. Delavske razmere niso baš sla¬ be, in se dela skoraj vsaki dan. Toda ljudi je veliko, ki želijo ime. ti zaslužek. Rov je linijski. — Po, zdrav vsem zavednim Slovencem širom Amerike. Ojojski opazovalec. Mestna hranilnica Ijubjlanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700 5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 43.5 milijonov kr on zervm zaklad hranilnice 1.330.000 kr °m ° n ' obrestuje po \\% brez odbitka. vso. davčno močjo v zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim p,. emož kr deže’ n Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. I ri banki zahtevajte odločno, da se V; Za vloge jamči rezervni . . la v čn o močio v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. deŽdna vlada & v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno ' , šparkaso’ " ik k- g !:'«!« 1 ■p.;«*« „. nia t n«! se p penna- Cit/. ■ pruštve ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM,DELAV SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! kranjski Nova “ILIRIJA Slovenska naselbina pri Merril, Wisconsln v en \ črnomaljsl tekaj časom ®zel več dru njenih psov, »tem obstrelil srizii in ranil s aa odredbo morali prepe arod na Dun h Soteske na 1 i:J noči od mila med j opolnoči dva n ®>w v Loški ačarju), p ( okno in ul je bil T fojsko in 1 s o žensk) ^ vlomilea, sta delala tči fenu I En ;i , zea *e sp 0 ^ oba n i Grant McMahan iz Ely, Minn., kateri kandidira za County Comrnisisionerja v 4. di. strictu. Ta mož je postavil pota v našem okraju v najbolje mogoče stanje in se je vedno posluževal slovenskih delavcev, v kolikor je le mogel, zatoraj je tudi dolžnost Slovencev, da ga sedaj podpirajo. Volite toraj za: Radley, Kans. Cenjeno glasilo: — Tem potom naznanjamo, da je bilo sklenjeuo na redni mesečni seji dne 6 . sept t. L, da je postaja štev. 37. društ va sv. Barbare za združitev z na. prednimii slo venskimi Jednotami in Zvezami. Tozadevni predlog je bil sprejet z večino glasov. Dr. pečat. \ Frank Jančič, predsednik, Frank Poterpin, tajnik, Anton Zupančič, zastopnik. GRANT M C MAHAN Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že kjer se lahko vsaK «« odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji\ v Merrill ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo sa«..~ ^ , mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Iliria’' leži do pe j ■ - • • • ■>- gg po ceicj VVisconsin river’ Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko cvetočo industrijo, ki^se^ n) | m0 tem i 2811 - navadno hitro razvija. Glavna reka države. - - skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi in več cest .'.('jjvo miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos *? ra j7, ov tta brei n* Svet je najrodovitnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemlja ,a msJ 11 cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda. Cena s nata nko M * juni $16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne n ®' < T e L , e 5 0 d opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodite a* ^ , skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla v cem, Jasll ils»» pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo. Pišu r ILIRIA COLONIZATION GO., SHEBOYGAN " :i bujeni. ] !!ai k oddelk .‘i ^aja" C, Sto j e P'- R K, ;a ajen .1 Se fuj. ^ b Kg et 27. VEČ SLOVENSKIH VOLILCEV NA ELY, MINN. LISTNICA UREDNIŠTVA. Frank Medle, Milwaukee, W’s — Drugič vprašajte kakega šol. s k ega učenca za svet. Domišljuje. te si, -da ste nas posekali, a ste se Vi nazarensko usekali. Med “Three” in “Tri” je namreč pre¬ cejšnja razlika, katere Vi umev. no ne razumete. Večerne šole so odprte, poslužite se te prilike, škodilo Vam ne 'bo nič. Za oglase tujih in nepoznani! tvrd ne prevzame ne uredništvi ne upravništvo nobene odgovorno sti. Nekatere stvari so dobre, ven A. W. Nelson advokat nad James lekarno blizu pošte ELY, MINN. se priporoča vsem Slovencem v slučaju pravnih 'zadev. F. Dale Cerveny trno' K?,'!* 1 ' ^.il ta r - Por 0 '° e hi'k Se-k IS >■ s, 4 10 1 S, 1 na Je n /H t Ql hb V '\, H-. ‘MS 01 lii Jt zobozdravnik MILLER ANNEX Ely. Minn. j«S f v it!' i; naša BANKA NAJ bo VA3ABANKA; Z veseljem in brezplačno dajemo mi P° 1 . ]d 0 jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem na nas v takih zadeta • to* 1 it# ?ekoVD ei>' ^ Posebno pozornost dajemo pri ^^jf^ružb. n i * po “ il “' seb 'K ujemo p « 3 PRI HRANILNIH VLOGAH i —- , „ MINER'S STATE BANK, CHISHOj i' 1 ' So 3 ; Je % a NARODNI VESTNIK Slovensko katoliško >n. it. SVETE BARBARE '.'''“'V, Pl ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. ** Sedež: FOREST CITY, PA. irano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: PETERNEL, Bos 95, Willoek, Pa. ! 7 A T AT? R± 7 FH* i. »atjj po 11 "Z, lie d»i* ; ukk- KAROL ZALAR, Bos 547, ForeBt City, Pa. VZipredt*^*; alOJZ TAVČAR, 299 N. Gor. 3rd St., Boci J-P Rock Sprinti, "'T°S g TELBAN, Bos 707, Forest Cit,v, Pa. OSOLI N, Bos 492, Forest Oity, Pa. ®f S j llik: VIAKTIN MUHIC, Bos 537, Forest City, Pa. 0' ™ —* VRHOVNI ZDRAVNIK: 1 ■itpf! 000 North Chicago Street, Joliet, III. p|N J. 1 v uyj ’ NADZORNI ODBOR: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. yA BTi »..izorn .,,,. 1(1 POBVASNTK, 4734 Ilatfield St., Pittsburgh, Pa. ° JOHN TORNIC, Bos 622, Forest City, Pa. lk ' FRAM K PAVLOVČIČ. Box 705, Conemaugh, Pa ii» Jzur “‘u' AiNOREJ SLAK-, 7713 lssler Aveuue, Clevelaud, ” . I »n r II1 1 * • Ohio. MART POROTNI ODBOR: IN OBERŽAN, Bos 72, East Mineral, Kansas. MARTIN STEFANCIC^R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. I r 1(01“ i p ° r01 it sik ; MfflA EL KLOPČIČ, 169 Victor Ave., Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: vnTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Bos 11%, Bridgeport, O. ‘j\'i’ON DEMŠAR, Box 135 Broughton, Pa. , j. a vEL OBREGAR, Bos 402', Witt, 111. • ,||, ‘^ 9l ' naj S e pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Bos 707, g*, city. penna. Pruštveno glasilo: i 1 NARODNI VESTNIK”. Iz stare domovine. kranjsko. m steklina v črnomaljskem v črnomaljskem okraju pl nekaj časom stekel neki n obgrizel več drugih prostih plenjenih psov, katere je pe potem obstrelil. Le ti psi £ ogrizli in ranili več oseb, so na odredbo okrožnega sta morali prepeljati v Pa„ • zavod na Dunaj . i Iz Soteske na Dolenjskem Koča: 11, do 12. sta vlomila med polnočjo in n popolno«! dva možka v hi_ Bukovec v Loški vasi (vul. :i Jančarju), poškodovala nat in okno in ukradla ne„ Koši. Ke'r je bil gospodar v vojsko in leži ranjen sijani in so ženske same do- EM, DELAV j upala vlomilca na bogat NIZAC1JI JE l Vendar sta delala prebrup. ew York f 1 fA isconsin. »se domači kmalu zbudili ' ;7a prepodili. Enega izmed -? ; v so ženske spoznale in l! " re j kmalu oba prišla v ro„ Wiee. aznanjam« 43‘ w“.M» ranjeni, Nadporoe.. poveljnik oddelka strojnih .. '' domobranskega pešpoti '™ u 3e na liaja ranjen v Ranjen je praporščak eč e nl1 ^, /iflsu. S*® ^ * B e d pl. Rattenstein, Ji«* .. 1JVn ^a našega domačega val0 'jeja ‘f j J , • 7 Ranjen je častnik nadzornika drž. že- t, , . Nadalje so bili.na bo Kadet 27. pešpolka JH.hrat trnovskega g. . anjen je v stegno in se ' celovški bolnici. — V ranjeni če_ ' priboru leži £ti Paapdka Ant. Križnar, ik '2 bz °ra ’ Tnrkalj. >kn a ' Pisatel J F r. ¥a. m Poročnik 27. pes¬ tili f n el32 “ e . kaplje poroča. ' aasli umorjeno Ro. ^Pdin' 1 na Ločevi vo. ie 7 ,St y° Rvema drva>*_ mT khaa 100 m Proč S Kol ® i e toela glavo Otiral; i , ma sumljive- . tih* g , asne ^ a dninar. ? s Sel jv’ J e imel prej S zapr t mk u-° ter je bil m r adi uboja. i ' m.; ZVe^ >.if' k Xek( » Soboto 'krojaški pomoč. v; Prišle '^aiaiv 0,, - Stei ’ v hl P ni i5l )e ,^evauo C % zv ‘‘v ’ sluea jno je r t;i delo? 4la ’ da Je Pe. Bitr 0 d 1 Nameraval od. t 4 ^ v v ^e šla iskat in Vi m.;, nici - Peter. eparjen denar Policij Jo, Medpoto. ,f e je pred te- ' aia zil in šla skozi gozd, jo je Iz zasede napadel neki mlad človek in ji iz, kušal potegniti denar iz žepa. Na ženino vpitje je pa prihitel neki mož, nakar je zlikovec pobegnil, ^andarmerija je mladega zločinca izsledila in aretirala v osebi 161et„ nega kočarskega sina iz tannošnje okolice. Dva vola in ena krava ukrade. na. Čas vojske sta hotela dva ta¬ tova izrabiti. A sta morala svoj plen pustiti. — Okoli pol 11. ure ponoči koncem preteklega meseea je ihlapec Jernej, Vel 1 . Lašina b # štev. 32 slišal bika 'glasno muka. ti.' Gre gledat, kaj mu je. Dolgčas mu je. Dveh voliekov ni več v hle. vu. Jernej brž pokliče gospodinjo. Alarmir a vso vas. Teče mimo štev. 18. Hlev odprt. Poklice tudi to go. spodinjo. Oba gospodarja sta nam reč pri vojakih. Zbere še 8 mož. Dva, ki sta lovca, se oborožita vsak s svojo puško. Drugi z vila¬ mi. Gredo na razne strani. IDapec Jernej je našel tatova. ZancdiU se *. anj. vržeta ga na tla. Bijeta ga no glavi. Razrez* ia mu slamnik, dtrnej v smrtnem strahu kriči na ves glas. Kar se nedaleč nekdo o. glasi. Namreč gospodar štev. 28. Tega sta se pa tatova ustrašila. Lahko sta si mislila, da jih je za tem možem še več drugih. Zbežala sta. Jernej ju ni spoznal, ker je bilo precej temno. A domače r^z. mere na Vel. Lašini so jima bile pač dobro znane. Oba kmeta sta v vojski. Ženske se naju nodo pa bale. Tako sta si mislila, A 231et_ ni slabotni hlapec Jernej je rešil svojemu gospodarju njegovo pra. vico. In tudi sosedu. Za naprej bo,pri nas v vsaki vasi vsako noč stražil en mož ali dva, da 'bodo ljudje lahko mirno spali. Varujte se tatov! Ranjenci v Ljubljani: Na II. državno gimnazijo so prišli na no¬ vo sledeči ranjenci: Od 17. pešpol_ ka: Alfonz Neumann, 12. stotnij ja; Jos. Velikonja, 2. nadom. stot, nija; Hinko Lobe, 1. nad. stot.. Franc Jaklič, 8. stot.; Ludovik 'Petrič, 7. stot.; Avg. TVascbte, 1. nad. stot.; B. Ludu, 3. stot.; And. Rothel, 14. stot.; Franc Zagodnik, Fr. Hoche’gger, 47. pp.; Janez Ho„ eevar, 27. dom. pp., 16 stot.; Karel 'Phiirtz, 87. pp., 1. stot.; Albin Vo¬ grin, 87. pp., 4. stot.; Valentin Fria, 7. pp.; 10. stot.; Rolmo Ku_ mer, 7. pp., 10. stot.; Rob. Pitočker 7 pp., 9. stot.; Karel Mayer, 27 pp. stot.; Edv. Klier, 27. pp., 9. stot. -— V belgijsko vojašnico so na no. vo prišli: Janez Šuštaršič, 17 pp., 10. stot.; Frane Avbelj, Loški Po. tok, 17. pp.; 1. nad. stot; Mihael Škrajnar, Trebnje, 17. pp.; 14. stot.; Ant. Kaufmann, 47. pp., Ma. tija Mosar, 7. pp., 14. stot.; Janez Izola, 7. pp., 5 stot.; Emin Kiein? bvs-herc. 2. pp.,; Redzep Kevljanin 2. bos.berc. pp., Beear Hadžič Mu. rninov, 2. bos.here. pp.; Jakov Ra. dič, 3. bos.berc. pp., And. Jekovec, 27. dom. pp., Franc Senizza, 8. polj 'skl top. p.; Ilija Kantor, 31. p. lov¬ ski bataljon, Janez Grom, 8. polj lovski bat.; Mihael Oreinil, 8. polj lovski bat. Na bojnem polju so padli: Stot. nik 17. pešpolka Samo Vošnjak; podpolkovnik lovskega bataljona Norbert Frass. 26. avgusta je pa. del nadporočnik 87. pešpolka Fr Toplak na severnem bojišču. Raj. nik je sin vpokojenega davčnega upravitelja Franca Toplaka v Ptu. ju. Dne 26. avg. je padel na boji šču pri Lvovu poročnik 27. dežei. nobrambnega polka g. Herman Schuster, sin g. sanitetnega svet. nika dr. Julija Schusterja i Ljub. ljani. Zapustil je 1. avg. vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, 26. avg. pa je že padel na na bojnem polju pri Lvovu — Padel je c. kr. rezervni poročnik 27. pešpolka Maks Rotter. — Pa. dli so nadalje podpolkovnik za¬ grebškega domobranskega polka Julij pl. Bestal; nadporočnik Je. lačičevega polka Egon JelonPč, sadjarski nadzornik v Zadru re_ zervni poročnik Franc Moder, 22 let stari poročnik Albert Last, sin dunajskega ‘knjigotrže i. — V Idri. jo so sporočili: 1' bojih pj 8. sen. i- nnri je padel junaške smrti na bojnem polju Andrej Berieie, ro¬ jak Idrijčan, sedaj znani trgovec na Rakeku. 'Pokopan je bil dne 10. septembra. — Za dr. Mirim Vran. čiča še ni čisto gotovo, da je res mrtev. Častnik, ki je dal domov sporočiti to vest, ga sam ni videl ■mrtvega, temveč zvedel samo od njegovega stotnika, da pravi mo. štvo, da je dobil pri napadu stot. ni je na strojne puške tri 1 kr oglje v glavo in bil takoj mrtev. Ni pa še popolnoma gotovo, če je moštvo natančno videlo, ker je bil takrat velik bojni metež. Mogoče je, da je prišel težko- ranjen' v rusko vjetništvo. PRIMORSKO. Prihod ranjencev v Trst. Poleg že imenovanih, poročnika 4. bo. sanskega pešpolka Bogomira Zga. ga, zdravnika dr_ Pavla Monti in stotnka 4. bosanskega pešpolka A, Peternela, so došli v Trst še slede, č: prostak 47 pešpolka G. Matrošič prostak 10. pešpolka Iginij Lestan; korporal 97. pešpolka Leop. Li_ sjak (11. stot.); Jos. Roman, pro. stak 47. pešpolka (7. stotnija): prostak 1. polj. lov. bataljona (H stot.) Jos. Danieli; Ivan Drole( od 20. lovskega bataljona - Ivan Ma,. rašič, od 8. polj. top. polka; Fran Medved, od 11. stot. 27. pešpolka; Maksimilijan Bajc, od 5. stot., 27. pešpolka in železničar Jos. Ma. semk, črnovojnik, ki pa je le bo. lan, dočirn so drugi ranjeni. ŠTAJERSKO. Izpred deželnobrambnega so¬ dišča. Iz Gradca se poroča: Nada. lje so iz preiskovalnega zapora iz. puščeni: g. Evald Vračko, župnik v Št. liju v 'Slov. gor.; g. Ivan Bo. sina, kaplan v Sladki gori; g. M. Kranjc, kaplan v Ribnici; Ivan Roškar, poslanec v Št. Juriju v Slov. goricah; J. Krištof, delavec v Mariboru; Jos. 'Cizek, dekan v Jarenini; Martin Kranjc, župnik v Laporjah; Franc Šegula, kaplan v Mariboru; župnik Ant. Raušel ognjevitim junaštvom potegnili za seboj tudi vse ostale čete; z razvitimi zastavami se je vse za. gnalo v “juriš”, katerega je naša artiljerija že prejo čvrsto pripra. vila in ga podpirala. Vnela se ‘je strahovita borba na nož, o čemer je bilo veliko Rusov ujetih. So. vražniku so neprestano dohajala ojačanja, a vse mu ni nič pomaga¬ lo — zmagalo je 'brezprimerno ju,, naštvo hrvatskib polkov. Tako po. roča jo in priznavajo enoglasno vsi očividci. RAZNOTEROSTI. Zrakoplovstvo v vojski. Neki strokovnjak izvaja: V zrakoplovu in v aeroplanu se nikakor ne mo. re lahko določiti točka, nad ka- re.ro se nahajamo, če se zanesenio na oko, se navadno zmotimo', kri. kor uči skušnja. Zato je boljše, da se uporablja črta, ki se smatra, da je vertikalna in po kateri se na zemljo meri n. pr. na zunanji stra. ni gondule. V prostem zrakoplo. vu, ki se sam ne goni, to za neveli. ke višine zadošča; pri zrakoplo¬ vu, ki se sam goni, pa to nikakor ni mogoče. Za višje višine se za merjenje uporiiblja vrv, ki se rabi pri izkrcanju, a pri najmočnejših zrakoplovih tudi to odpade, ker goni lasten veter vrv od zrakoplo. va proč. Že to kaže, -da se točka, ki se preleti, težko določi in da se težave množe, čim višje plcve- m-o. V višini 1000 metrov se v naj. ugodnejšem slučaju 50 do 100 me. trav zmotimo, ker se .mora pri merjenju računati s tri do šeststo- ponjsko napako. A tudi opazova. lec na zemlji težko določi, kako daleč da se nahaja Zrakoplov in čez katero točko ravnokar plava, kar velja os-obito takrat, ‘če vidi, da ni zrakoplov nad njim in se za to lahko pri določitvi daljave za več kilometrov zmoti. Napaka, ki se napravi na zemlji, je navadno še večja, kakor tista, ki jo napra. vi 'Zrakoplovec. Talizman ruske armade. Kakor poročajo iz 'Petrograda, so prenesli eno najbolj češčenih ruskih svetih podob, ki predstavlja, kako se je prikazala Marija ruskemu svetni, ku Sergiju Radonejaky-ju ob času ko so Rusi pregnali Tartare, v glavni stan velikega kneza Niko. laja Nikolajeviča. Pozor volilci! V sredo, dne 4. novembra t. L, vrše -se volitve raznih uradnikov za javne urade. Velike važnosti je, koga se voli. Ako hočete imeti pravičnega in nepristranskega za. HRVATSKO. Banov bratranec padel v boju. Grof Bela Csaky, poročnik damo. branskih huzarjev, bratranec hr_ vatskega bana dr. barona Škripca, je padel 15. avg. pri Stojanovu v boju proti Rusom. Trg cesarja Viljema v Zagrebu. V prihodnji seji zagrebškega ob. črnskega sveta bo stavljen pred. log, naj se eden zagrebških trgov imenuje trg cesarja Viljema. Novi hrvatski katoliški dnevnik. Poročali smo, da je bil hrvatski katoliški dnevnik “Riječke Novi. ne”, ki je izhajal na Reki, od ogr. ske vlade ustavljen. Namestu te. ga lista izhaja sedaj v Zagrebu nov dnevnik “Novi-ne”, ki ga iz. daja tudi nam Slovencem znani dr. Rud. Eefcert. Hrvatje odločili Auffenbergovo zmago. (Splošno se priznava sija. jen nastop hrvatskib polkov na severnem 'bojišču, ki so zlasti odlo. čili veliko Auffenbergovo zmago pri Komarovu, ki je bila odločilna. Bilo je 8. septembra. Naše. čete so strahovito trpele v sovražnem ar., tiljerijskem ognju in le z največ, jim naporom držale svoje pošto, janke. Tedaj je stopil v boj tudi zagrebški 14. zbor in naše čete so se pripravile na ponoven naskok. Hrvatje so s svojim nepopisnim GLASUJTE ZA Solomon Sax kandidata za poslanca v legislaturo 61. okraj. Moje prepričanje. Kmetijstvo- mora hiti eventuel. no temelj prosperitete v tem delu da -očistijo svojo zemljo, da imajo države. Jaz ustre-žem vsaki pravic, ni zahtevi, ki pomaga naseljencem, dobre ceste do trgovišč, ter dobre šole, ne -da 'bi se ji-m naložili visoki davki. Jaz verujem v državno nad, zorstvo vse po državi prodane zem¬ lje naseljencem, in se hočem po. truditi zasigurati postavo, ki bo-ae preskrbela, da se bodo dali nase. ljencem lahki odplačilni pogoji za čiščenje 25 odstotkov zemlje, ka. tero je prodala država. Zahteva: bodem -sprejetje zako-n-a, ki bode oproščal za dobo petih let davčnih obveznosti za vsako 40 akrov ob. segajoče zemljišče neobdelane ze¬ mlje, katere kultivira lastnik eno ali več akrov na leto. Tudi druge take izakone bodem o-d-otbraval in priporočal -za .ta del, držace; in vsak zakon bode v korist dela v. cem. SOLOMON SAX kandidat za poslanca v 61. okraju. KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V STARI ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA PIŠITE :R. C. HAASE. Northvvestern Passenger Agent ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žeelznice do parnika. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO- ČIJALNIH NIČEL. Chas. Pentilla stopnika, -ki bode skrbel za -dobre ceste v svojem volilnem okraju, volite vsi Chas. Pentilla kandidata za County Comraissioner-ja za 6. okraj. On pozna svoj okraj in njega težnje. Deloval bode z vsemi moč mi za izboljšanje že obstoječih cest ter napravo-o novih. Kdor je za. napredek svojega okraja nuj odda na dan volitve svoj glas za Chas. Pentilla X First National Bank, 1 EVELETH, MINN. U Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjib cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. Sg E==I IE == H^Ž DE DE f' Kranjski Brinjevec, Slivovec, Tropinovec 5 pristnih “ji pijač in te so Grenko Vino in Highlife Bitters. Vsak go - stilniear, kateri hoče napredovati, mora po ‘ skušati in kateri ne poskuša tudi ne napre¬ duje s svojo trgovino. Prava pristna pijača se zaimore kupiti le pri A. Horwat-u, ki im - portira naravnost iz Kranjskega Brinjevec, Slivovec in Tropinovec; tudi izdeluje pravo zdravilno Grenko vino in Highlife Bitters. Naročite si en zaboj te ali one pijače za poskušnjo; samo da bo eden zaboj, 12 ste¬ klenic. Prodajam samo na debelo. Pišite po cenik. A. HORWAT, N - CH1CAG ° ST -» J0UET > llL - n LEO SLEZAK “Tuxedo pomenja prvenstvo v tobaku. Ta ima prvo mesto v mo¬ ji porabi, tier je lahak in lepo du¬ šeč.” Prvakom velike opere jejriljiibljen Tuxedo. Ljubljenec tobaka najboljših svetovnih pevcev. VELIKI svetovni pevci, prvaki velike opere, morajo poznati tobak, katerega kadijo, posluževati se morajo tobaka, ki ne vpliva škodljivo na njihova grla. Vodilni pevci v Metropolitan Opera gledališču so spoznali tekom sezone — m sicer Slezak, Jorn, Gilly, Didur, Grisvvold, Witherspoon — da je 1 uxe.lo e d in i tobak, katerega morejo kaditi absolutno brez nevarnosti za svoje zdravje. KARL JORN ”Tuxedo tobak je idealno ka- denje, kar se tiče mene. Ako vi¬ dite, da vas zapušča energija, po¬ kadite pipo Tuxedo tobaka. Vo vas okrepi.” The Perfect Tobacco for Pipe and Cigaret te Tuxedo ne more napravljati bolečin, ne peče m ne iritira nežnih slez v ustih ali grlu. Vdoilni možje v raznih mestih priporočajo Tuxedo kot sredstvo, ki daje energijo in moč . Ako se poslužite Tuxeda za en mesec in se od¬ poveste drugemu kadenju, bodete iznajdb, da zado- bite zadovoljstvo s tem ka- denjem, ter da se bodete koncem meseca počutili bolj’ zdravi. TUXEDO SE ZAMORE KU¬ PITI VSEPOVSOD. Znamenita zelena Skatlia z zla-i 4*1 *m 4 Anlrn . i . _ DINH GILLY Znamenita zelena Skatlja z zla- f n timi črkami, narejena tako, da lil/* “Prijetno je kaditi pipo, ako je ravno v žep. j natlačena s Tuxedo tobakom. S T usedom ima Človek več užtike, Pl . ipravna vreeicaj podvle6ena _ aakor s katerekoli drugim toba- znotraj z vodovarnim papirjem <>C kom.” 1 V stekleni posodi 50c In 90c. AMERICAN TOBACCO COMFANY. NARODNI vestnik ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje.) ' ' Tisto okno je bilo navadna luknja, skozi katero je dihal svobod, no dokaj kruti mraz. V mrazu in skrbi pa je nerodno 'čakati človeku, naj si je zaoljubil še tako junaško potrpežljivost. In zato sta bili obe skoraj zadovoljni, ko se je zaslišalo pred kočo peketanje konjskih kopit: zvesti Jusuf, sluteč, da Ali Kemal ne bo hotel delati dolge poti peš, je bil poskrbel za 'konje in jih pripravil v bližini. V 'resnici se je gospodar razveselil te pametne misli ter plačal živali s suhim zlatom, pri čemer je padlo nekaj rumenega tudi v Jusufovo dlan . . . Jetnici so zavili v tople plašče in ogrinjala,, posadili ju na dva stara in temu primerno mirna konja ter jima omotali noge še posebej z gorkimi cunjami; videli sta pri tem opravilu, kako se rogajo sirovi klateži njuni občutljivosti. “Le naj se!” je dejala lady Helena 'ravnodušno. “Bogme, kako pa prideva do tega, da bi se rešili iz oblasti teh živali s premrzlimi udi! ’ Pustili su ju jahati vštric, toda za njima je sledilo troje spremijo, valcev, prežečih tako nepremično na vsak najmanjši gib ubogih žrtev, da ju je 'bilo kar groza pogledati nazaj. 'Spredaj je jezdil Ali Kemal, ki je imel vse ceste in pota najbolje v glavi, pa tudi najrazvitejši čut za pretečo nevarnost — a zadaj Isa, kakor da hoče v svoji lakomnosti neprestano nadzirati plen, hkrati pa prihraniti svoji že nekoliko mehkužnejši osebi prvi spopad s sovraž, nikom, ako bi se pojavil nenadoma pred njim. Zakaj lopova sta bila pripravljena, da ju prestrežejo maščevalci njunega zločina . . . In ko se je razvrstil ta izprevod ter se je ozrl Ali Kemal z divjim očesom po svoji četi in dvignil 'roko, se je začel strašni, naporni, pota j, ni pohod preko Makedonije proti Stari Srbiji, kjer so bili predniki podle dvojice pred stoletji osvojili posestvo in zgradili na njem utrje¬ no jastrebje gnezdo. . . . Glad, trudnost in mraz — nobeno trpljenje ni ostalo prihranjeno jetnicama, >ki si nista le enkrat zaželeli nagle smrti. Daši so jima pri, vlekli Arnavti pozneje od nekod še dva topla kožuha in jima zavil’ noge v še več cunj, vendar sta ozebli na rokah in na nogah. Edino, kar jima je dajalo moči, da sta mogli prestati strašno pre, izkušnjo tega marša, je bilo besno, neuklonjeno pričakovanje rešitve in osvete. Imeli sta še nekatera tistih pisem, ki sta jih bili pripravili v Carigradu, preden je odvedel Ali Kemal Jerico iz oblasti Halila be, ja. Nista se sicer mogli nadejati, da najde te znake njihove poti pravo pko in jih pobete prijateljska roka, toda vse eno sta prežali napeto na vsako priliko, zaznamovati z njih pomočjo svojo sled. Čez dan je bilo to pač nemogoče, zakaj paznost bratov Kemalov in njunih Arnavtov je prekašala vse kar, more sanjati najsmelejša fantazija o iznajdljivosti ječarjev. Toda na srečo so potovali tudi po¬ noči; čez dan je Ali Kemal vobče rad ustavljal karavano, ali pa je za¬ vil po stranpotih in bližnjicah, ki so vodile cesto' po najdivjejših in n a j ne obl judn j e j šili krajih; narobe pa se je posluževal v varstvu teme širokih cest, vedoč, da si domačini ponoči težje zapomnijo tuje obraze. Baš na to sta gradili ženski svojo nado: po noči je bila marsikdaj prilika izgubiti pisemce . . . in ker se je zgodilo to na potih, ki so slu, žili Čez dan sto in sto ljudem, je bilo tudi upanje, da najde vsaj eno izmed njih človek, ki bo razumel njegovo vsebino in ki ga spravi v pra, ve roke. V poglavitnem so sledili železnici in strugi reke Vardarja, od ko, der je nameraval Ali Kemal zaviti pozneje proti Šari planini: ob nje, nem znožju še je dvigala na strmem vrhu kula njegovih dedov — za, vetje, v 'katerem so se culi Kemali varne kakor sultan v svoji palači. Večjih krajev makedonskih nista videli nikoli: tam je vodila pot vedno v širokih ovinkih, po samotnih stezah, kjer jih je srečavalo malo ljudi ... Le iz pogovora svojih spremljevalcev sta posneli, da imata za 'hrbtom Gjevgjeli, da so že mimo Negotina, da so zavili pravkar okrog Velesa . . . Nato se je začela oglašati v pomenkih teh divjakov vedno pogosteje beseda Uskiib — turško ime za staroslavno srbsko ©koplje, ki je žalovalo tiste dni še v senci polumeseca. “Ali gremo v Skoplje?” je prašala Jerica staro furijo, ki se ni genila od njiju. “O ne, golobieica!” je odgovorila Arnavtka in se zarežala lokavo in zlobno. “Česa bi iskali v Skoplju? Zdaj pridemo mimo Zelenike, a nato zavijemo proti Ljubotinu, tja pod Šaro planino — k večjemu dva dni še, pa smo v kuli našega gospodarja ...” Na obrazu in v očeh se je poznalo babnici, kako se raduje obupa svojih jetnic. Jerica in lady Helena pa sta prebledeli: samo še dva dni! Ta be, seda ju je zadela, kakor obsojenca naznanilo, da ga povedo čez dva dni na morišče: koliko je bilo verjetnosti, da pride rešitev v teku teh dveh dni? Vso pot sta bili napenjali oči in um, da bi opazili, ali jim sledi kdo . . . ali se Kemala vznemirjata . . . ali kaže karkoli, da so rešitelji bli, zu . . . Zaman! Nič ni pričalo o mrzličnem trudu, ki so ga razvijali med tem prijatelji Ivana in Dušana za njiju o-svobojenje. Poguba se je'Mižala čim dalje neizprosnejšo'gotovostjo od ure do ure; jetnici sta bili zdaj pripravljeni, poizkusiti vsak čin obupa — toda bilo je nemo, goee: hujše od jeklenih spon so ju oklepali risji pogledi razbojnikov, in niti s prstom ne bi bili mogli treniti proti volji Alija Kemala, ne da bi ju popadle trde roke in preprečile njiju namen. Jerica je molčala zdaj kakor mrlič; bleda kakor vosek je zrla na medene gumbe svojega sedla, drgetajo pod sirovo tkanino svojega vrhnjega ogrinjala. Njene ustnice so se premikale: molila je nepresta, no — dahi prišla pomoč božja v tej skrajni nri . . . in da ji ni bilo tre¬ ba misliti na strahoto, ki se je bližala. Napor, s katerim se je premagovala lady Helena, je bil uprav ju. iraški. S šalami, pripovedovanjem in vsemi mogočimi zvijačami, ki jih je zmožna iznajdljivost ženske vajene občevanja z ljudmi, je izkušala odvrniti Jerico od tega ubitega razpoloženja. Rada bi jo videla vese. lo, smejočo se, zročo nevarnosti predrzno v obraz. Zakaj neki? Ah, samo zato, da bi odleglo njej sami; da bi popustila mora temnh misli, ki so rile liki strupeni črvi v njene možgane . . . Zato, da bi bili obe, d ve srčni n zbrani, pripravljeni 'braniti se z vsemi silami, preden se spu, štita v nepreklicni mrak obupa in storita zadnje, kar jima preostaja! Tudi ona, ki je zaupala tako trdno, je okušala zdaj grenkobo dvoma — dvoma, ki se je izražal čim dalje jasneje in neizprosneje. Ona, ki je bila tako ponosna na nedostopno zaničevanje, s katerim je bičala razbojniška brata . . . ona se je bala zdaj trenotka, ko ji strah izpodbije kolena, da se zgrudi pred lupežema in vikne s povzdig¬ njenimi rokami: “Milost, milost! Ako je le še iskrica človeškega čuvstva v srcu nečloveške zveri . . . usmiljenje nam a nesrečnicama!” Bala se je tega hipa že naprej, saj je vedela, da bi bilo zaman! Nič iveč se danes ne vliva voda iz trdih skal kakor pod palico Mojzt", sovo, nič več se ne tajajo srca krvnikov kakor v starih viteških ro, mani h. Le eno je ostalo trdno in zapečateno njeni plemeniti duši: ne za, ppstiti Jerice, naj se zgodi karkoli. Skupaj rešeni ali skupaj mrtvi_ to je bilo geslo lady Helene. ... .... , (Dalje prihodnjič. Gospodarstvo in gospodinjstvo. NAŠE PEČI. Težko je kuriti štedljivo. Gosti oblaki dima, ki se vale iz naših dimnikov, nam pričajo, da zna malokatera gospodinja in maloka, tera kuharica prav postopati s ku_ rivom; največ toplote jim uide namreč skozi dimnik. Umetnost ohsoji namreč v tem, da zna gospo dinja prav in popolnoma izrabiti kurivo, kar ga ima na razpolago. V to svrho je treba treh stvari: 1. dobre peči, 2. dobrega kuriva in 3. pravilnega postopanja . . . Se¬ veda se razume samo ob sebi, da ne moremo z vsemi pečmi ravnati enako. Železno peč kurimo druga, če kot pa lončeno. Vemo tudi, da se železna peč jako hitro in čez, tnerno razgreje, a se tudi zopet hitro ohladi, doeim se lončena peč pač počasi segreje, a tudi ohrani gorkoto dolgo časa v svojih Ion, čenih pločah in jo potem počasi oddaja sobi. Take peči so za naša stanovanja pač najbolj priporoč. Ijive. Od dobre peči moremo zahteva, ti, da se dobro kuri in greje za¬ dostno, tudi če jo kurijo osebe, ki niso v tem poslu posebno izur. jene. Peči, ki znajo ž njimi rav, nati le posamezniki — izvoljenci, se slabo priporočajo. — Imamo na eni strani kurivo, ki proizvaja ve. liko plamena, kakor n. pr.' drva, rjavi premog in nekatere vrste čr. nega premoga. Za tako kurivo mo¬ rajo biti peči tako zidane, da se more plamen v njih prosto razvi. jati, dalje morejo imeti dovolj zra. ‘ka, ki pospešuje gorenje. — Dru. go kurivo, kakor n. pr. koks in briketi pa gore z majhnim plame¬ nom ter ne grejejo ž njim, marveč z žerjavico. To kurivo potrebuje še manj zraka. Ako hoče gospodinja štedljivo kuriti, mora predvsem vedeti, ka¬ kšna je njena peč, da bo potem znala preudariti, katero kurivo je prikladno dotični peči. — Pri kur, javi sami je treba paziti predvsem na to, da ne pride do ognja pre. več zraka. Samo prav začetkoma, ko zakurimo in je začelo šele go. reti, more imeti olgenj dovolj zra, ka, da se more razviti. Kakor hi 3- Obleka ne sme biti tesna, da se telo lahko razvija. Velikega po, mena je obutev, h! naj ho pravil¬ no prikrojena, da ne povzročuje tako imenovanih kurjih očes in ne sk var j vse noge. 4. Telovadba je za mladino neu:_ ivkiuve važnosti ter je naravnost potrebna posebno po mestih, kjer se otroci itak ne morejo dovolj gibati. Jako umestno je, da pri, pravimo otrokom potrebna orod¬ ja. s ‘•-fiterimi telovadijo v stano, vanju, kadar jih ovira slabo vre, me, da ne morejo na proste. 5. Knjige naj nosijo šolski dečki in deklice na hrbtu, kar je poseb¬ no -važnosti'"za hrbtenico. Ak> no. sije šolarji torbe v roki, se nava¬ dijo, da jih nosijo vedno na Isti strani, navadno na desni, kar pa povzroči, da začne vse gornje telo h zti rn -eno stran. <>. Čtivo- mladine naj bo primer, no duševnemu razvoju mladih u_ očnjakov. Jako umestne so prav¬ ljice in zgodovinski spisi ter živ¬ ljenjepisi znamenitih mož in žen. Ne smemo pa otrok preoblagati. Dolžni smo enako skrb duševnemu in telesnemu razvitku. 7. Otroci naj se ne omebkužijo, marveč naj se utrdijo, da pozneje tem lažje 'kljubujejo telesnim in duševnim nezgodam in neprilikam. ' ZAHVALA. 'Tem potom se zahvaljujem ro¬ jakom' Ignac Česniku, Jos. Justi, nu in Franku Lunka v AVillard, Wis., za njihov - prijazen sprejem ter postrežbo. Jacob Petrič. DRUŠTVENI OGLASNIK. SLOVENSKO MLADENIŠKO DRUŠTVO “SLOVENEC ST. 114, J. S. K. J., NA EIY, MINN. Društvo zboruje vsako tretjo nede¬ ljo v mesecu ob pol 2. uri popoldne v G-leasonovl dvorani. Pristopnina znaša $4.00. DRUŠTVENI ODBOR! MARCO BLUTH, Jr., predsednik. JOHN B. SMREKAR, tajnik. JOSEPH S. KOCHEVAR, blagajnik. JACOCr PRESIREN, zastopnik. Ker Jo društvo vstanovljeno izklju čno le za mladeniče, zato se vabijo vsi oni mladeniči, ki še niso pri nikakero društvu, da vstopijo v našo sredino ter se poleg tega, da bodo zavarovani za slu¬ čaj bolezni in smrti, tudi lahko izobra¬ zijo v marsičem, kajti, naše društvo de¬ luje nato, da se člani kolikor mogoče tudi izobražujejo. Društvo sv. Petra OGLAS f/l Tukaj se daje vsem na znanje, da vsi oni vo' 1 ci, kateri so se v zmislu razglasa vseobče mobiliz avgusta tega leta morali prijaviti, a tega storili I. pri temu Konzulatu morejo prijaviti samo le Še ^ st bra 1914. ° 31 "Tu Poznejša pismena ali ustmena zglasila se ne k mala v ozir. ‘ 0( b j t . Ta rok ne nanaša se na one, kateri bi i me jj eventualne izpremenjave svojih naslovov. GOSP. DROBTINICE. tro se je to zgodilo, pa je neob, hodno potrebno, da omejimo do. hod zraka. V koliki meri smemo to storiti, tega nas uči opazovanje in izkušnja. Nikakor ni potrebno, da ‘bi bila spodnja vratiča peči ta¬ ko dolgo -odprta, da pogori vse go. rivo, marveč zadošča, če je le en del v popolnem plamenu. Zapirat je treba spodnja vratiča zato, da prepih, ki je sicer v peči, ne od¬ nese skoraj vse toplote v -dimnik. Prisiliti moramo peč, da odda po. lagoma vso toploto sobi. Seveda treba je pa tudi paziti, da zlasti zvečer peči prenaglo ne zapremo: lahko se zgodi, da se vsled pomanj¬ kanja zraka nabirajo strupeni pli¬ ni, ki začno uhajati v sobo. Dosti, krat se je že zgodilo, da so se ljud¬ je na ta način zastrupili. Najbolje pač, da peči v 'spalnicah zvečer sploh ne kurimo, ker je itak zdra, veje spati v hladni sobi. Vsekakor ne smemo prepuščati kurjenja peči neveščim poslom. ke'r zahteva v resnici mnogo paz. nosti, skrbnosti in preudarjenosti. OTROCI DOMA. 1_ Hrana bodi pripro-sta in teč, na. Jesti smejo otroci le ob dolo. čenih urah, vmes pa naj ne dobe ničesar, ker si sicer pokvarijo tek. Izključno mesna hrana ni zdrava, mleko in jajca so velikega pome¬ na,. Večerja naj ne bo. preobilna in naj jo dobi mladina uro preden gre spat. — Kajenje je strup za otroke; tudi s sladkarijami ne sme mn razvajati otrok. 2. Mladina naj spi v veliki, zrač¬ ni in če le mogoče, solnčni sobi. Zrak je eden najvažnejših faktor, iev, ki po svoji kakov-osti pospe¬ šuje ali ovira spanje in razvoj med spanjem. Otroci od 6 do 9 let mo. rajo: spati 11 ur, 10—12 letni po 10 in pol ure, 12 do 13 letni po 10 ur, 14—15 po 9 in pol ure, 16—17 letni po 9 ur na dan. Bolehni in slabo razviti otroci pa morajo spa¬ ti še dalje, časa. V postelji naj ot rok nikar ne cit a. Čas. kdaj se morajo otroci; zvečer odpraviti '■spat, mora biti določen. Posebne zjutraj je gledati na to, du mladi. na ne poležava in ne lena r! v po. stelji preko časa. Spavanje na prostem. Majhne¬ mu otroku ne moreš napraviti več. je dobrote, kakor če ga pustiš spa. ti ob lepem, suhem vremenu na prostem. Seveda je treba zavaro¬ vati voziček ali zibel pred prepi. bom, prahom in pred ostro svet. lobo. Pristnost kovine spoznaš na sle, deči način: Raztopi v vodi mnogo soli in deni v to raztopino kovino. Srebro ostane v njej neizpremen, jeno, nikel dobi vijolčast, cin pa sivkast svit. Madeži od olja in petroleja v nenamazanih tleh. Nadrgni dotič- na mesta z zelenim mil-om, vlij vr„ hu malo špirita in ga zažgi. Ko zgori špirit, izmij madeže še z vo, do in milom in gotovo izginejo. S špiritom ravnaj seveda previdno! Oljnato stli lakasto barvo pa od straniš v par minutah z dvema de, loma saimijaka in enim delom terpetina. Umeten led dobiš, če zmešaš 3 delov solitarskega kislega anioni, jaka z desetimi deli vode. Z apnom poškropljene šipe po moči z ostrim kisom, potem jih o, plakni s čisto vodo. Da spoznaš, ali je drožje še do. bro, ga deni malo kepico v slad. kornato vodo, ako splava v pol ure k vrhu, potem ga še lahko u_ porabljaš, sicer ne. Malo nadomestilo za jedilno shrambo so poleti peči po sobah. Osnaži jih vsega pepela, obloži s časopisnim in potem še z belmi papirjem. Potem lahko spravljaš v peči prekajeno in tudi pečeno meso, slanino, surovo maslo, vino, mezgo v kozarcih, vkuhano sadje in -dr. Tu je zračno, hladno in ni muh. Celo sveže sadje, zelenjavo in ostanke jedi -lahko spraviš v to malo shrambico; pomni samo, da te stvari oddajajo vedno nekoliko vlage in je treba zato pajiir v pe¬ čeh večkrat premeniti. St. 20, s. H Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod SIovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. url popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt- nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene, noge pod členkom $300.00, za eno oko $150. za izgubo polovico stopala na eni nog) 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00^ za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame Zveza bolnega uda za izpla¬ čilo podpore za dobo enega leta po $20 na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Vajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. -~ Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se.do odbornikov, ki so:John Agnich, predsednik; Anton Omrsu, st., podpredsednik; Frank Le- nich, I. tajuik; John Fugina, II. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bolniški ob¬ iskovalci: za mesto: John Shutte; za Adams Loeation Frank Prebek; za Spruce Loeation: John Lukane; za Fa val Loeation: Frank Jarc. Društvo sv. Frančiška; st 1027, Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.-—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo, da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. -- Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Chas. Merhar, C. R., John Somrak, V. C. R., John Matkovich, R. S. , Jacob Butala, F. S., Frank Veranth, T. K., Joseph Kovach, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, Mesnica najstarejša v Dulutbu, se proda radi starosti lastnikov, ki bi se ra. da podala v pokoj. Mesnica je na najboljšem 'kraju, ima velik pro¬ met ter stalne odjemalce. sZa na, tančneja pojasnila se je obrniti na lastnike COOKS BROS., lst Ave. East, Duluth, Minn., ali pa na n. pravo ‘Narodnega Vestnika. (10,22 — <11-22) Avtomobil znamka OVERLAND, z električ¬ nimi svetilkami, elebthčnm star . ter jeni, za pet oseb, se proda iz- proste roke, ker si je -kupil lastnik večji avtomobil. Avtomobil je bil v rabi saimo štiri mesece. Za na¬ tančnejša pojasnila se je obrniti na upravništvo Narodnega Vest. nika. (222,24) St. 1, J. S. K. J., na EIy, Minn., Je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako nedeljo po 20. v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za Iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoll ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrinine. —- Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor: društvo Je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za¬ nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Frank Gašperlin, predsednik; Frank M. Delach, Box 617, tajnik; Stefan Banovetz, st., Box 1033, blagajnik in zastopnik. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn GOSTILNO rojaka JOŽETA ŠUŠTAR 201 East Northern Ave., PUEBLO, COLO. se priporoča vsem rojakom radi prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in smodkami. PROCHNIK, ces. in kr. k i«*: r, POSLUŽITE SE PRILIKE SEDAJ GARY-DULU T H na modernem in brezprimerno pripravnem prostoru €*, v ni utii urn i w » _ ■ • gled na zemljišče MINNESOTA STEEL CO., obsegainčo 'n im a gradi sedaj UNITED STATES STEEL družba eno naivtzuu 2 alirr 'v. pij in največjo jeklarno v tej deželi. Zgradba se J nnoJl h ,? vo hh i $25,000,000.00, in ko bode vse dogotovljeno. bode unoslmfih v b a 8 stri od 4000 do 5000 mož. Loti se prodajajo od $350 00 nam-et v , te i Jekli več dobrih prodajalcev. * ^ 1 sče se i GARY L AND CO., 202 Palladio Bldg. Duluth I M. LUBRATOVICH, zastopnik Gary lana Co . ’ 4 M iAM jMO m lOTOf.? SA NA JAI FIRST NATIONAL BANKA DULUTH MINN, Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček • - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svo)e vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za moike in fante; najbolj Se blago po primernih in poštenih cenah. Gospodarji in gospodinje! Kadar potrebujete pohištvo, železnino, posodo, peči itd. obrnite se na trgovino, ki ima največjo zalogo in Vas zamore najboljše postreči. TA TRGOVINA JE AURORA HARDWARE AND FURNITURE CO. AURORA, MINNESOTA. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DTPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo brojen pošet. **♦**$**$**** ®i**$**5**J**'***5**J , *5 < *$ 4 *§**$**5**J* •J 4 ♦** # 4'**J* •$*•$**!* V Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice n. snanjam, da sem preselil svoj GOSTILNO Nemški c Londoiu A n ooročevai io glayn° n Jilhelm s ! kistohova' F London, An: je agenture: ■'V sredo po postojai inazaj. ‘Enajst angl femce. Pri t Amsterdam, Ja se Nemi d Ostende i London, An! idošlo pismo iškega gen Ljudje, k! poznajo dobe: tobak, kadijo _ ‘Erancin se 1 HAANA C1GAHE > Posku ite cigaro =S. N. P. J.- kije najboljša cigaram Range. London, Ans an 3c ene s svojo Ob obrežju 1 , Je ^ bi priš asom nemŠk: 5 potisnjeni yanza na: ^nili niti z. VAR OS in IBY so »“^prestanin dobre cigare. LOUIS TILLMAN AURORA T Poli otožaj na Mo¬ star TBEATRE So. Range, - - Mic 1 >.8iba Us ' srna H • "k Pomeli, ima vet premikalne slike. Ob P« vanredne posebnosti- n Jaj 0) Slovenci m Hrvati P° ovanj se te zabave! Spo&o Theatf Star v Klinč evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatov 2a mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstni kapljica za žejo in fine smodke Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR SLOVENCE« NA * IN OKOLICI s< gl - \ se > d a '^of crt e ,' U ’ da Ki Se K>n 0; ■'a trii priporočains^kon^j^ slučaj svatb, P°g’ ,'OŽeenih potreb- točna, cene izv pos • 1.0 m z * e * fch Jacob Chrg# VT ony SPOMINJAJ^ S , £ 0 vSN* NIH PSIHAH S A ^ ga zavetišča v > *' ■ V* & i' v< Asi- ■"»»-'Nil, i x