Aktualno
Ptuj • Denarja za cesto Ptuj-Ormož ni, CI naslovila pismo v Bruselj
O Stran 3

Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicamiterob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
s
ee.
Štajerski
Ptuj, petek, 1. septembra 2023
Letnik LXXVI • št. 68 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Podravje • Vstop v šolo je lahko za prvošolce precej stresen
Aktualno
Sp. Podravje •
Po razpisu za športne objekte le drobtinice
O Stran 3
Podravje Ptuj • Najdaljši postopek OPPN traja 11 let
O Stran 4
Podjetništvo
Ptuj • Energetska sanacija treh srednješolskih stavb spet aktualna
O Stran 5
Ljudje in dogodki
Dornava •
Lukarski praznik z dobrodelno noto za prijatelje iz Mežice
O Stran 11
Šestletniki naj bodo brez interesnih dejavnosti
»Prvošolci še ne potrebujejo dodatnih interesnihdejavnosti, na katere jih starši vozijo po pouku. Najboljša izbira je
V središču •
Večina
ne razpisuje, ker nima!! težav z zaposlovanj
Kako zavarovati avtomobil za primere poplav •
Splošni kasko ni vedno prava rešitev
55
INt—
«t m abavne
a*
A G lasbe
Mestni trg
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO
septembra 2023, >b 18.00
1. septembra 2023, ob 19.30
2 Štajerski
Visoka jubileja Radia Ptuj in Štajerskega tednika
petek • 1. septembra 2023
Jože Šmigoc, nekdanji dolgoletni urednik Štajerskega tednika
Dober novinar in dober časopis še vedno najdeta bralca
Jože Šmigoc je bil odgovorni urednik Štajerskega tednika 16 let in sedem let namestnik urednika v skupnem radijskem in časopisnem uredništvu. V obdobju, ko je vodil ekipo ustvarjalcev največjega in najstarejšega tiskanega medija v Spodnjem Podravju, so se v medijskem svetu dogajale velike spremembe: delo z računalniki, prihod Interneta, digitalizacija vsebin, z njimi pa rojstvo spletnih portalov. Novice so se začele deliti brezplačno in takoj. Splet je postal največja konkurenca prav tiskanim medijem.
Dolgoletni odgovorni urednik Štajerskega tednika je pojasnil, da se je v letih, ko je vodil časopis, novinarsko in uredniško delo precej spremenilo. „Računalnike smo namesto pisalnih strojev začeli uporabljati okrog leta 1990, prvi povsem računalniško izdelan izvod Tednika je izšel 18. junija 1992. Tudi obarvali smo časopis zelo kmalu - leta 1996. Naslednja velika prelomnica je bilo izdajanje časopisa dvakrat tedensko: prva torkova številka ima datum 1. marec 2005, dotedanji četrtkov izvod se je preselil na petek. Še en zanimiv mejnik iz svojih uredniških časov naj omenim: 13. marca 2003 smo dotedanji Tednik (prej Ptujski tednik in še prej, ob ustanovitvi časopisa, Naš glas) prekrstili v Štajerski tednik," se spominja Šmigoc, ki je naš zvesti bralec in kritik brez dlake na jeziku še danes.
„Velikokrat si mislim: nijim lahko"
„Seveda vas berem in si ob tem pogosto mislim: 'Hvala bogu, da sem v penziji.' Tudi jezim se - kot vsi drugi bralci. Včasih na ljudi in dogodke, ki so prikazani v nekem članku, ali na družbene okoliščine, ki so privedle do kakšnega kriznega dogajanja, kdaj pa kdaj pa tudi na pisca sestavka. Ali pa na urednico. Ali na vse skupaj. Potem se znova spomnim, kako nastaja časopis, s kakšnimi ovirami se novinarji (in urednica) srečujete ob svojem delu, in zavzdihnem: 'Ni jim lahko!' Všeč so mi pestrost, raziskovalnost, predstavljanje problemov malega človeka, jezikovna korektnost, natančnost, grafična podoba časopisa ... Ni pa mi všeč pretirano iskanje
„Ob pogledu v prihodnost vam želim, naj vas bralci še naprej berejo, vi pa še naprej delajte tako, da vas čez leta, ko boste listali stare številke časopisa, ne bo sram dela, ki ste ga opravili, oziroma člankov, ki ste jih napisali. Sam po starih straneh »svojega« časopisa, ki ga najdem v digitalni knjižnici na spletu, z veseljem brskam in sem ponosen na vse njegove soustvarjalce - tako tiste poklicne v uredništvu časopisa kot na množico občasnih honorarnih sodelavcev," je poudaril dolgoletni šef vašega in našega časopisa Jože Šmigoc.
in poudarjanje afer, »rumene« vsebine torej. Ni mi všeč novinarstvo v stilu 'copy-paste' - ko vsi novinarji uporabijo isti pisni vir in ga potem lepijo v svoj članek, tako da bralci različnih časopisov berejo ena in ista besedila. Ni mi všeč novinarstvo na daljavo (najbrž posledica kovida), ko novinar nekomu pošlje vprašanja in od njega pričakuje (ali celo terja) odgovor, potem pa to napiše kot članek, čeprav s tem človekom sploh ni sedel v isti sobi za isto mizo, ni popil kavice ob pogovoru."
Kakovostna vsebina bo vedno našla pot do ljudi
Na spletu, ki je dejansko dosegljiv vedno in povsod, je poplava informacij, tudi neverodostojnih, s katerimi resno novinarstvo sicer ne bi smelo tekmovati. Krivde za skrhanost vrednot odgovornega novinarskega dela sogovornik ne pripisuje toliko digitalnemu okolju kot ljudem, posameznikom, denarju, iskalcem pozornosti. „Ni kriva digitalizacija informacijskega prostora, krivda je na tistih, ki digitalno okolje zlorabljajo za svoje egoistične cilje. Konec koncev: z računalniki in informacijskimi tehnologijami je delo novinarjev bistveno lažje.
Ü
„Današnja in prihodnja vloga časopisa Štajerski tednik ni nič drugačna, kot je bila pretekla: odslikavati življenje ljudi v domačem okolju, pogledati nekoliko tudi onkraj lokalnih meja, kritično opozarjati na nepravilnosti, pohvaliti vse dobro - skratka časopis naj bo neolepšana podoba svojega okolja in časa," pravi nekdanji urednik Jože Šmigoc.
Pri pisalnem stroju si moral od začetka pisanja vedeti, kako boš oblikoval svoje misli, preskakovanje ni bilo mogoče. No, je bilo: začel si pisati isti sestavek povsem na novo. Konkurenca novinarskemu delu niso katerekoli spletne vsebine, pač pa tiste, ki so verodostojnejše, natančnejše, aktualnejše, bolj poglobljene, ki so delo
razgledanega človeka, pa če je ta novinar ali nekdo, ki zna sukati pero brez uradnega fakultetnega pedigreja. Niso spletne vsebine konkurenca novinarjem, ampak jim je lahko konkurenca kakovostnejša vsebina. Dober novinar in dober časopis še vedno najdeta bralca."
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Ludvik Kotar, nekdanji dolgoletni urednik Radia Ptuj
„Če si majhen, moraš biti korak pred drugimi"
Ludvik Kotar je s svojo več kot 40-letno prisotnostjo v obeh medijih nedvomno pomembno zaznamoval njuno delo in uredniško politiko. „Z Radiem Ptuj sem se spoznal poleti leta 1970, ko sem kot dijak elektronike opravljal počitniško prakso. Takrat sem tudi prvič pomagal pri festivalu domače zabavne glasbe, bil je drugi. Od takrat je moja življenjska in delovna pot povezana s tem medijem in nato tudi s Tednikom, danes Štajerskim tednikom,"je pogovor začel nekdanji radijski urednik.
„Eden od zakonov novinarstvaje, daje novica resnica. Danes je pomembna novica, če je resnica, pa je avtorju vseeno. Kako se bodo zanamci, sedanji ustvarjalci programa in vsebin znašli v tem? Upam, da dobro ter v koristi bralcev in poslušalcev, družbe nasploh. Ne politike, ne oglaševalcev, ne formalnih in neformalnih skupin, močnih posameznikov. To je velikokrat težko, vendar je izguba zaupanja bralcev, poslušalcev in gledalcev veliko težja posledica," je poudaril Ludvik Kotar.
Foto: CG
Ludvik Kotar: „Ustvarjalcem časopisa in radia želim veliko uspehov, zadovoljnih bralcev in poslušalcev, predvsem pa svojega zadovoljstva in dobrega občutka ob vsakokratni objavi in izidu ter dogodku."
Kot novinar se je zaposlil leta 1975, novinarji so takrat delali za oba medija, časopis in radio, ob tem pa izmenjaje urejali še dnevni radijski program. „Po devetih letih takšnega dela sem postal odgovorni urednik obeh medijev ter z izkušenimi kolegicami in kolegi nadaljeval in nadgrajeval delo dotedanjega odgovornega urednika Franca Fiderška. V glavnem sem urejal Tednik, ob tem smo razvijali tudi radio in počasi širili oddajni čas. Ob izkušenih sodelavcih in sodelavkah mi je bil v veliko pomoč lektor in nato pomočnik Jože Šmigoc, saj sem se lahko bolj posvetil vsebini. To se je poznalo pri višji nakladi in vplivnosti časopisa. Na območju takratnih občin Ptuj in Ormož je bilo 120.000 prebivalcev, tedenska naklada Tednika je bila 12.000 izvodov, kar je pomenilo uspeh ne v nacionalnem, ampak mednarodnem merilu. Po osamosvojitvi Slovenije in privatizaciji se je v finančnih težavah znašel radio, ki je pred tem za dejavnost dobival okrog 60 odstotkov družbenih sredstev, nato pa ostal brez tega vira financiranja in popolno-
ma na trgu. Časopis je imel večino denarja iz naročnine in prodaje izvodov, zato je bil prehod lažji," se spominja sogovornik.
Med 10 najbolj poslušanimi v državi
Uredništvi medijev sta se nato razdelili, Ludvik Kotar je postal odgovorni urednik radia, Jože Šmigoc pa urednik časopisa. „Z leti smo Radio Ptuj razvijali programsko in tehnično ter prišli med 15 najbolj poslušanih postaj v Sloveniji (od več kot 80!), enkrat se nam je uspelo uvrstiti celo
med 10 najboljših. To je pri tako omejeni slišnosti odličen rezultat. Pri obeh medijih je bil poudarek na informativnih vsebinah, filozofija pa: če si majhen, moraš biti korak pred drugimi! Program radia smo prilagajali našemu območju in vedno bolj postajali družinski radio, zato med drugim Štajerska budilka z rojstnimi dnevi in drugimi informacijami. Ob tem smo si zamislili in udejanjili tudi nekatere prireditve, ob tradicionalnem festivalu še Orfejčkovo parado, Za male in velike, Glasbeni popotnik in še kaj. Sledilo je tehnično in vsebinsko prilagajanje novim tehnologijam in novim medijem (internet). V informativnem delu programa smo bili vedno pozorni na zaupanje poslušalcev, govor ter odnos do poslušalcev in gostov. Gre tudi za upoštevanje novinarskih meril in standardov ter kodeksa tega dela. Bili smo različni od drugih, začeli in upali smo s programom v živo, kontakti s poslušalci, ki so lahko kaj vprašali tudi najvišje politike v državi, predvsem v predvolilnem času. Pri oblikovanju informativnih vsebin in tudi sicer
smo bili vedno pozorni na zaupanje bralcev ter poslušalcev. Naša kolegica Marija Slodnjakje bila prva, kije opozorila na problem izbrisanih, uvedli smo recimo glasbe želje v živo in še kaj bi se našlo. Danes se je veliko tega preselilo na splet, na družabna omrežja, kjer pa ne veljajo nobena merila in nobeni standardi, čeprav vsega ne gre metati v isti koš."
Vpetost v medij, ki si ga ustvarjal, ti ostane
In kako nekdanji dolgoletni urednik danes gleda na delo obeh medijev, ki ju je nekoč vodil? „Vpetost v medij in medi-
je nasploh ti ostane, tako je z menoj tudi danes. Ocene dela mojih zanamcev ne dajem javno, saj se trudijo po najboljših močeh, da nas prerastejo, nadgradijo, in tako je prav. Seveda me na medijskem področju in v družbi nasploh marsikaj moti, z marsičim se ne morem strinjati, ker so moja merila pač drugačna. Čeprav bi tudi danes v družbi morali biti na ceni znanje, ideje, kakovost, širina v mnenjih in pogledih, nivo vsebin, argumenti, poslušanje in upoštevanje različnosti... Žal je tega v naši družbi vedno manj," je pogovor ob jubileju dveh najstarejših ptujskih medijev zaključil Ludvik Kotar.
Mojca Zemljarič
petek • 1. septembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Civilna iniciativa naslovila pismo v Bruselj
Kje je obvisela zaveza o avtocesti od Maribora do Ljutomera
„Smo obupani. Povsod po EU so tovorni tranzitni promet umaknili iz urbanih središč, pri nas na Ptuju pa še vedno teče skozi spalna naselja in se iz leta v leto močno povečuje," v dopisu, ki so ga naslovili na Evropsko komisijo, navajajo v civilni iniciativi za izgradnjo ptujske obvoznice.
Poudarili so, da se je Slovenija s pristopom v EU s sporazumom zavezala, da mora trasa avtoceste teči po relaciji Maribor-Ptuj-Or-mož-Ljutomer. „Zaveza je stara 20 let in še vedno neuresničena, kar krši pravico okoli 1.200 krajanov, ki živimo neposredno ob glavni cesti proti Ptuju, ki bi jo nova glavna prometnica morala razbremeniti," opozarja predsednica civilne iniciative Sergeja Puppis Freebairn. Kot je poudarila, so razmere za bivanje oziroma življenje ob cesti dejansko nevzdržne. „Dnevno smo priča izstopu približno polovice tovornih vozil iz Adriatic TEN-T koridorja (avtoceste Ptuj-Gruškovje), ki nato zapeljejo skozi mesto Ptuj in vasi mimo naših domov. Promet na naši cesti presega celo skupno število vozil, ki vstopajo v Slovenijo v Lendavi. Na obzorju je nov TEN-T koridor iz Srbije čez Hrvaško, ki se bo s cestnim omrežjem v
Sloveniji povezal v bližini Ormoža, najverjetneje v Središču ob Dravi. To bo nedvomno dodatno obremenilo že tako preobremenjeni odsek."
Denar za cesto v naslednjih letih ni predviden
Ptujčane skrbi dejstvo, ker država v proračunih naslednjega obdobja denarja za spodnjepod-ravsko cesto nima rezerviranega. „Republika Slovenija v svojem bodočem petletnem proračunu ni zagotovila nobenih sredstev za ureditev ceste ali izgradnjo obvoznice. Zaradi tega smo prisiljeni iskati pomoč pri Evropskih institucijah in drugih, ki bi lahko pomagali. Hrup in zračno onesnaženje povzročata številne zdravstvene težave med našimi člani. Življenje ob tako obremenjeni cesti je
nenehno tveganje, naši otroci so prikrajšani za normalno življenje, saj morajo biti hkrati s tovornjaki na istem voznem pasu, ker ceste ponekod nimajo niti pločnikov, kaj šele kolesarskih poti. Opozarjamo, da neizgradnja navedene avtoceste povzroča razvojni krč regije. Zaradi omejene dostopnosti so naše gospodarske priložnosti in socialno-ekonomski razvoj močno omejeni. Smo obupani. Zaupali smo zavezi Republike Slovenije ob pristopu k EU. Danes, po več kot dvajsetih letih, zaradi neizpolnjevanja te obljube ne moremo normalno živeti. Kot prebivalci nismo dovolj premožni, da bi si lahko privoščili novo bivalno okolje. Evropsko sodišče je v več primerih že potrdilo obveznost držav članic, da skrbijo za ustrezno infrastrukturo in zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje in zdravje ljudi. Poznani so nam primeri sod-
Civilna iniciativa za izgradnjo ptujske obvoznice, ki jo vodi Sergeja Puppis Freebairn, je tokrat pisala generalnemu sekretariatu za mobilnosti in promet pri Evropski komisiji. Zaradi gostote prometa in velikega števila tovornih vozil je stanje na cesti skozi Spuhljo in Budino dejansko neznosno.
ne prakse, ki jasno kažejo, da ima Evropska unija pravno podlago za ukrepanje, če država članica svojih obveznosti ne izpolnjuje. Verjamemo, da bi se Evropska komisija kot
varuhinja pogodb EU morala odzvati na naše skrbi in proti Republiki Sloveniji ukrepati. Ta namreč krši svoje zaveze iz Sporazuma o prometu ter ne spoštuje obveznosti
v skladu z evropsko zakonodajo o okolju in človekovih pravicah," so v pozivu Evropski komisiji še zapisali v ptujski civilni iniciativi.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Državni razpis za športno infrastrukturo
V Spodnje Podravje le drobtinice
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo sofinanciralo 81 investicij urejanja športne infrastrukture. V ožjem delu Spodnjega Podravja so bile s prijavami uspešne tri občine (Gorišnica, Ptuj in Središče ob Dravi), širše v regiji pa še Ljutomer in Slovenska Bistrica.
Ministrstvo bo za 81 projektov razdelilo 7,3 milijona evrov, od tega bodo vse tri spodnjepodravske občine skupaj prejele nekaj manj kot 200 tisočakov. Občina Gorišnica prejme 100.000 evrov za obnovo športne dvorane, celoten projekt je ocenjen na blizu pol milijona evrov. Občina Središče ob Dravi bo prejela 50 tisočakov za obnovo sanitarij v šolski telovadnici, vsa dela jo bodo sicer stala 100.000 evrov. Mestna občina Ptuj bo za urejanje skate parka prejela 43.000 evrov, vrednost del v celoti so ovrednotili na 135.000 evrov. Enak znesek kot ptujska občina prejme ljutomerska za igrišča pri vrtcu v Cezanjevcih, občina Slovenska Bistrica pa bo deležna sto tisočakov za zamenjavo umetne trave na velikem nogometnem igrišču.Najvišji zneski, ki jih po razpisu prejmejo občine, znaša-
jo 250.000 evrov, dobijo jih Piran za športno dvorano v Luciji, Kranj za telovadnico OŠ Franceta Prešerna, Koper za športno dvorano Buje in Laško za športno dvorano Tri lilije.
Z deli bo treba (zelo) pohiteti
Roki razpisa so relativno kratki. Občine so imele za prijavo mesec dni časa, upravičenost pokrivanja stroškov investicij pa bo v veljavi do konca leta. „Rok za prijavo na razpis je bil sprejet v soglasju z reprezentativnimi združenji občin. Pred objavo razpisa v Uradnem listu smo ga javno najavili, prav z namenom, da so se lahko občine pravočasno in ustrezno lotile priprave potrebne dokumentacije. Razpisana sredstva so na voljo samo v proračunskem letu 2023, kar pomeni,
Občina Gorišnica je za obnovo večnamenske, športne in prireditvene dvorane prejela 100.000 evrov. Skupna višina vlaganj v dvorano je sicer ocenjena na okoli pol milijona evrov.
da je skrajni rok, do katerega lahko občinam izplačujemo zahtevke za sofinanciranje, 31. december. Zadnji rok za predložitev e-računa, ki bo podlaga za izplačilo sredstev sofinanciranja, bo najkasneje 22.
november," so pojasnili na gospodarskem ministrstvu. Dodali so, da za letos drugih razpisov, s katerimi bi podprli vlaganja v športno infrastrukturo, ne načrtujejo.
MZ
roto: Uj
Ptuj je na razpisu prejel 43.000 evrov za prenovo skate parka v Ljudskem vrtu, ki naj bi skupno zahtevala okrog 130.000 evrov.
Slovenija • DARS s 135-milijonskim dobičkom
Za avtoceste 1,6 milijarde dolga
Po dveh slabših koronskih letih so se prihodki DARSa od prodaje v lanskem letu približali znesku pol milijarde evrov. Odhodki so znašali 350 tisočakov, družba je prigos-podarila 135.000 milijonov čistega dobička.
Prihodnje DARSove investicije bodo zahtevale novo zadolževanje.
Predsednik uprave družbe Valentin Hajdinjak v poročilu lanskoletnega poslovanja ugotavlja, da so presegli leto 2019, ki je doslej veljalo za rekordno. Leto 2022 je bilo prelomno tudi z vidika uvajanja elektronskega cestninjenja. „V družbi DARS ugotavljamo, da je bila uvedba uspešna in da sistem deluje stabilno in zanesljivo," je navedel Hajdinjak.
DARS s 1.250 zaposlenimi sodelavci glavnino prihodkov (93 %) ustvari s cestninami, medtem ko se večji del denarnega toka družbe namenja za plačevanje kreditov, ki so jih najeli za gradnjo in obnovo avtocest. Lani so za glavnice in obresti odplačali 213 milijonov evrov. Med letoma 2023 in 2027 zapade DARSu za plačilo 837 milijonov evrov glavnic. „V tem obdobju bodo letne obveznosti iz naslova odplačila dolga porabljale bistveni del denarnega toka, zato bo del dolga ob izvajanju investicijskih načrtov treba refinancirati. Skupni dolg družbe je konec lanskega leta znašal 1,6 milijarde evrov, v minulih petih letih smo ga sicer za 844 milijonov evrov zmanjšali, a v naslednjih letih zaradi investicij pričakujemo njegov ponovni dvig."
Med glavnimi DARSovimi investicijami sta trenutno predor Karavanke in tretja razvojna os.
MZ
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 1. septembra 2023
Podravje • Sprejemanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov traja več let
Dolgotrajni birokratski postopki onemogočajo gradnjo
Zaradi pomanjkanja nepremičnin na Ptuju je interes za gradnjo zelo velik, povpraševanje krepko presega ponudbo. Dolgotrajni birokratski postopki pa marsikje zavirajo razvoj in onemogočajo začetek gradnje. Na območju mestne občine Ptuj trenutno vodijo osem postopkov priprave občinskih podrobnih načrtov ter šest postopkov za spremembo.
Najdaljši postopek na Ptuju traja 11 let
Postopek, ki traja najdlje, in sicer že od leta 2012, je za del prostora med Dravo in Studenčnico, ob Mlinski cesti. Korparjeva pojasnjuje, daje tako zaradi različnih interesov lastnikov in tudi menjav lastnikov na tem območju.
Pred 11 leti je bila izvedena urbanistična delavnica, ki so jo uporabili kot podlago za pripravo osnutka, pridobili so smernice nosilcev urejanja prostora, nato pa je naloga za nekaj let zastala. Aktivnosti so se ponovno začele leta 2020, ko so lastnike parcel na tem območju pozvali k sodelovanju. Pred letom in pol so izvedli arheološke raziskave na zahtevo kulturnega ministrstva, nato pa so začeli pripravljati noveliran osnutek OPPN. A se je ponovno zataknilo. »Eden od pomembnejših lastnikov na območju se ni strinjal s pozidavo, kot je bila predvidena z urbanistično delavnico iz leta 2012 (atrijske hiše brez pogleda na veduto Ptuja) in je želel, da se tudi na njegovih parcelah predvidi gradnja stanovanjskih blokov. Novelacija strokovne podlage oz. rešitve urbanistične delavnice iz leta 2012 je bila izdelana februarja letos. Ta strokovna podlaga je trenutno v ponovni korekciji, ker se eden od lastnikov ni strinjal z verzijo pozidave iz februarja 2022,« so še pojasnili na SOU Sp. Podravje. Na celotnem severnem delu območja ob Dravi bodo sicer predvideli enako etažnost objektov.
V nekaterih delih mesta je glede na krovni prostorski dokument gradnja oziroma pozidava možna šele, ko je sprejet ali spremenjen občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
Najbližje sprejemu in gradnji so v Žabji vasi. Dokumentacija je pripravljena za obravnavo na mestnem svetu. Nerešeno ostaja vprašanje priključevanja na Svr-žnjakovo ulico, kjer naj bi uredili semaforizirano križišče. »Ta ukrep sicer nima nobene zveze z OPPN, a ker to problematizirajo stanovalci, je treba vse to urediti pred sprejemom odloka,« pojasnjujejo na SOU Sp. Podravje.
Marsikje bi lastniki zemljišč gradili jutri, če bi le lahko ...
Nepozidanih zemljišč na Ptuju je še precej. Marsikje gradnjo onemogočajo prav dolgotrajni postopki sprejemanja ali spreminjanja prostorskih dokumentov. Na tem področju bi se seveda lahko marsikaj izboljšalo. Če bi se vsi držali zakonskih rokov, bi bilo stanje neprimerljivo boljše. Direktorica SOU Sp. Podravje Alenka Korpar pravi: »Postopek za sprejemanje OPPN bi bilo treba skrajšati, in sicer tako, da bi se nosilci urejanja prostora resnično držali 30-dnevnega roka za podajo mnenj k osnutku in predlo-
Razlogov, zakaj so birokratski postopki tako dolgotrajni, je več.
gu. V zakonu bi morale biti določene sankcije za tiste nosilce, ki se rokov ne držijo. Dikcija, da se v primeru, če mnenja v roku ne izdajo, šteje, da ga nimajo in da naj pripravljavec akta upošteva področne predpise, pa ni v redu, ker se lahko nato zaplete pri predlogu OPPN, ko se spet pridobiva mnenje in se šele takrat ugotovi, da prostorska ureditev ni v skladu s predpisi enega od nosilcev. Če se nato naredi velika sprememba v OPPN, da se upošteva mnenje nosilca, je treba še enkrat ponoviti javno razgrnitev in se dejansko vrniti v fazo dopolnjenega osnutka.«
V zadnjih letih so tudi izdelovalci OPPN zelo zasedeni in se ne držijo pogodbenih rokov, kar spet podaljša postopke.
Vzroki za odlična, a še nepozidana zemljišča
Večina nepozidanih zemljišč je v privatni lasti, razlogov, zakaj niso
pozidana, pa je več: »Ker so komunalno neopremljena, ker niso sprejeti OPPN, niso razparcelirana ... Vse občine pa nimajo vzvoda, da jih aktivirajo s finančnimi ukrepi, kot so NUSZ, taksa na neizkoriščena zemljišča ipd. Najhitreje bi jih aktivirali, če bi jih lahko odkupile občine, a nimajo dovolj denarja za takšne investicije, čeprav bi potem ta zemljišča lahko prodale ustreznim investitorjem,« so prepričani na SOU Sp. Podravja. V trenutno veljavnem sistemu torej gre za začaran krog.
Zakaj traja tako dolgo
Postopki sprejemanja ali spreminjanja prostorskih aktov se vlečejo leta. Praviloma gre za kmetijska zemljišča z interesom za spremembe v stavbno. Eden izmed razlogov je tudi v poplavnih študijah. Tam, kjer jih ni izdelala država, jih mora občina. Ker so drage, pogosto za
to ni sredstev v proračunih. Tudi spremembe zakonodaje terjajo nenehno prilagajanje. »Veliko časa, energije in sredstev se porabi za ukvarjanje s pobudami, ki niso v skladu s predpisi. Treba je obravnavati veliko število neutemeljenih pobud. Nadalje je zaradi pomanjkanja strokovnih podlag na področjih v pristojnosti države, kot so poplavne študije za določitev poplavnih območij, določanje trajno varovanih kmetijskih zemljišč itd., treba slednje naročati sredi postopka,« opozarjajo na SOU Sp. Podravje.
Prepričani so, da bi država morala hitreje pripraviti potrebne strokovne podlage, občinam dodeliti več sredstev za razvoj, vzpostaviti regionalno prostorsko planiranje, glede lokalnih zadev pa dejansko prepustiti občinam pristojnosti, kot jim zakon - v teoriji - tudi omogoča.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
Destrnik • Začenja se obnova stare mrliške veže
Večina del končana še letos
Projekt širitve in obnove destrniškega pokopališča so na občini zaradi njegove obsežnosti razdelili v dve fazi.

Foto: arhiv občine
Županja Vlasta Tetičkovič Toplak in Renata Kerec iz podjetja Karbo storitve podpisujeta pogodbo za obnovo in povečanje mrliške vežice.
V prvi so pokopališče razširili, zgradili terase in oporne zidove ter povezovalne poti in stopnišče na strmini med mrliško vežico in obstoječim pokopališčem. Zdaj tako ni več treba hoditi po cesti, kar je bilo prometno vse prej kot varno, še manj pa v skladu s pieteto do pokojnika in sočutjem do žalujočih svojcev. Sodobno urejeno pokopališče je dobilo tudi žarne grobove, enojna grobna mesta, prostor za raztros pepela ter novo javno razsvetljavo in ograjo.
Pred dnevi pa je županja Vlasta Tetičkovič Toplak podpisala pogodbo za drugo fazo projekta, in sicer za obnovo in nadgradnjo dotrajane mrliške vežice iz leta 1994. Pogodbena dela v vrednosti 315.000 evrov (brez DDV) bo izvedlo podjetje Karbo storitve iz Spodnjih Ivanjcev. Izvajalec se je zavezal, da bo večino del opravil že letos. Obnovil bo obstoječo mrliško vežico, ji dodal prizidek, povečal poslovilni prostor, z nadstrešnico pokril površino pred vežico, uredil stopnice in klančino za gibalno ovirane osebe in obnovil asfaltno parkirišče.
SD
Podravje, Pomurje • Občine še vedno čakajo na sanacijska sredstva
Nujen je dvig povprečnine
Prlekija, Haloze, Slovenske gorice in Prekmurje so v letošnjih ujmah prizadeli plazovi, poplave in orkanski veter, kije uničeval vse pred seboj.
»Občine in župani smo na prepihu, saj se s skromnimi proračuni trudimo popraviti vso nastalo škodo, še vedno pa čakamo na večino sanacijskih sredstev,« pravi trojiški župan, državni svetnik ter predsednik Kluba županov in svetnikov NSi David Klobasa. »Prav zaradi tega apeliramo na vlado, da sliši naše prošnje po pomoči in začne operativno politiko na vseh nivojih. Za zagotavljanje normalnega delovanja občin,
predvsem pa varnosti in sanacij po teh ujmah, je nujen tudi dvig povprečnine.«
O težavah občin pri zagotavljanju finančnih sredstev pri odpravi posledic, ki jih je povzročilo divjanje narave, tudi likvidnostnih, so govorili tudi na nedavnem delovnem srečanju NSi-jevega županskega in svetniškega kluba. Opozorili so tudi na način upravljanja z vodotoki in na dolge birokratske postopke pri pridobitvi različnih
soglasij, ki da vodijo v poplavno ogroženost. Prepričani so namreč, da se je država doslej tega lotevala pomanjkljivo in da slabo skrbi za vodotoke, zato bi bilo treba nujno takoj očistiti rečne struge in jih v izogib novim tragedijam pripraviti na jesensko deževje. V zapleteni proceduri na poti do pridobivanja zagotovljenega denarja za sanacijo vidijo dodatno in povsem nepotrebno oviro. »Če bo vse to skupaj tako dolgo tra-
jalo, kot zdaj kaže, bomo še čez deset let priča neurejenim rečnim strugam, še vedno se bomo vozili po montažnih mostovih, ki jih danes postavljamo, in še vedno ne bomo imeli urejenih bivališč za ljudi, ki so ostali brez domov. Zato je treba te postopke nemudoma skrajšati, saj bo le tako mogoča hitra obnova prizadetih območij in povrnitev normalnosti,« dodaja poslanec Jernej Vrtovec.
SD
Foto: FB
Župani opozarjajo na likvidnostne težave občin zaradi sanacije škode po neurjih, saj državnega denarja zanjo še ni
petek • 1. septembra 2023
Gospodarstvo
Štajerski	5
Ptuj • Energetska sanacija treh srednješolskih objektov
Bo tokrat sodelovanje obrodilo sadove?
Stavbi Šolskega centra in Dijaškega doma Ptuj sta dotrajani in nujno potrebni energetske sanacije. Začeti bi se morala že pred tremi leti v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj, vendar do izvedbe ni prišlo.
Na streho ŠC Ptuj nameravajo namestiti sončne celice.
Prva prizadevanja in težnje po skupni obnovi vseh treh ptujskih srednješolskih objektov so se začele že pred letom 2017, torej pod prejšnjim vodstvom Šolskega centra Ptuj, ki je bil nosilec projekta. Pred dnevi pa je načrt prenove ponovno dobil zeleno luč.
V letu 2019 je projekt energetske sanacije treh ptujskih srednješolskih objektov finančno podprla država, hkrati je Šolskemu centru Ptuj dala tudi soglasje za sklenitev javno-zasebnega partnerstva. Tovrstna izvedba naložbe je bila takrat ocenjena kot najugodnejša, na javni razpis pa sta se prijavili samo podjetji Petrol in Plistor. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je takrat napovedalo, da sta izvedba in financiranje predvidena v letih
2020 in 2021, dela pa bi se morala začeti konec leta 2020, vendar se je nato vse skupaj zaustavilo. V začetku lanskega leta so soudeleženi še zatrjevali, da je projekt v usklajevanju, nato pa je vse skupaj potihnilo. Pred dnevi pa je kot strela z jasnega udarila novica, da se projekt energetske sanacije nadaljuje, vendar v okviru nove finančne perspektive. To pomeni, da načeloma vse ostaja enako, spreminja se le način financiranja. Prejšnji projekt, ki so ga pripravljali skoraj pet let, je padel v vodo. Po besedah Otona Mlakarja, direktorja Šolskega centra Ptuj, njegova realizacija ni bila več ekonomična. Vrednost naložbe se je namreč z začetnih treh zvišala na sedem milijonov evrov, kar je bilo zanje nesprejemljivo. »V
prejšnjem projektu je bilo najbolj problematično financiranje v sklopu javno-zasebnega partnerstva, kar bi Šolski center Ptuj bremenilo še naslednjih 20 let, saj bi moral te zadeve odplačevati,« je poudaril sogovornik.
Energetska sanacija naj bi stala pet milijonov evrov
V začetku letošnjega leta pa so se v isti sestavi prijavili na razpis Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter bili pri tem uspešni. Pred dnevi je namreč vlada izdala soglasje k realizaciji energetske sanacije vseh treh objektov, kar po besedah Mlakarja pomeni, da so sredstva v višini okoli pet milijonov evrov zagotovljena. Je pa to samo ocenjena vrednost investicije in bo lahko ob
zaključku še kaj višja. Davek in morebitna neupravičena sredstva naj bi pokrila država. Gre za evropski denar, in sicer iz načrta za okrevanje in odpornost. Po napovedih Mlakarja bodo jeseni začeli s pripravljalnimi razpisi, dela pa naj bi se predvidoma začela junija prihodnje leto. V okviru energetske sanacije bodo na obeh stavbah zamenjali streho, fasado in razsvetljavo, v Dijaškem domu pa še okna. Na streho Šolskega centra bodo namestili sončne elektrarne z minimalno močjo 165 kilovatov. To je bil tudi eden izmed pogojev za pridobitev sredstev. Na objektu Gimnazije Ptuj pa so predvidena manjša gradbena dela, saj jim je uspelo streho zamenjati že pred nekaj leti.
Estera Korošec
Slovenija, Podravje • Zavrnjena petina vlog za samooskrbne sončne elektrarne
Največ zavrnjenih vlog v Podravju
Lani je bilo v Sloveniji vloženih okoli 29.700 vlog za izdajo soglasja za priključitev samooskrbne sončne elektrarne, od tega jih je bilo zavrnjenih ali omejenih z delovno močjo okoli 5.750 oz. 19,4 odstotka. Do konca junija letos je bilo vloženih okoli 13.400 vlog za priključitev samooskrbne sončne elektrarne, od tega jih je bilo zavrnjenih ali omejenih z delovno močjo okoli 3.000, kar predstavlja že 22,4-odstotni delež.
Največ zavrnitev oz. omejitev moči je na območju Elektra Maribor, sledi Elektro Ljubljana in nato Elektro Celje. Malo zavrnitev je na območju Elektra Primorska in še manj na območju Elektra Gorenjska. V Sloveniji je bilo konec junija na distribucijsko omrežje priključenih okoli 39.700 sončnih elektrarn skupne moči 899,5 megavata (MW). Od tega je bilo 35.630 sončnih elektrarn priključenih po načinu samooskrbe, gre za predvsem
manjše elektrarne na hišah, skupne moči 458 MW. Velikih sončnih elektrarn je bilo 4070, skupne moči 441,5 MW.
Število zavrnjenih vlog se povečuje
„Prehajamo v fazo, ko je delež zavrnjenih vlog za izdajo soglasij za priključitev samooskrbnih naprav začel naraščati, kar ni posledica zamud pri vlaganjih, temveč je obseg vlog in s tem priključevanje
Foto: Sašo Svigelj
Največ zavrnitev oz. omejitev moči je na območju Elektra Maribor. (Fotografija je simbolična.)
proizvodnih naprav pričel presegati razpoložljivi obseg kapacitet v omrežju, kar v posameznih delih omrežja pomeni prenasičenost s proizvodnimi napravami," je zapisal sistemski operater distribucijskega elektro omrežja (SODO) v načrtu, pripravljenem novembra 2022.
V	letih 2019-2021 je bilo skupno 383 zavrnitev priklopov proizvodnih naprav skupne moči 4,99 MW, omejitev moči pa je bila predpisana pri 495 proizvodnih napravah z želene moči 7,90 MW na omejeno moč 4,53 MW. V obdobju januaroktober 2022 se je delež zavrnitev in omejitev moči zvišal na 18 odstotkov. „Ocenjujemo, da bomo ob takšnem prirastu vlog in nespremenjenem načinu spodbujanja proizvodnje iz OVE v splošnem morali zavrniti tudi 20 odstotkov vseh priključitev," so takrat zapisali, toda v prvem polletju letošnjega leta so ta odstotek že presegli.
V	načrtu so ocenili, da bi bilo za priključitev vseh proizvodnih naprav, ki jim je bila izdana zavrnitev ali omejitev moči, potrebnih za 72 milijonov evrov investicij v omrežje. Novo oceno bodo poda-
li v razvojnem načrtu za obdobje 2025-2034, ki bo objavljen konec leta 2024.
Milijardna vlaganja do leta 2032
V distribucijsko omrežje je bilo v letih 2020 in 2021 skupno za 271 milijonov evrov investicij, v letu 2022 pa za 116,2 milijona evrov. Kot so pojasnili v SODO, so bile lanske investicije nižje kot v prejšnjih letih zaradi izpada dela omrežnine in daljših dobavnih rokov. Razvojni načrt za obdobje 2023-2032 predvideva za skupno 3,53 milijarde evrov investicij v omrežje, od tega 2,66 milijarde evrov v novogradnje in 872 milijonov evrov v rekonstrukcije.
Od 3,53 milijarde evrov naj bi na območju Elektra Ljubljana v desetletju investirali 1,077 milijarde evrov, na območju Elektra Maribor 953,5 milijona evrov, na območju Elektra Celje 614,9 milijona evrov, na območju Elektra Gorenjska 515,9 milijona evrov in na območju Elektra Primorska 373,1 milijona evrov.
Sta, Ur
Ptujske obnove -nedokončane zgodbe
Na območju starega ptujskega mestnega jedra je bilo v zadnjih desetih letih nekaj vidnih obnov. Začelo se je z obnovo Mestnega trga, ki naj bi bil trg za eminentne dogodke. Postal naj bi tudi trg z mestnimi brajdami. Kaj je v tem času postal, si lahko meščani, občani sami odgovorijo. O mestnih brajdah, ki bi v tem času morale že najmanj enkrat prekriti teraso kavarne Evropa, pa prav tako ni vredno izgubljati besed.
Tudi zamisel o fontani v tem projektu ni našla svojega mesta, pod granitnimi kockami so ostale skrite tudi arheološke najdbe, četudi so si nekateri prizadevali, da naj bi ostale vidne. Zmanjkalo pa je tudi denarja za obnovo stavbe Mestni trg 2. Tudi stavba v Zelenikovo ulico bi si zaslužila novo fasado. Tako je Mestni trg, kljub obsežni obnovi, ki se je razširila v nekaj sosednjih ulic, z vsemi stavbami, ki ga obkrožajo, ni zasijal v celoti.
Podobno zgodbo govori tudi druga mestna lokacija z obsežno obnovo, prenovo, t. i. ureditev mestne tržnice s sosednjimi ulicami. Večmilijonski projekt, ki še danes razburja, čeprav naj bi mesto s to prenovo dobilo sodobno urejeno tržnico, kot si mesto s tako obsežnim ruralnim okoljem, uspešnim kmetijstvom, tudi zasluži, je šlo vse v smeri novega mestnega prireditvenega prostora. Zdaj si ga nekateri želijo preimenovati kar v Glavni trg. Da bi naenkrat postal ta prostor „glavni" v mestu, je zelo vprašljivo, tudi z zgodovinskega vidika. Podobo tega prostora pa močno kazi neurejena stavba, Slomškova 9, ki je v tej prenovi dobila le novi vhod v kletne prostore objekta s tržne strani in v zasebno klet. Govorice o tem, da naj bi to stavbo namenili za novi mestni hotel, kljub mešani lastnini, so že zdavnaj potihnile, kot tudi načrti o razstavišču ali celo diskoteki v kletnih prostorih.
Foto: Črtomir Goznik
Slomškova 9 še vedno čaka na obnovo, v okviru ureditve Mestne tržnice je dobila le nov vhod v kletne prostore objekta.
Nedokončana pa je tudi zgodba obnove Stare steklarske, ki najbolj vidno bode v oči z neurejenima dvoriščnima stenama kar dveh stavb, na katerih se oko nemudoma ustavi, ko človek pride na območje vzorno obnovljene Stare steklarske. Nobena lastnina ne more biti izgovor za to, da se to ni uredilo. Vrazov trg, ki je osrednje prizorišče vsakoletnega festivala Dnevi poezije in vina, vsaj z eno stavbo, Vrazovim trgom 2, kazi njegovo podobo. V tej stavbi je bila tudi gimnazija od ustanovitve leta 1869-1871. Jubileji te ptujske izobraževalne ustanove so bili lepa priložnost, da bi stavba dočakala prenovo. Veliko več obnov pa bo potrebnih na Jadranski ulici, tudi Aškerčeva ni nobena izjema.
Vprašanj o tem, zakaj prihaja do tega, da se neko območje ne uredi celovito, je več kot odgovorov. Celo tako je videti, kot da se njegovi snovalci in načrtovalci ne bi nikoli sprehodili po teh območjih, da bi dobili celovito sliko ter v projekte vključili ob vsej potrebni infrastrukturi, tlakovcih, tudi dodatno kakšno fasado. Pri vseh teh obnovah pa so kratko potegnili obrtniki in podjetniki, nekaterim ni pripadla niti minimalna odškodnina.
MG
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
petek • 1. septembra 2023
Podravje • Večina ministrstev kadrovskih štipendij ne razpisuje, ker nimajo težav z zaposlovanjem
Kadrovske štipendije za delo v vojski, zdravstvu, šolstvu
Štipendijska politika v državni upravi je že pred več kot desetimi leti skoraj popolnoma zamrla. Ministrstvo za javno upravo namreč od leta 2010 dalje ne podeljuje kadrovskih štipendij za delo v državni upravi. Nekatera ministrstva sama podeljujejo kadrovske štipendije za delo na svojem področju, vendar jih je le peščica.
Med njimi je na tem področju najbolj dejavno Ministrstvo za obrambo, ki za šolsko leto 2023/24 razpisuje 330 kadrovskih štipendij za delo v Slovenski vojski (SV). V okviru štirih javnih natečajev so
razpisali 150 štipendij za dijake poklicnih in srednjih šol za poklic vojaka, 80 štipendij za študente prve bolonjske stopnje in višje za poklic častnika, 70 štipendij za dijake poklicnih in srednjih šol za poklic
vojaka, pogodbenega pripadnika rezervne sestave ter 30 štipendij za študente prve bolonjske stopnje in višje za poklic častnika, pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske. Štipen-
idK
m
Ob začetku šolskega leta bo treba šolarjem priskrbeti še veliko stvari - oblačila za vsak dan in športne aktivnosti, pa številne drobnarije, ki bodo omogočale nemoteno šolsko delo. V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Qcentru v Pu-hovi - boste na enem mestu našli čisto vse, kar potrebujete.
V	trgovini MANA v Qcentru Ptuj izkoristi 2 = 20 % in 3 = 30 % POPUST na OTROŠKA IN BABY OBLAČILA nove kolekcije, kjer ti ob nakupu dveh kosov podarimo 20 %, ob nakupu treh pa kar 30 % POPUSTA! Pridi v trgovino Mana v Qcenter Ptuj in osveži omaro svojih otrok z novimi MANA oblačili! Akcija traja od 24. 8. do 10. 9. 2023, prav takšni popusti pa veljajo tudi pri nakupu že znižanih izdelkov, tako da bodo cene še nižje.
Vsaka mama ve, da najmlajši nimajo nikoli dovolj oblačil. Na srečo so v Pepcu pripravili veliko izbiro prikupnih kosov po izjemno ugodnih cenah. Za svoje malčke izberite mehke komplete, jope in srajčke za najmlajše, pa tudi sanjske komplete puloverjev in pajkic za šolo in seveda nepogrešljive udobne trenirke. Pri njih dobite tudi šolske potrebščine, torbe, barvice, copate in vrečke za copate. Da bodo deklice v šolo hodile urejene, pa v Pepcu dobite tudi pisane gumice, špangice in druge pripomočke za urejanje frizur.
V	trgovini KIK velja načelo "cena pove vse". O tem
se boste lahko prepričali takoj, ko boste stopili na otroški oddelek - po izjemno ugodnih cenah so na voljo jesenska oblačila za vstop v šolo, pa tudi odrasli boste zase v Kiku našli modna in cenovno ugodna oblačila. Na njihovih policah najdete že udobne bundice in jakne, pa tudi veliko izbiro oblačil za športno vzgojo. Ob obisku pri njih pa preverite še, kako pisano in bogato izbiro pisarniškega materiala imajo - ponujajo vse drobnarije, ki bodo popestrile šolsko delo.
V prodajalni NKD je že vse odeto v jesenske barve - zakaj se ne bi v takšnem stilu oblekli tudi vi - ženske, moški in otroci boste pri njih našli oblačila za prosti čas, šport in vse druge priložnosti. Pri vsakem nakupu prejmete kupon za 20-odstotni popust, ki ga boste lahko izkoristili od 11. do 16. septembra pri nakupu nad 10 evrov. Preverite pa tudi njihov katalog z bogato ponudbo oblačil za šport in deževne dni.
Dopolnite otrokovo udobno omaro z izbiro oblačil iz najnovejše kolekcije Sinsay- pripravite svojega otroka na vrnitev v vrtec. V Sinsayu ponujajo udobne pajkice, majice in puloverje iz mehkega bombaža, ki so kot nalašč za vsakodnevno zabavo in zagotavljajo maksimalno udobje. Pri njih najdete tudi mehke in udobne spodnje hlačke in nogavice, za prijetno šolsko delo pa ponujajo veliko izbiro nahrbtnikov, peresnic in šolskih pripomočkov.
Ministrstvo za obrambo za šolsko leto 2023/24 razpisuje 330 kadrovskih štipendij za delo u Slovenski vojski.
Foto: Sta/M24
Za šolsko leto 2023/24 bodo lahko kadrovske štipendije pridobili tudi študenti, ki se šolajo za zdravstvene poklice
Promocijsko sporočilo
Za brezskrben začetek šolskega leta pridite v Qcenter Ptuj
dije niso regijsko vezane, imajo pa njihovi kadrovski štipendisti kar nekaj obveznosti. Že v času postopka za pridobitev štipendije se morajo udeležiti preverjanja gibalnih sposobnosti in zdravniškega pregleda. Po končanem šolanju oz. študiju se morajo zaposliti v Slovenski vojski za najmanj čas štipendiranja. Za dijake znaša štipendija 25, za študente pa 32 odstotkov minimalne slovenske plače. Njena višina je odvisna od letnika vpisa in povprečne ocene, dijaki
lahko mesečno prejemajo tudi do 457 evrov, študentje pa največ 540 evrov.
Za šolsko leto 2022/23 je Ministrstvo za obrambo razpisalo 150 štipendij za dijake poklicnih in srednjih šol za poklic vojaka SV in 80 štipendij za študente prve bo-lonjske stopnje in višje za poklic častnika SV. Na razpis so prejeli 162 vlog, od tega 106 za vojake in 56 za častnike. Podelili so 95 štipendij, od tega 66 štipendij za vojake in 29 štipendij za častnike.
Letos prvič na voljo tudi kadrovske štipendije za logopede in pedagoge
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) so lani prvič razpisali kadrovske štipendije za študente pedagoških študijskih programov naravoslovja in tehnike. Na teh dveh področjih se namreč soočajo z velikim pomanjkanjem učiteljev, zato bi radi s finančno nagrado spodbudili
Sp. Podravje • Osnovne šole poskušajo omiliti prehod iz vrtca v šolo
Vstop v šolo je lahko tudi precej
Šolarji so se danes po dveh mesecih počitnic ponovno vrnili v šolske klopi. Prvi šolski dan pa je še posebej vznemirljiv za prvošolce, ki bodo prvič prestopili hram učenosti. Vstop v šolo je za vsakega otroka, še posebej za tistega iz manj spodbudnega socialnega in ekonomskega okolja, velika kulturna prelomnica. Prav zato je naloga osnovnih šol, da skrbno načrtujejo prehod otrok iz vrtca v osnovno šolo, pri čemer sta ključni ustrezna varnost in podpora.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov morajo biti politike prehoda v večji meri usmerjene v pripravo šol na otroke iz vrtcev kot pa v pripravo otrok na šolo.
Na večini ptujskih in okoliških šol so bodoče prvošolce in njihove starše že pred začetkom poletnih počitnic povabili na skupno sreča-
nje, kjer so jih seznanili z delom v šoli. Ponekod so že lahko izvedeli, v kateri oddelek so razvrščeni in kdo bo naslednja tri leta njihova učiteljica oz. učitelj. Otroke namreč najbolj zanima, kako je videti učilnica, kje bodo sedeli, veliko željo pa imajo tudi po učenju. Po nekaj tednih vse to navdušenje nekoliko upade,
saj dokaj hitro ugotovijo, da šola ni vedno prijetna in zabavna.
Po besedah Nataše Vauda, učiteljice prvega razreda na OŠ Mladika, je prvi razred za otroke precej zahteven, saj so ob vstopu v šolo eno leto mlajši, kot so bili pred uvedbo devetletke. Posledično so manj zreli, tudi šole še ne zmorejo
Foto: CG
Nataša Vauda, učiteljica prvega razreda, in vzgojiteljica Silva llec sta delo v prvem razredu zastavili nekoliko drugače, saj večine delovnih zvezkov ne bosta uporabljali.
petek • 1. septembra 2023
V središču
Štajerski	7
in sociali
vpisane v študijske programe s področja naravoslovja in tehnike, 25 štipendij za kandidate, vpisane v študijske programe s področja posebnih potreb. V primerjavi z razpisom iz leta 2022 so namreč na novo razpisane tudi štipendije za drugostopenjski študij, specialna in rehabilitacijska logopedija in surdopedagogika, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, inkluzivna pedagogika, socialna pedagogika. »Gre za študijske smeri, ki izobražuje kader, za katerega je izrazito povpraševanje, vpis pa je na meji oz. nekoliko manjši kot je število razpoložljivih mest. Hkrati diplomanti teh študijskih programov pogosto zaposlitev iščejo izven vzgoje in izobraževanja. Z mehanizmom štipendiranja se te diplomante motivira, da se zaposlijo na področju vzgoje in izobraževanja za najmanj toliko časa (preračuna-
no na polni delovni čas), kolikor je trajalo štipendijsko razmerje,« so pojasnili na MVI. Štipendija za posameznega kandidata zanaša 200 evrov mesečno in se ni spremenila glede na lansko leto, se pa je podvojilo število razpisanih štipendij. Za študijsko leto 2022/23 so razpisali 50 štipendij, devet je ostalo nepodeljenih.
Do leta 2031 zagotovljena dva in pol milijona evrov za štipendije v zdravstvu
Za šolsko leto 2023/24 bodo lahko kadrovske štipendije pridobili tudi študenti, ki se šolajo za zdravstvene poklice. V skladu z odredbo ministrstva za zdravstvo so že zagotovljena sredstva v višini 360.000 evrov za dodelitev 110 štipendij za naslednje poklice: 20 štipendij za poklic doktor medici-
ne za študente medicine, ki se v študijskem letu 2023/24 vpisujejo v najmanj tretji letnik študija in se zavezujejo po končanem študiju prijaviti na razpis za specializacijo Družinska medicina, 20 štipendij za poklic diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik za študente zdravstvene nege, ki se v študijskem letu 2023/24 vpisujejo v najmanj drugi letnik študija, 50 štipendij za poklic tehnik zdravstvene nege za dijake zdravstvene nege, ki se v šolskem letu 2023/24 vpisujejo v najmanj drugi letnik srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja, 20 štipendij za poklic bolničar negovalec za dijake, ki se v šolskem letu 2023/24 vpisujejo v prvi ali drugi letnik srednjega poklicnega izobraževanja. Vse postopke vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, potreb-
mlade, da bi se izobraževali na programih, kjer je neskladje med trenutnim in prihodnjim obsegom razpoložljivega kadra ter predvidenim obsegom delovnih mest na področju vzgoje in izobraževanja. V začetku letošnjega leta so objavili nov javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnike v študijskem letu 2023/24. Razpisanih je 100 štipendij, od tega predvidoma 75 štipendij za kandidate,
Roki za pridobitev Zoisove štipendije so pred vrati
Razpis za dodelitev Zoisovih štipendij za šol. leto 2023/2024 se bo za dijake, ki zanjo zaprosijo prvič, iztekel 8. septembra. Za dijake, ki želijo prejemanje le podaljšati, pa se je že iztekel včeraj (31. avgusta). Rok za študente, ki jo želijo pridobiti, je 9. oktober, 30. september pa za njeno podaljšanje. Zoisove štipendije podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, ki ima na razpolago 3,5 milijona evrov.
Zoisova štipendija za dijaka znaša 142,18 evra na mesec, če se izobražuje v tujini, pa 284,35 evra mesečno. Študent prejme 165,87 evra na mesec oz. 331,75 evra, če se izobražuje v tujini. Poleg tega se lahko tako dijakom kot študentom dodeli tudi dodatek za bivanje, ki znaša 94,78 evra na mesec, ter dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki znaša 59,24 evra na mesec. Hkrati s Zoisovo štipendijo se lahko prejema kadrovsko (razen če slednja tega ne dovoljuje), štipendijo za deficitarne poklice in tudi štipendijo Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja.
Za kadrovske štipendije bodo lakko po novem zaprosili tudi študentje Fakultete za socialno delo.
na dokumentacija pa je še v pripravi. Namen odredbe je spodbuditi dijake in študente, da se po zaključenem šolanju zaposlijo v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe v državi za najmanj toliko časa, kot so prejemali štipendijo. Poudarek je na poklicih, kjer obstaja največje pomanjkanje kadra, pri čemer upoštevajo potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravstvenih delavcev. Skladno z odredbo bo ministrstvo za zdravje znotraj svojega finančnega načrta do leta 2031 zagotovilo 360.000 evrov na letni ravni, torej skupno 2.520.000 evrov.
Po novem kadrovske štipendije za študente Fakultete za socialno delo
Na vseh drugih slovenskih ministrstvih kadrovskih štipendij ne razpisujejo. Ministrstvo za solidarno prihodnost se sicer v okviru priprave interventnega zakona
zavzema za izvedbo ukrepa, s katerim bi omogočili sofinanciranje kadrovskih štipendij v domovih za starejše in pri drugih izvajalcih na področju socialnega varstva. Najprej bo treba zagotoviti dodatna sredstva in pravne podlage za izvedbo javnih razpisov za kadrovske štipendije v podporo zaposlovanju na nezasedenih oz. težje zapolnjenih delovnih mestih. Pred kratkim je bila sprejeta tudi novela Zakona o socialnem varstvu, ki bo po novem omogočala podeljevanje kadrovskih štipendij za dijake in študente, ki se izobražujejo na področju socialnega varstva (konkretno za študente Fakultete za socialno delo). Gre za področje z velikim poklicnim deficitom, na katerega že leta opozarjajo centri za socialno delo in drugi socialno-varstveni zavodi, stiska pa se iz leta v leto celo povečuje. Ukrep bo tako pripomogel k izboljšanju stanja na tem področju. Uvedba štipendij pa je predvidena za oktober 2023.
Estera Korošec
Foto: CG
-oto: CG
stresen
dojemati kot izobraževalne institucije, po drugi strani pa so učne vsebine ostale enake. »Učenci naj bi ob koncu prvega razreda osvojili veliko tiskano abecedo, števila do 20, seštevanje in odštevanje do 10, povezovanje dveh črk v zlog, prepoznavanje barv in oblik. Zelo
pomembna sta tudi besedni zaklad in tvorjenje povedi. V zadnjem času opažamo, da ima veliko otrok težave na govornem področju oz. lo-gopedske težave. Otroci bi morali sicer vse glasove osvojiti do petega leta starosti,« je povedala Vaudova in dodala, da ni prav nič narobe, če otrok ob vstopu v prvi razred še ne zna pisati in brati, saj ima pravico bralno tehniko razvijati do konca tretjega razreda, in sicer v svojem tempu. Vsakršne primerjave med otroki so po mnenju sogovornice v tem obdobju nesmiselne, saj vsak
drugače dosega določene učne cilje. Tudi prehod iz vrtca v šolo nekateri sprejmejo veliko lažje kot drugi. Pri tem sta jim v veliko pomoč obe učiteljici, ki se trudita vzpostaviti zaupanje in prijetno učno okolje. Velikokrat jih učenci dojemajo kot nadomestne mame. V prvem razredu namreč otroke skupaj poučujeta učiteljica razrednega pouka in vzgojiteljica predšolskih otrok. Slednja je v razredu prisotna samo dve uri na dan, kar je po mnenju nekaterih veliko premalo, predvsem zaradi raznolikosti otrok. Na neka-
Šestletni otroci naj bodo brez interesnih dejavnosti
Pouk v prvem razredu traja štiri šolske ure, en dan v tednu pa pet ur. Urnik je fleksibilen, kar pomeni, da lahko posamezna dejavnost traja manj ali pa tudi več od šolske ure (45 minut). Velika večina otrok ostane še v podaljšanem bivanju in nato so že zelo utrujeni.
»Prvošolci še ne potrebujejo dodatnih interesnih dejavnosti, na katere jih starši vozijo po pouku. Najboljša izbira je prosta igra ali pa druženje z vrstniki,«je povedala Nataša Vauda, učiteljica prvega razreda na OŠ Mladika.
i
Foto: ČG
Prvega šolskega dneva se najbolj veselijo učenci prvih razredov.
terih šolah je namreč že v prvem razredu veliko otrok z raznimi primanjkljaji in težavami. Posebej pa se je treba posvetiti tudi tujcem, ki ne znajo slovenskega jezika. Nekateri strokovni delavci se zato zavzemajo, da bi bila vzgojiteljica v razredu prisotna ves čas.
Na nekaterih šolah že
tv t • V , «I
zmanjšujejo število delovnih zvezkov
Učiteljice na OŠ Mladika so že ugotovile, da so predpisani delovni zvezki za prvi razred preobsežni in preveč naporni za učence. V paketu, ki so ga starši prejeli brezplačno, je namreč šest delovnih zvezkov, od tega dva za slovenščino, dva za matematiko, po eden za spoznavanje okolja in opismenjevanje. »Letos bodo prvošolci uporabljali samo dva delovna zvezka, eden bo namenjen učenju grafomotorike, drugi pa matematiki, v uporabo pa bo prišel komaj januarja. Ugotovile smo, da je gradiva preveč, da je preobremenjujoče. Delo v prvem razredu je treba čim bolj konkretizirati, zato bo velik poudarek
na pogovoru, učenju skozi igro in delu s konkretnimi pripomočki. Na ta način bomo otrokom olajšale delo v šolo,« je povedala Vaudova. Po njenem mnenju so jih delovni zvezki velikokrat omejevali, včasih pa so se počutile samo še kot nekdo, ki samo rešuje delovni zvezek. Je pa učitelj pri izbiri delovnih zvezkov avtonomen in se lahko samostojno odloča, na kakšen način bo dosegel zastavljene cilje. Silva Ilec, vzgojiteljica oz. druga učiteljica v
razredu, je ob tem dodala, da bodo veliko časa preživeli zunaj, v parku in na igrišču: »Ko pridejo otroci v prvi razred, morajo najti svoje mesto v razredu, med prijatelji, pa tudi sprejeti družbena pravila. Vse to pa je najlaže skozi igro.« Velikokrat opažajo, da so otroci po štirih oz. petih urah pouka že zelo utrujeni, razživijo se komaj v podaljšanem bivanju, ko se lahko prosto igrajo in družijo s svojimi vrstniki.
Estera Korošec
V prvem razredu otrokom še ni treba znati pisati in brati
»Od prvošolcev pričakujemo, da so čim bolj samostojni pri vsakodnevnih opravilih, kot so oblačenje, prehranjevanje, uporaba stranišča, osebna higiena... Pisanja, branja in računanja jim pred vstopom v šolo še ni treba osvojiti. Si pa prizadevamo, da razvijajo besedni zaklad, da so sposobni govoriti v povedih in razločno, da znajo kaj prešteti, prepoznati črke, da ločijo barve in da so njihove risbe prepoznavne. Ob koncu tretjega razreda jih večina osvoji zastavljene cilje in lahko brez težav vstopijo v drugo izobraževalno obdobje,« je poudarila Nataša Vauda, učiteljica prvega razred na OŠ Mladika.
8 Štajerski
Politika
petek • 1. septembra 2023
Slovenija • Pravilnik o zagotavljanju zdravja delavcev pri ročnem prenašanju bremen
Bo pravilnik preprečil težaško delo zaposlenih?
Številni delavci se pri svojem delu soočajo s težkimi fizičnimi obremenitvami. Bremena, kijih dvigujejo, so težka več deset kilogramov. Nekateri dnevno preložijo več ton. S tem so povezana številna obolenja. Po 20 letih država pri ročnem premeščanju bremen z novim pravilnikom vzpostavlja omejitve. Ta je potrjen, prehodno obdobje za uveljavitev je eno leto.
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen je bil potrjen prejšnji mesec. Upoštevati ga bodo morali delodajalci v vseh panogah.
»Sprejetje pravilnika je postalo nujno. Ročno premeščanje bremen, sploh v dejavnosti, kot je trgovina, ima lahko uniču-
joče posledice za zdravje delovnih ljudi. Pri tem prevladujejo kostno-mišična obolenja, najpogostejša bolezen v EU, ki izhaja neposredno iz povečevanja obremenitev pri delovnem procesu,« so razloge za sprejetje omenjenega pravilnika predstavili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Navajajo še, da so v Sloveniji kostno-mi-šična obolenja vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti, pri čemer izpostavljajo dejavnost trgovine: »Delavke in delavci se pri svojem delu trenutno soočajo z izredno težkimi in ponavljajočimi se fizičnimi obremenitvami. Na palete, ki pogosto presegajo višino delavk, se zlagajo zaboji, ki teh-
tajo več kot 20 kg, pogosto je dvigovanje bremen na ali nad višino ramen. Delavke so redno primorane potiskati bremena, ki presegajo njihovo lastno težo. Pogosto je tudi prenašanje in prekladanje bremen, ki presegajo razumno in sprejemljivo težo. Stanje v dejavnosti trgovine, kjer je zaposlenih več kot 100.000 delavk in delavcev, je alarmantno. Vse večje obremenitve in slabi delovni pogoji odvračajo mlade in brezposelne. Obstoječega kadra je posledično premalo, kar vodi v izčrpanost, bolniške odsotnosti ali celo invalidnost.«
Delodajalci morajo pripraviti oceno tveganja in ukrepe
Vsi delodajalci bodo v vmesnem času do veljavnosti pravilnika morali pripraviti oceno tveganja in pripraviti ustrezne ukrepe. Ob visoki stopnji tveganja morajo delodajalci zagotoviti uporabo dvižnih in drugih pripomočkov. Do uveljavitve pravilnika 1. avgusta 2024 bodo objavljene tudi praktične smernice za ocenjevanja tveganj pri ročnem premeščanju bremen in izvedena ustrezna usposabljanja.
Na ministrstvu za delo so prepričani, da bo leto dni prehodnega obdobja zadosto-
valo, da bo pravilnik implementiran tudi v praksi. Panog, na katere določbe pravilnika pomembno vplivajo, je veliko, od trgovine do socialnega-varstva in zdravstva. Nekateri delodajalci se že pripravljajo. V skupini Mercator pravijo, da so sodelovali pri pripravi pravilnika, v prihodnjih mesecih bodo pripravili analizo tveganja in skušali ta minimalizirati.
Tudi v Domu upokojencev Ptuj bodo temu posvetili še večjo pozornost. Direktorica Vesna Šiplič Horvat sicer zatrjuje, da so že doslej skrbeli za to področje: »Z nabavo pripomočkov že sedaj redno skrbimo in sodelavce usposabljamo za pravilno ravnanje z njimi pri premeščanju bremen. Temu namenjamo veliko finančnih sredstev.«
Med pobudniki za sprejetje novega pravilnika je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: »Leto dni dolgo prehodno obdobje do začetka njegove uporabe bo namenjeno usposabljanju o številnih novostih, ki jih prinaša. V tem letu pa bo po pričakovanju večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganje za nastanek kostno-mi-šičnih obolenj in na novo določila preventivne ukrepe.«
Dženana Kmetec
Pravilnik je sicer dobro zastavljen, kako bo dejansko vplival na same delovne procese, pa bo znano čez približno leto dni. Do takrat namreč traja prehodno obdobje, ko se morajo delodajalci na spremembe prilagoditi.
Nekateri delavci preložijo več ton dnevno
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je podala konkretne primere izračunov bremen, kijih prenašajo v nekaterih panogah.
Delavci v trgovini z živili dnevno prodajo od 3,5 do 4,5 tone sadja in zelenjave. To maso morajo ročno premestiti štirje zaposleni - ne enkrat, ampak dva do trikrat. Tedensko torej ročno premestijo skupaj 41 ton ali 10 ton na enega zaposlenega. Najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti so mišično-kostna obolenja.
Zaposleni v trgovini z gradbenim materialom ročno na dan premestijo do 5 ton cementa, malte, plošč, lepila itd. Kadar pripeljejo železo, ga na roke zložijo na police tudi do 7 ton dnevno.
Foto: CG
Podravje • Skupinska vadba - promocija zdravja na delovnem mestu
Tudi če fizično delaš, koristi telovadba
Skrb za zaposlene lahko poleg številnih drugih aktivnosti zajema tudi skrb za njihovo zdravje in počutje s pomočjo redne telesne aktivnosti.
Številne raziskave in primeri dobrih praks potrjujejo, da telesna aktivnost in šport izboljšujeta naše počutje in zdravje ter posledično tudi delovno storilnost. Organizirana skupinska vadba v podjetju je eden izmed možnih ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu. V Sloveniji je že kar nekaj podjetij, ki orjejo ledino in izvajajo to vadbo, na drugi strani pa raste tudi število organizacij, ki jih najamejo za to delo.
Najbolj zaleže vadba med delom
Anja Jaušovec, osebna trenerka iz centra Medimove iz Gornje Radgone, pravi, da se podjetja različno lotevajo rekreacije
Spodnjepodravska podjetja so se zavila v molk
Zanimalo nas je, ali kakšno od oblik skupinske vadbe za svoje zaposlene organizirajo tudi v katerem od večjih spodnjepodravskih podjetjih. Obrnili smo se na lenarški TBP, kidričevska Boxmark Leather in Talum ter Perutnino Ptuj, a niti po večkratnih poskusih nismo prejeli odgovorov, kar daje slutiti, da organizirane vadbe ne organizirajo niti o njej v bližnji prihodnosti ne razmišljajo.
za svoje zaposlene. »Gre za različne kombinacije: večinoma zanje organizirajo vadbo izven delovnega časa, najamejo telovadnice, igrišča, jim podarijo fitnes karte in podobno. Redki se ponašajo celo z lastnimi fitnes prostori, počasi pa beležimo več tistih, ki svojim delavcem omogočajo vadbo znotraj oziroma sredi delovnega časa. Prav ta vadba daje po naših izkušnjah najboljše rezultate glede produktivnosti. Gre za kratek premor od dela, a pred začetkom opravimo diagnostiko za udeležence in na osnovi tega za skupino pripravimo program vadbe. Razlika je namreč, ali so v skupini ljudje, ki na delovnem mestu pretežno sedijo, ali taki, ki stojijo za tekočim trakom.«
V ruškem Geberitu, ki je del švicarskega koncerna za proizvodnjo sanitarne tehnike, so se za rekreacijo na delovnem mestu odločili pred približno tremi leti. »Prvi koraki niso bili najbolj obetavni, saj se nas je za sodelovanje odločila zgolj peščica iz administracije, v proizvodnji pa so nas sprva čudno gledali, češ, kakšna telovadba neki, kot da že tako ne migamo dovolj na delovnem mestu,« se spominja Mojca Grafenauer, vodja področja kadrov.
Z malimi koraki v proizvodnji
»Trenerji, ki smo jih najeli, so jim razložili, da fizično delo še zdaleč ne pomeni celostnega razgibavanja. Po njihovi zaslugi tako mnogi danes na vadbo že gledajo
Boljše počutje in večjo produktivnost lahko dosežemo že z le nekaj minutami vadbe med delovnim časom.
drugače. So oddelki v naši proizvodnji, v katerih se je vsi udeležijo, pa tudi taki, v katerih nam še ni uspelo prepričati nikogar. Od 300 zaposlenih jih dvakrat na teden trenutno telovadi tretjina, kar je po moje pravzaprav zelo dober rezultat.«
V »pisarniških« podjetjih je promocija vadbe na delovnem mestu lažja in praviloma uspešnejša, priznava Jaušovčeva. »Med našimi strankami je nekaj javnih zavodov in neprofitnih organizacij, kjer se zavedajo pomena telesne aktivnosti za zdravje, kot rečeno, pa je to zavedanje veliko težje doseči v proizvodnji. Kjer je zaradi delovnega procesa seveda tudi
težje organizirati vadbo. A tudi fizični delavci potrebujejo raztezne vaje in vaje za korekcijo drže, dokazano že samo nekaj minut pripomore k boljšemu počutju. V Geberitu vadimo dvakrat na teden; krožimo po oddelkih - v pisarnah traja vadba deset, v proizvodnji pa pet minut. Delavci iz proizvodnje 'žrtvujejo' del časa za malico. A so zadovoljni, odzivi so namreč zelo pozitivni.«
Do 36 odstotkov manj bolniških odsotnosti
Skupinska vadba zaposlenih prinaša več prednosti. Zaposleni bolje razumejo
možnosti za odpravo negativnih posledic sedečega in neaktivnega življenjskega sloga. Vadba prinaša boljše počutje v podjetju, zmanjšanje stresa, večjo pripadnost podjetju, izboljšanje odnosov med zaposlenimi, večjo delovno produktivnost ter večje zadovoljstvo z delom in delovnim mestom. Po podatkih zdravstvenega ministrstva je eden izmed pozitivnih vidikov uvajanja promocije zdravja na delovnem mestu tudi zmanjšana odsotnost z dela: ta naj bi se zmanjšala za 12 do 36 odstotkov.
Senka Dreu
Foto: FB
petek • 1. septembra 2023
Podravje
Štajerski	9
Podravje, Slovenija • Kako zavarovati avtomobil za primere poplav
Zavarovalnice različno: v Triglavu splošni kasko ne krije poplave
Si predstavljate, da bi se vozili z avtomobilom, ki ga je do volana ali strehe poplavil mulj? Je takšno vozilo še uporabno, ga je sploh moč očistiti in popraviti ali pa škoda presega njegovo vrednost. Kako zavarovati tveganje poplav na avtomobilu, smo vprašali zavarovalnice Sava, Triglav in Generali.
V Zavarovalnici Sava so pojasnili, da je tveganje škode zaradi poplav pri njih moč zavarovati v okviru paketov Polni in Fleksi kasko. Koliko to stane, niso navedli, saj zavarovance obravnavajo individualno. „To pomeni, da stranki določimo bonitetno oceno, ki vključuje preteklo škodno dogajanje, število sklenjenih zavarovanj, lojalnost ... Poleg ugodnosti in popustov ima daleč največji vpliv na premijo bonus, ki ga ima zavarovanec glede na predhodno škodno dogajanje," so povedali. Koliko škodnih zahtevkov so obravnavali po avgustovskih poplavah, niso navedli. Dodali so še, da prijavljene škode po obsežni avgustovski ujmi obravnavajo intenzivno, z aktiviranimi vsemi razpoložljivimi viri.
Na vprašanje, ali bodo škodo, ki je na vozilih nastala zaradi poplavne vode in mulja, ocenili kot totalno, so odgovorili, da je to od
primera do primera različno. „To je odvisno tako od vrste vozila kakor tudi od višine, do koder je segala poplavna voda. Vsako zadevo rešujemo individualno."
Ocena škode odvisna od tega, do kod je segala voda
Zavarovancem Triglava škodo, ki je posledica naravnih nesreč, torej tudi poplav, krije kombinacija B delnega kaska. Med drugim so pod to kombinacijo zavarovana še tveganja požara, potresa, neposrednega udara strele, eksplozije, viharja, toče, snežnega ali zemeljskega plazu, nenadnega zunanjega toplotnega ali kemičnega delovanja, poplav, hudourniške ali visoke vode. „Škode, ki jo lahko na avtomobilu povzročijo navedene nevarnosti, tudi poplava, splošni kasko ne krije, ampak ga krije kom-
binacija B delnega kaska. Slednjo lahko stranke sklenejo skupaj s splošnim kaskom ali z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti (AO)," so povedali v zavarovalnici Triglav.
Tudi pri Triglavu so povedali, da ni nujno, da so na poplavljenih vozilih ocenili totalno škodo. „Voda in blato lahko vdreta v vse dele vozila, posledično poškodujeta tudi dele, ki bi se po čiščenju lahko zdeli primerni za uporabo. Pri cenitvi škod zaradi poplav upoštevamo, ali je vozilo le stalo v vodi in blatu, ali ga je poplavni tok premikal, saj slednje lahko povzroči še poškodbe na karoseriji. V skladu z navedenim ob poplavah beležimo tri mejne stopnje. Prva pomeni, da je bilo vozilo v vodi do spodnje višine vrat. Druga stopnja je, ko višina vode in blata zalije vozilo nekje do višine armaturne plošče, tretja pa, ko je (bilo) vozilo potopljeno. V pri-
Podravje • Pomoč prizadetim v ujmi
Komunala pomagala s specialnim vozilom
Po vremenski ujmi, ki je v začetku meseca prizadela savinjski in koroški konec, so se pozivu po pomoči odzvala številna podjetja iz spodnjepodravske regije. Pomagali so finančno, materialno, z opremo, delovnimi stroji ter prostovoljnim delom.
Foto: Sta/M24
Finančne donacije, materialna in fizična pomoč so dejansko ves mesec prihajale z vseh strani. Na Ptujskem skorajda ni podjetja ali gospodinjstva, ki se ne bi odzvalo klicu prizadetih območij na pomoč.
Vrste so strnili tudi v zbornici komunalnega gospodarstva, predsednik katere je direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec. „Vsem komunalnim podjetjem in lokalnim skupnostim na prizadetem območju smo poslali dopis, v katerem smo jih pozvali, da nam sporočijo, kaj potrebujejo, da smo lahko smiselno oblikovali pomoč. V KP Ptuj smo na Koroško poslali specialno vozilo s cisterno za izpiranje kanalizacije, tako imenovani kanal jet. Še z dostopom do samega območja je bila težava, šli smo čez hribovit teren, po ozkih cestah s tem velikim vozilom. Pet ur so naši sodelavci potrebovali, da so s Ptuja prišli do Koroške. Vozilo je
bilo tam tri dni, naši zaposleni so čistili od jutra do večera. Potem so se vrnili in 14. avgusta, na dan solidarnosti, vozilo na Ptuju temeljito očistili. Nato smo šli z njim še tri dni v Mozirje. Najprej so pomagali čistiti eno od proizvodnih stavb, potem pa še druge lokacije po navodilih pristojnih služb. Smo pa se klicu na pomoč iz prizadetih območij odzvali takoj, že dan ali dva po naravni nesreči, in sicer z delovnimi zaščitnimi oblačili, poslali smo škornje, delavske hlače, tudi samo-kolnice, lopate in podobno drobno opremo," je povedal Janko Širec. Dodal je, da če bodo na prizadetih območjih še potrebovali pomoč, na primer vodovodarjev ali drugih
spretnih rok mojstrov, se bodo na poziv odzvali.
Na terenu tudi Talumovi vzdrževalci
V Talumu so navedli, da so že tudi pomagali na prizadetih območjih, pri čemer so se povezali z Gospodarsko zbornico Slovenije in Slovenskim avtomobilskim grozdom ACS. „Na prizadetih območjih je pri sanaciji škode pomagala ekipa naših strokovnjakov vzdrževalcev. Po pozivu obeh stanovskih organizacij smo pomagali podjetjema TAB Mežica in KLS Ljubno. Nas pa je tudi eden od kupcev naših izdelkov obvestil, da je Sloveniji namenil donacijo."
MZ
Foto: Saša Svigelj /M24
„Pri zalitih avtomobilih velikokrat škodo ocenimo kot totalno, ni pa nujno. To je odvisno od poškodovanosti vozila in njegove trenutne vrednosti," so povedali v zavarovalnici Generali, v kateri so ta mesec zaradi poplav škodo obravnavali za okoli 400 avtomobilov. V Triglavu pa računajo, da bodo letos obravnavali več tisoč primerov škode na avtomobilih zaradi poplav in drugih naravnih nesreč.
merih, kot je opisan pri prvi stopnji, je večina vozil še primernih za popravilo, se pravi čiščenje in morebitno menjavo določenih delov elektronike. Na drugi in tretji stopnji je popravilo z vidika ekonomičnosti v večini primerov nesmiselno. Odločitev za popravilo je sicer v vseh primerih odvisna tudi od vrednosti in starosti vozila."
Priporočljivo je poznati definicijo poplave
Pri zavarovalnici Generali so škode zaradi poplave krite s splošnim avtomobilskim kaskom. A pomembno je vedeti tudi, kaj se šteje
za poplavo, so opozorili. „Poplava je, če stalne vode, torej reke, jezera in morje, po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, podrle nasipe, porušile jezove in se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je tudi poplavljanje vode zaradi velike količine padavin kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudournik). Poplava je tudi visoka voda in talna voda kot njena posledica," se glasi definicija poplav po „slovar-
ju" - splošnih pogojih zavarovalnice Generali.
Pri Generaliju je tveganje za škodo zaradi poplav moč zavarovati tudi z delnimi kaski: za steklo, luči in ogledala. Koliko točno stane premija zavarovanja škode zaradi poplav, niso navedli, saj jo je mogoče izračunati na podlagi konkretnega vozila in konkretne stranke. „Na višino premije vplivajo starost in vrednost vozila in status stranke, na primer starost, regija prebivališča, število ostalih zavarovanj pri nas in komercialni popust."
Mojca Zemljarič
V zavarovalnici Generali so opozorili, da je pomembno vedeti, kdaj škoda v primeru poplav na avtomobilu ni krita:
-	zaradi vode, kije vdrla iz kanalizacijskega ali vodovodnega omrežja, razen če je do izliva prišlo zaradi poplave;
-	na vozilu v času, kije na prostoru med potokom ali reko in nasipom, razen če to ni posebej dogovorjeno;
-	na vozilu v času, ko je v živem ali suhem potočnem ali rečnem koritu, razen če to ni posebej dogovorjeno;
-	zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali v primeru, če je upravičenemu uporabniku znano, da vozi nasproti stihijskemu delovanju voda, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje;
-	zaradi vode, ki med vožnjo ali med delovanjem motorja v mirovanju vdre v izgorevalni prostor motorja vozila.
„Zadnji dve točki sta pomembni tudi za razumevanje, daje škoda lahko tudi odklonjena oziroma ni krita, npr. če voznik z vozilom zapelje v poplavljeni podvoz ali v večjo „lužo", za katero ne more oceniti, kolikšnaje globina," so pojasnili pri Generaliju.
©NIKOLI SAMI
V NEZGODI
Dodatno nezgodno zavarovanje otrok
OTROCI SO NAŠE BOGASTVO IN KO SKRBIMO ZANJE, OPRAVLJAMO ODGOVORNO DELO. POSKRBELI SMO, DA LAHKO ZA SVOJEGA OTROKA IZBERETE NAJBOLJŠO KOMBINACIJO ZAVAROVALNIH KRITIJ. ZAVARNOST SVOJIH NAJMLAJŠIH PA LAHKO POSKRBITE TUDI Z DODATNIM NEZGODNIM ZAVAROVANJEM OTROK, S KATERIM BOSTE LAHKO POZABILI NA SKRBI V PRIMERU NEZGODE.
SAVA
ZAVAROVALNICA
10 Štajerski
Za kratek čas
petek • 1. septembra 2023
Knjigarnica
PAVLINA GA PIHNE
Pavlina bo šla to jesen v šolo. Zelo je pametna in pozna veliko črk. Morda bo lahko celo učiteljico naučila kaj novega. Rada riše, se igra in gre z odraslimi na potep. Včasih uboga, včasih pa ne. Takrat se jezijo nanjo. Tega ne mara. Zato je vesela, ko se potem, kot pravi mama, o vsem ponejo. Nekaj njenih dogodivščin smo zapisali, da se ne bi pozabile.
dragi bralci Knjigarnice, pravkar ste prebrali citat z druge strani veznega lista v slikaniški noviteti založniške hiše Mladinska knjiga. Tudi na tem mestu je zapisan z velikimi tiskanimi črkami, kakor je v knjigi z naslovom Pavlina ga pihne priljubljene in nagrajevane pisateljice Dese Muck (1955). Torej je glavna literarna junakinja prvošolka Pavlina in seveda je ta knjiga prvovrstna na prvi šolski dan.
Muckova začenja zgodbico po družinskem kosilu, ko oče bere časopis in mama že briše posodo, deklic še sedi za mizo. Oče glasno prebere iz časopisa, da je občina razpisala natečaj za otroško risbo domačega mesta ter še spodbudno pove, kako bodo tri risbice nagrajene s knjižnimi nagradami. Mama se ob tem navduši in spodbudi Pavlino k udeležbi. Kakor je videti s celostranske ilustracije Ane Košir (1970), je deklica veselo navdušena in iz očk ji že sije ustvarjalni nasmeh. Deklica se spomni, da sta njena starša vedno navdušena nad njenimi risarskimi podvigi in se z veseljem loti dela. Kmalu je na velikem risalnem listu dobilo podobo veliko, lepo mesto.
»Res si lepo narisala,,« je dejal oče in vprašal:
»Kaj pa so ti visoki stolpi?«
Pavlina ni mogla verjeti, da je lahko tako neveden.
»Očka! Kaj ne vidiš, da je to letališče za rakete?!«
»Ja, pa res!« je pritrdil očka. »Toda naše mesto nima letališča za rakete!«
»Kako pa veš, da ga nekoč ne bo imelo?« je vprašala Pavlina.
Oče je pokimal: »Prav imaš!«
Pavlina je s svojimi starši komaj dočakala dan, ko so pred mestno hišo razglasili nagrajence. Tisto nedeljo dopoldan se je tam trlo družin z majhnimi otroki.
Biloje zelo živahno, dokler ni prišel župan z listom papirja in dolgo bral neke dolgočasne reči.
Kakor se dogaja z glavnimi literarnimi junaki, ki jih desetletja dolgo uspešno ustvarja Desa Muck, se tudi pri Pavlini zaplete in njeno razočaranje ob razglasitvi nagrad je veliko. Kar zakopala je obraz v mamino krilo in se spraševala, ali je njena risbica tako slaba. Na srečo so se Pavlinim o tem pogovorili, se doma posladkali in pozabili na izostanek toliko pričakovane nagrade. In na srečo je župan v mestni hiši razstavil sto najlepših slik in Pavlinina je bila med njimi.
Poučna, lahkotna in zabavna zgodba nosi v sebi vse tiste elemente, ki so nujni za odraščanje najmlajših, hkrati pa spodbuja starše k dialogu, ki je najboljša rešitev za prve in vse šolske dni.
Ob začetku novega šolskega leta želim veliko dobrega v vseh ozirih, predvsem naj vas spremljajo dobre knjige!
L iljana K lemenčič
Ormoško • Dobrodelni akustični večer Kogovskih dečkov
»Zvezde na nebu žare«
V sklopu festivala Poletje na Kogu 2023je v prekrasnem naravnem ambientu, v enem izmed najlepših slovenskih vaških jeder, potekal akustični večer pod zvezdami. Nastopili so Kogovski dečki in glasbeniki, ki so poskrbeli za nepozabno glasbeno kuliso.
Kogovski dečki: 1. tenor: Janez Lukman, Jure Lukman, 2. tenor: Uroš Hlebec, Peter Pukšič ter Luka Lah.
Foto: Andi Vuk
Matevž Volaj, J akob Lukman, bariton: Aleš Lukman in 2. bas: Luka Stampar,
Koncert je pokazal veliko srce Prlekov, Kogovčanov in obiskovalcev od blizu in daleč - nastopajoči so se namreč skupaj z organizatorji odločili, da bodo v duhu solidarnosti ves izkupiček od prostovoljnih prispevkov namenili pomoči potrebnim ljudem po katastrofalnih poplavah.
»Zvezde žarijo nocoj na Kogu«
Zvečer je bilo na prizorišču med kogovsko cerkvijo in osnovno šolo videti številne zadovoljne ljudi, od najmlajših pa do najstarejših, ki so ob nastopu mladih pevcev, »potomcev« nekdanjega Okteta Bolfenk, zavzeto aplavdirali, peli in se veselili. Nadvse ponosen nad
uspešno izvedbo in številno publiko je bil tudi predsednik KS Kog Slavko Bedekovič, ki je povedal: »Kogovski dečki so nam nocoj na Kog pripeljali Dalmacijo, Cankarjev dom in Dunaj.« Njihov izbor pesmi v priredbah Aleša Lubija in Leona Laha je namreč ubrano zvenel tako v a cappella izvedbi kot tudi ob mojstrski spremljavi benda, v katerem so si instrumente podajali Darko Golubic, Jože Zadravec in Jernej Brunčič.
»Redko najdeš take fante«
Kogovski dečki so sami sebe predstavili tako: »Smo skupina simpatičnih in postavnih fantov,
Zbrali kar 4.400 evrov
»Akustični večer Pod zvezdami nam bo ostal v najlepšem spominu ravno zaradi vas, saj ste se s svojo udeležbo poklonili našemu trdemu delu v preteklih mesecih. Pogled na ljudi, ki so si z nasmehom na obrazih previdno izbrali svoj kotiček pod zvezdami in uživali v naši glasbi, je neprecenljiv. Z vašo pomočjo smo zbrali 4.400 evrov, kijih bomo v celoti namenili tistim, ki so jih prizadele poplave. Iskrena hvala!« so po uspešnem koncertu povedali Kogovski dečki.
Foto: Andi Vuk
Festival Poletje na Kogu je s koncertom Kogovskih dečkov dosegel vrhunec
poročenih, samskih ali oddanih, različnih višin in kilogramov, različnih interesov in karakterjev, različnih poklicev - na koncu pa vesela in prijateljska družba, ki nas združuje veselje do petja in muzi-ciranja, iskrivi humor ter iskreno prijateljstvo.«
Njihov umetniški vodja je že od samega začetka odličen glasbenik, glasbeni pedagog na ormoški gimnaziji, prof. Aleš Lubi, ki je na svoje fante zelo ponosen: »Na začetku sem bil največji izmed njih, sedaj pa sem naenkrat najmanjši. Red-kokje najdeš take fante, ki tako složno stopijo skupaj in vse sami pripravijo: od odra do razsvetljave,
ozvočenja ... Veliko svojega prostega časa namenijo za to, da lahko razveseljujejo številne, ki imajo radi lepo pesem.«
Koncerta se je po napornem dnevu, preživetem s skupino ormoških prostovoljcev in gasilcev ob dnevu solidarnosti v Ravnah in Črni na Koroškem, kjer so pomagali odpravljati posledice uničujočih poplav, udeležil tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak: »Lahko smo ponosni na Kogovske dečke, saj se njihov glas res že čuje v deveto vas, pričarali so nam zares čaroben večer z veliko dobrodelno noto. Kot župan sem ponosen na vse to.«
Darja Žganec Horvat
Ptuj • Koncert na minoritskem dvorišču
Zaploskali izjemni komorni skupini
Ptujska dvorišča v poletnem času zaživijo na novo, z glasbo in drugimi dogodki. Že 15 let je tudi dvorišče minoritskega samostana edinstvena kulisa. Na tem izjemnem prostoru nastopajo številne skupine; med njimi je obiskovalce, glasbene sladokusce in ljubitelje komorne glasbe navdušila komorna skupina Slide Zone Ensemble.
Sestavljena je iz trobil in tolkal. Ustanovljena je bila pred petimi leti pod mentorstvom prof. Mihaela Švagana na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, katerega dijaki so bili takrat njegovi člani: Žan Žuman, Toni Sotošek, Žan Pečnik, Emanuel Mikac, Niko
Kostanjevec in Aljoša Marko. V ustanovnem letu delovanja so nastopili na ducat dogodkih, kjer so vsakokrat navdušili občinstvo. Hvaležni so svojemu profesorju, ki jih je že od vsega začetka spodbujal h kakovostnemu igranju in jih spremlja še danes. Zaploskal
jim je tudi na nedeljskem koncertu. Še posebej pa velja izpostaviti nastop na podelitvi Gerbičevih nagrad in državno tekmovanje Temsig, na katerem so celoletno delo kronali z zlato nagrado in posebno pohvalo za doseženih vseh možnih 100 točk.
Foto: Črtomir Goznik
Nedeljsko popoldne s komorno skupino Slide Zone Ensemble.
Po uspešno končanem šolskem letu je skupina prenehala delovati, saj so njeni člani nadaljevali študij na vodilnih glasbenih akademijah v Evropi. Letos pa so se odločili, da obudijo njeno delovanje. Na ptujskem koncertu so predstavili del repertoarja, ki so ga že izvedli na preteklih koncertih in mu dodali nekaj novega. Premierno so izvedli skladbo Fanfaro, ki jo je prav za nedeljski koncert na Ptuju napisal domačin iz Bukovcev, Niko Kostanjevec. Sledila je Balkanska suita črnogorskega skladatelja grških korenin Janka Niloviča. Gre za zelo plodovitega avtorja jazza, punka, klasične glasbe, ki je tudi odličen pianist, oboist in dirigent. Z njo so približali balkansko ognjevitost, nadaljevali pa z bolj umirjenimi ritmi, s čudovito Mozartovo skladbo Ave Verum Corpus, in z jazzovskimi skladbami, da bi koncert zaključili s skladbo legendarnih Množil Brass ter kot je na teh koncertih že tradicija, z bisom.
MG
petek • 1. septembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Dornava • 28. Lukarski praznik z dobrodelno noto za prijatelje iz Mežice
Luka je bilo ta dan v izobilju
Zadnja nedelja v avgustu je bila letos v Dornavi rezervirana za tradicionalni lukarski praznik S pridelavo rdeče ptujske čebule oziroma liika so se nekoč na Ptujskem polju ukvarjale številne družine. Spleteno v vence ali na kilograme sojo prodajali na tržnicah ter v mestnih blokih od vrat do vrat. Danes lahko to pekočo zelenjavo kupite na prazniku v Dornavi.
Da tradicija pridelave luka ne bi bila pozabljena, so se v Dornavi pred tremi desetletji odločili organizirati Lukarski praznik, letošnji je bil 28. zapovrstjo. Že pred praznikom člani Turistično-etnografskega društva (TED) Lukari Dornava prikažejo spravilo pridelka in pripravo za prodajo, na
dan praznika pa zveste in najstarejše članice društva tržijo na svoji stojnici, kjer jim vsako leto uspe ves pridelek prodati.
Vence luka so letos prodajale za 12 in 14 evrov, kilogram luka je stal 2,5, petkilo-gramska vreča pa 12,5 evra. „Letošnji pridelek je dober. Kljub neugodnim vremen-
skim razmeram imamo lep in zdrav luk, v društvu smo ga pridelali okoli 700 kilogramov," je povedala predsednica TED Maja Bezjak. Dodala je, da so se na dogodku razveselili obiska iz pobratenega društva iz Mežice, ki so mu zaradi škode po poplavah solidarno namenili del izkupička sreče-
lova. „Veseli smo tudi, da so z nami člani Turističnega društva iz Svečine, ki so nam pripravili pokušino vin in popestrili dogajanje ter vsebino."
Na prizoriščnem prostoru so pripravili kulturni program, predstavili so se dor-navski godbeniki in oktet, ljudski godci in pevke, vokalna skupina Kitice, vokalistka Nuša Bezjak ter otroška folklorna skupina Mladi lukarji. Na prizorišče so skočili padalci Aerokluba Ptuj.
Brez 'oljovega liika z jajci' ne gre...
Med kulinaričnimi dobrotami, ki jih je bilo moč poskusiti na prazniku, velja omeniti 'oljov luk z jajci', lukarski sendvič, domači kruh z zaseko, rdečim mesom in lukom ter seveda vedno odlične gibanice. Lukarski praznik ne mine brez bogate kulinarične in etnološke razstave. Letošnja
je bila posvečena delovanju aranžerske sekcije, ki jo vodi Olga Zorko. „Aranžerska sekcija je v društvu zadolžena, da pripravljamo promocijski material za društvo in dekorativne izdelke za naše člane. Tako na primer za orače izdelamo rože iz papirja in duhe, za potrebe društva imamo izdelane lutke lukaric in lukarjev, ciganice iz cunj, izdelujemo papirnate rože za aranžmaje, venčke in druge dekoracije. Vsako leto smo ob lukarskem prazniku zadolženi za postavitev razstave, letos je tako, da se na njej predstavlja prav naša sekcija s projekti, v katerih je sodelovala oziroma jih izvedla. Sodelovali smo z vrtcem, šolo, društvom LAS Bogastvo podeželja ob Dravi, gostili smo televizijsko oddajo Dobro jutro RTV Slovenija ... Ker smo lukarsko društvo, je treba prikazati tudi naše osnovno poslanstvo, pridelavo luka, od semena do lukeca in luka," je povedala Zorkova.
Mojca Zemljarič
Prodaja na stojnici je šla kot po maslu, na fotografiji članice - tržarice s predsednico TED Mojo Bezjak.

Članice aranžerske sekcije v družbi župana Mateja Zorka
Foto: MZ
hoto: MZ
Ptuj • Poletne delavnice Radiokluba Ptuj


Svet imajo na svoji dlani
Na letošnjih poletnih delavnicah Radiokluba Ptuj S telegrafijo okrog sveta, ki so potekale v prostorih ptujskega Centra interesnih dejavnosti, so mentorji mlade popeljali v svet telegrafije. V petdnevnih delavnicah so spoznali Morsejevo abecedo, delo z radijsko postajo, naredili so telegrafsko tipkalo in si z njim pošiljali sporočila, obiskali pa so tudi oddajno postojanko Radiokluba Ptuj in oddajali signale v daljne dežele. Letošnje delavnice so bile druge po vrsti, prvič so jih organizirali leta 2018.
Radioklub Ptuj bo prihodnje leto praznoval že 70 let. Njegov predsednik Aleksander Špindler je udeležencem delavnic že na uvodnem dnevu povedal veliko zanimivega o razvoju telegrafije, o tem, kako potujejo telegrafski signali okrog sveta. Štirje fantje in dekle so mentorjem Radiokluba Ptuj z velikim zanimanjem prisluhnili. Ob
tem pa so tudi veliko izvedeli o samem klubu in njegovem poslanstvu. Za mlade je še posebej zanimivo, da jim radioamaterstvo omogoča povezavo s celim svetom, da imajo svet in prijatelje tako rekoč na dlani, četudi jih ne vidijo, se z njimi pogovarjajo. Dimni signali s hriba na hrib pa so bili prva sporočila, ki so jih pošiljali ljudje.
Foto: Črtomir Goznik
Aleksander Špindler, predsednik Radiokluba Ptuj: „Radioamaterstvo je tehnični hobi, v okviru katerega se radioamaterji ukvarjamo z radijskimi signali, svet imamo na dlani, delamo antene, gradimo stolpe, vzpostavljamo zveze. Skrbimo pa tudi za to, da bi se naše vrste pomladile. V zadnjem letu smojih nekaj pridobili, tudi po zaslugi delavnic in digitalnega vikenda, ki septembra poteka na ptujski Elektro šoli."
Foto: Črtomir Goznik
Postojanka Radiokluba Ptuj sredi vinogradov na Gomili
Znotraj Radiokluba Ptuj deluje tudi regijska enota Aron, ki je zadolžena za delovanje omrežja v 19 občinah Spodnjega Podravja. Aron je radioamatersko omrežje, ki ga radioamaterji aktivirajo ob večjih naravnih ali drugih nesrečah. Organizirano je na državni ravni pod okriljem Zveze radioamaterjev Slovenije. Radioamaterji zmorejo in znajo prenesti govorna in elektronska sporočila (tudi elektronsko pošto) brez uporabe fiksnih ali mobilnih ponudnikov interneta.
V hudih ujmah je Aron nepogrešljiv
„V petek, 4. avgusta, ko je bila razglašena splošna nevarnost, je bilo aktivirano tudi radioamatersko omrežje Aron na državnem nivoju. Smo regijska ekipa
za Spodnje Podravje, v okviru katere pa tokrat ni bilo nekih aktivnosti, spremljali smo le promet na frekvencah, nismo pa se vključevali. Bili smo v pripravljenosti, če bi se morali vključiti. Državna ekipa je bila z radijskimi postajami prisotna v Ljubljani. Nekatere regijske ekipe pa so bile aktivirane, kot celjska, slovenjgraška, kranjska, ki je tudi vzpostavila internet, ker je zaradi ujme optika prenehala delovati," pa je o Aron omrežju povedal predsednik Radio-kluba Ptuj.
Štiri leta je minilo od odstranitve antenskega stolpa na zahodnem stolpu na ptujskem gradu in njegove preselitve na Gomilo na Mestnem Vrhu. Postojanko še vedno urejajo, dodali ji bodo še drugi antenski stolp, ki ga že pripravljajo.
Julija so se udeležili radioamaterske olimpijade v Bologni, na kateri je tekmoval
tudi predsednik Radiokluba Ptuj. Tekmovanje je potekalo v dvojicah, njegov partner je bil Matija Brodnik iz Mengša. Skupaj sta zastopala Slovenijo. V hudi konkurenci najboljših z vsega sveta sta zasedla 41. mesto. Že sama uvrstitev na olimpijado je bila za oba velik dosežek. Med 20. in 41. mestom pa so bile sicer zelo majhne razlike. Odstopali so le prvi trije.
Tudi letos so izvedli druženje, radioamaterski tabor, ob občinskem prazniku. Letos so povabili prijatelje, radioamaterje iz pobratenih mest Ptuja. Obvestili so jih, da bodo na frekvenci, ker so želeli ustvariti omrežje prijateljskih in pobratenih mest. Vabilu so se odzvali radioamaterji iz Burghausna in Varaždina, katerega člani so obiskali tudi oddajno postojanko Radi-okluba Ptuj na Gomili. MG
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 1. septembra 2023
Ptuj • O prometni varnosti pred začetkom šolskega leta
Prometni znaki zaraščeni in nagnjeni, slabo vidne talne označbe
Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj Franc Kozel je pred začetkom šolskega leta sklical sejo v razširjeni sestavi, udeležili so seje tudi ravnatelji ptujskih šol.
Kozel je pojasnil, da je lokalna skupnost izvedla več ukrepov, s katerimi je ali bo izboljšala varnost udeležencev v prometu. Omenil je kolesarske steze, ki bodo za mesto in okolico velika pridobitev. Kot primer dobre prakse je izpostavil na novo urejeno križišče med Rogaško in Zagrebško cesto ter obnovljene prometne površine na Ulici 5. prekomorske brigade. Predstavniki posameznih četrtnih skupnosti so na seji predstavili stanje na terenu. Večinoma so predlagali osvežitev barve na talni prometni signalizaciji, obrez zelenja, ki prerašča prometne znake, in popravilo prometnih znakov, ker so ponekod nagnjeni ali zviti.
Ponovno več tovornega prometa na Mariborski cesti
Janez Rožmarin je za ČS Breg--Turnišče povedal, da so zadovoljni, da sta v načrtu za prihodnje obdobje pločnika ob ulici Na postajo in Mariborski cesti, še vedno pa čakajo na 80 metrov pločnika mimo gasilskega doma na Turniščah. Poudaril je, da se na Mariborski cesti ponovno povečuje koncentracija tovornega prometa. Za Spuhljo je Janez Strelec opozoril na težave glavne ceste, ki je prometno preobremenjena. „Ogroženost pešcev
je visoka, tudi na pločnikih. Dodatno postajališče za šolski avtobus bo ponovno pri Villa Monde, prehod za pešce čez cesto v zgornjem delu vasi je posebej označen z modro barvo, dobro se je obnesel tudi merilnik hitrosti iz markovske smeri. Urejajo kolesarsko stezo, bi pa bilo v prihodnje smiselno zagotoviti še varno pešpot do centra šolskih in obšolskih dejavnosti," je naštel Strelec. Peter Mesarič je podal poročilo za ČS Jezero, ki je z glavno Ormoško cesto poleg Spuhlje prometno najbolj obremenjen koridor v ptujski občini, za povrh pa še brez celovite ureditve pločnikov in površin za kolesarje.
Parkirana vozila med bloki ovirajo intervencijske poti
Luka Žižek je za ČS Ljudski vrt povedal, da so zadovoljni z novim krožiščem, skrbi pa jih situacija v blokovskem naselju med Kavote-ko in OŠ dr. Ljudevita Pivka, kjer parkirana vozila stanovalcev ovirajo dostop intervencijskim službam, na primer reševalcem, gasilcem ... Predlagal je, da pred šolo Ljudski vrt ponovno namestijo stebričke, ki so onemogočali nepravilno zaustavljanje in polkrožno obračanje, ko so starši otroke pripeljali v šolo. Ker so bili stebrički ovira, so bili
starši primorani zapeljati na parkirišče, kar je bilo z vidika varnosti veliko boljše. Žižek je apeliral, da bi stebričke ponovno namestili. Dodal je še, da so na splošno z ukrepi, ki jih je na prometnih površinah izvedla občina, zadovoljni. „Vidi se napredek," je povzel.
Skrb vzbujajoče stanje prometne varnosti ostaja v Grajeni, kjer v središču kraja pogrešajo pločnike, prehod za pešce in cestno ogledalo, da bi lahko šolski avtobus lažje izvozil na glavno cesto. Za Panoramo je stanje s terena predstavil Robert Brkič, sicer vodja medobčinskega redarstva. Predvsem je poudaril potrebo po boljši osvetlitvi prehodov za pešce, pa tudi ureditev avtobusnega postajališča pri Klepovi ulici ter Ulici Vide Alič, kjer otroci čakajo šolski avtobus na lokaciji, kjer postajališča ni, tako da jih avtobus pobira kar ob cesti. Franc Kozel je za ČS Center povedal, da je več prometnih znakov nagnjenih, manjkajo pri nekaterih prehodih za pešce, ponekod jih zaradi narave terena tudi ni moč postaviti.
Sledič: „ATP za prevoze otrok nima licence"
Županja Nuška Gajšek je dejala, da bodo za ukrepe, kot so obrez zelenja, barvanje talnih označb
Člani ptujskega sueta za preuentiuo in uzgojo na razširjeni seji z ravnatelji šol pred začetkom novega šolskega leta
in popravilo prometnih znakov poskrbeli, medtem ko drugi večji projekti zahtevajo svoj čas. Kozel je pozval k ukrepanju, saj so otroci med najbolj ranljivimi skupinami udeležencev v cestnem prometu.
Dejal je, da v novo šolsko leto vstopajo s ciljem in željo, da žrtev na cestah ne bi bilo. Janez Strelec je v imenu Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj povedal, da bodo člani prvih 14 dni v septembru prisotni ob šolah. Enako bo tudi s prisotnostjo policije, je dodal pomočnik načelnika policijske postaje PtujTomislav Sledič.
Ker so bili na seji navzoči ravnatelji ptujskih šol, jim je povedal, naj za šolske prevoze ne najemajo podjetja ATP Borut Cvetko, ker za prevoze otrok nima licenc. „Redne linije šolskih prevozov sicer veči-
Problematična situacija v Rogoznici
„Ob glavni cesti manjkajo pločniki, da bi lahko otroci varno pešačili na postajališče šolskega avtobusa," je med drugim v poročilu zapisal Alen Iljevec. „Hodijo po cestah, ob katerih bankine niso urejene, prav tako pločnikov in prehodov za pešce ni pri postajališčih. Manjkajo označbe šolskih poti. Že več let opozarjamo na iste zadeve, kar je vidno iz poročil vsako leto, a se ne obravnavajo prioritetno in se jim ne namenja zadostne pozornosti. Zadeva je še bolj pereča, saj oblast omogoča širitev naselja Žabjak, in to ne le s stanovanjskimi objekti ampak socialno-varstvenimi ustanovami, kjer uporabniki bivajo. Vse to bo prometno varnost na že tako preobremenjenih cestah še bistveno poslabšalo."
noma izvaja Arriva, za izlete pa je včasih s prevozi gneča in je treba najeti še kakšnega. Bodite, prosim, previdni," je opozoril. Ob koncu seje je Franc Kozel še povedal, da
so 3D-prehod za pešce pri OŠ Ljudski vrt izbrisali in ga pravilno označili, sedaj je na izstopajoči modri podlagi.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Ptuj • Sanacija plazov na grajskem griču
Do rešitve še dolga pot
Kdaj se bo začela sanacija plazu pod ptujskim grajskim stolpom oz. celovita sanacija grajskega obzidja in ureditev krajine, še ni znano. O nujnosti le-te v PMPO že dolgo časa opozarjajo.
Mlada družinica, ki se je zaradi grozečega plazu in preteče nevarnosti začasno izselila, si želi, da bi se lahko čim prej vrnila. Zanima jih, kdaj bo podana statična ocena plazu in hiše, kdaj bo Zavod za varstvo kulturne dediščine opravil popis nastale škode, kdaj bodo izdelani začasni ukrepi, kdaj se bo začelo utrjevanje dela grajskega griča in plazovitega območja. Najbolj pa jih seveda zanima, kdaj se bodo lahko vrnili nazaj na ptujski grad.
Pisali so na več naslovov, ker jih zanima, kdaj bodo stekli postopki sanacije in sama sanacija. Obstoječi ukrepi, ki so jih izvedli v okviru zaščite in reševanja pri MO Ptuj, pa ostajajo v veljavi do sanacije plazu in trajne sanacije, ki je v pristojnosti Ministrstva za kulturo, lastnika grajskega griča in objektov na njem. Direktor PMPO Aleksander Lorenčič odgovarja, da se pristojne službe že usklajujejo in dogovarjajo, kako pristopiti k projektu in celoviti sanaciji.
Višja konservatorka, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka dr. Simona Menoni Muršec iz maribor-
ske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije jih je obvestila, da so si oba plazova na pobudo Ministrstva za kulturo že ogledali predstavniki projektanta ter specialisti za plazove, ki bodo pripravili predlog in usmeritve za sanacijo obeh plazov. Pripravljen predlog bo na podlagi vloge lastnika za izdajo kulturno-varstvenih pogojev ZVKD presojal prednostno in skupaj s projektantom uskladil najprimernejši način sanacije. Izdelali bodo projekt, ki bo osnova za sanacijo. Tudi pri presoji posegov za čimprejšnjo odpravo škode po nevarnih nesrečah bo sodeloval ažurno in prednostno.
Odgovor o tem, kakšna bo časovna dinamika do same izvedbe sanacije, pa žal ni v rokah ZVKD, odgovarjajo na vprašanje mlade družine in s tem tudi vseh, ki si želijo, da bi sanacija čim prej stekla. Zavedati se je treba, da mora Ministrstvo za kulturo delovati na osnovi zakonodaje. Vsi pa si želijo in stremijo k temu, da bi do sanacije prišlo čim prej.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Objekt na gradu 6 za zdaj ostaja prazen. Mlada družinica še brez pravega odgovora o tem, ali se lahko vrnejo, ker je bivanje v objektu zanje varno.
Til (1.) oblačen in meglen - grda, deževna jesen.
Danes bo delno jasno. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne bodo nastale posamezne kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, na Primorskem do 16, najvišje dnevne od 22 do 26 °C. OBETI
V soboto in nedeljo bo sončno in toplo. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla.
Napoved za Podravje
Vir: ARSO
Rokomet
Želja: Celjanom nuditi boljši odpor kot v finalu pokala
Stran 14
Rokomet
Drava po napredovanje z Urošem Šerbcem
Stran 14
Franc Nasko
Življenje posvečeno judu
Stran 16
Strelstvo
Na SP nastopala tudi odlična ormoška strelca
Stran 15
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • Marko Brest
tednik
RADIOPTUJ
tut, úfitetec
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Saga o prestopu končana, Marko v zmajevo gnezdo
Marko Brest je bil eno najbolj vročih imen letošnjega domačega prestopnega roka. Je mladinski repre-zentant in ob Niku Marinšku eden najbolj zaslužnih, da se je Aluminij po zgolj letu dni nastopanja v 2. ligi vrnil med prvoligaše. Z dobrimi predstavami na letošnjem uvodu prve lige je le še dodatno prilil olja na ogenj zanimanja za njegove usluge. Zmagovalka je na koncu ljubljanska Olimpija, ki je tako dobila v svoje vrste odličnega igralca zvezne vrste, obenem pa tudi igralca iz kvote „doma vzgojenih igralcev", kar po odhodu Svita Sešlarja (in Timija Maxa Elšnika?) še zdaleč ni nepomemben podatek ...
Od Drave do Aluminija
Marko Brest je kariero začel v ptujski Dravi, kjer je že zelo zgodaj kazal velik talent. „Za Marka dam roko v ogenj, da bo postal odličen igralec, saj ima ob talentu vse potrebne delovne navade, ki dobre ločujejo od povprečnih," je že pred leti govoril Marko Matič, trener v mlajših selekcijah Drave.
Po dobrih predstavah in hitrem debiju v članski vrsti (pri dopolnjenih 17 letih) je prestopil v Maribor, kjer pa je ostal le kratek čas (konec sezone 2019/20, začetek sezone 2020/21). Po vrnitvi na Ptuj se je v sezoni 2020/21 zasidral v začetni enajsterici
Foto: Črtomir Goznik
Marko Brest je še pred dvema krogoma proti Olimpiji odigral odlično tekmo v rdečem dresu Aluminija, sedaj ga bo zamenjal za zelenega.
članskega moštva ptujskih modrih, ki jo je takrat vodil trener Andrej Kvas. Ta je Marka dodobra spoznal že v mlajših selekcijah in je natančno vedel, kakšnega igralca ima v rokah.
Pred naslednjo sezono 2021/22 se je za Bresta ogrel Aluminij, ki je
izkoristil dejstvo, da je veliko bolje organizirana sredina od Drave in da lahko mlademu igralcu ponudi boljše pogoje za razvoj. Pod vodstvom trenerja Oskarja Drobneta in kasneje Roberta Pevnika si je hitro izboril igralne minute in jih že v premierni
sezoni med prvoligaši nabral več kot 1200, vse v starosti 19 let. Morda mu je izpad Aluminija v 2. ligo celo koristil, saj je v nekoliko manj zahtevni konkurenci v sezoni 2022/23 še bolje razvijal svoj potencial in se še bolje prilagajal zahtevam članskega nogo-
Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL
Bo Bravo primeren tekmec za strnitev vrst?
Pred reprezentančnim premorom bodo slovenski nogometni prvoliga-ši konec tedna odigrali tekme 7. kroga. Osrednja obračuna bosta dva, oba bosta odigrana v nedeljo: na stadionu Z'dežele se bosta ob 17.00 merila Celje in Maribor, na Fazaneriji pa ob 20.15 Mura in Olimpija.
Zanimiva bodo tudi vsa ostala srečanja, saj gre za obračuna v sredini (Bravo - Aluminij, Koper - Domžale) in začelju lestvice (Rogaška - Kal-cer). Ali bo slednje tudi odigrano, pa za zdaj še ni znano, saj Rogaška grozi z bojkotom srečanj, dokler ne bo razrešena zadeva z neigranjem tekme med Koprom in Rogaško - slednja v ekipi ni imela dovolj doma vzgojenih igralcev. Jabolko spora je v tem, da so pred tednom v isti sestavi lahko odigrali tekmo z Mariborom. Prvi sestanek med NZS in Rogaško ni prinesel nobenega zbližanja stališč .
Šumarji so se po drugem zaporednem domačem porazu (z Olimpijo in Muro) znašli v neugodnem položaju, na svojem računu imajo po petih odigranih tekmah le štiri točke (remi s Celjem, zmaga s Kalcerjem). Zanimivo je, da so lahko z igrami bistveno bolj zadovoljni kot s točkovnim izkupičkom, še najslabšo tekmo (beri: prvi polčas) so odigrali prav v petek proti Muri.
„Igramo v 1. ligi, kjer je vsak dvoboj zgodba zase, kjer se lahko vsaka napaka kaznuje s porazom. Nam se
je zgodilo prav to, razen slabega uvoda v tekmo ne morem fantom očitati ničesar drugega," je po tekmi z Muro dejal trener Aluminija Robert Pevnik.
Ta se je nato še nepričakovano znašel v vesteh nekaterih medijev, češ da se zanj pripravlja zamenjava - govorilo se je o Slobodanu Grubor-ju. Dejstvo je, da je slednji že dvakrat sedel na klop Aluminija in da so v klubu ljudje, ki v njem vidijo kakovost, a je dejstvo tudi to, da je moral hrvaško-avstrijski strateg dvakrat
zapustiti klop šumarjev zaradi slabih rezultatov (po jesenskem delu sezone 2016/17 je imel z ekipo na kontu 4 zmage, 4 remije in 9 porazov, po jesenskem delu sezone 2020/21 pa 3 zmage, 5 remijev in 9 porazov).
Izkupiček štirih točk bodo poskušali rdeče-beli v soboto popraviti na gostovanju pri Bravu, ki jih je doslej zbral sedem (zmagi proti Rogaški in Kalcerju, remi z Domžalami). V Šiški jih bosta med drugimi pričakala igralca, ki sta nekdaj uspešno nosila dres
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so proti Muri (na fotografiji) izgubili svoje tretje srečanje v sezoni, proti Bravu bodo iskali poti do druge zmage.
1. SNL, 7. krog: Bravo -Aluminij, v soboto ob 15.00 v Športnem parku Šiška v Spodnji Šiški.
meta. Več kot 2100 igralnih minut in pet doseženih prvenstvenih zadetkov je bil njegov izkupiček v sezoni, ko je Aluminiju pomagal do vrnitve v 1. ligo.
Po dobrih dveh letih nastopanja za Aluminij se bo sedaj njegova pot nadaljevala pri Olimpiji, ki je bila vztrajnejša (in tudi radodarnejša) od Celja, Sarajeva, Maribora in Rapida, če omenimo samo nekatere izmed potencialnih kupcev.
»Verjamem v pravilnost svoje odločitve«
„Ko sedaj pogledam nazaj, se šele dobro zavedam, koliko sem imel v Kidričevem na voljo miru, kakovostnega dela in koliko je tukaj prijaznih in razumnih ljudi. Gre za izredno pozitivno izkušnjo. Že ko sem prišel, sem takoj dobil priložnost v 1. ligi, čeprav je bila ekipa zelo močna. Sam sem sicer dobro vedel, v kaj se spuščam s prestopom na najvišjo raven slovenskega nogometa in sem bil na to pripravljen. Nato je prišel nesrečni izpad v 2. ligo, a sem se vseeno odločil, da ostanem tukaj, saj sem verjel v dobro zgodbo. Na srečo je res izpadlo odlično in tudi predstave z moje strani in moj igralski napredek so pomagali pri hitri
Marko Brest
rojen: 10. 5. 2002 Dosedanji klubi:
Drava Ptuj: 98 tekem v mlajših kategorijah, 17 med člani
Maribor: 10 tekem v mlajših kategorijah
Aluminij: 69 tekem v članski konkurenci
Pri članih debitiral 27. 7. 2019 na tekmi 2. lige Jadran Dekani -Drava Ptuj (vstopil v 73. minuti, trener je bil Muamer Vugdaič).
V 1. ligi debitiral 24. 7. 2021 na tekmi Bravo - Aluminij (trener je bil Oskar Drobne).
vrnitvi v 1. ligo. Kot sem takrat verjel v pravilnost svoje odločitve za obstanek v šumi, tako sedaj verjamem v pravilnost odločitve za odhod in naslednji korak v karieri," je ob objavi odločitve o prestopu v Olimpijo povedal Marko.
Dodal je še sporočilo za soigralce: „Zdaj že nekdanjim soigralcem v rdeče-belih dresih sporočam, da naj še naprej trdo delajo in se še naprej borijo, saj je to edina pot do višje stopničke - želim jih res vse najboljše v nadaljevanju sezone. In naj se dobro pripravijo na to, da se bomo srečali na nasprotnih straneh igrišča (smeh). Obenem se zahvaljujem vsem v klubu, da so verjeli vame. Moji cilji bodo tudi v nadaljevanju kariere še naprej visoki, prepričan sem, da lahko naredim še nekaj korakov naprej, želje so povezane tudi s tujino. V tem trenutku pa sem tudi prepričan, da je Olimpija pravi korak zame, zato se veselim prestopa."
Jože Mohorli
Aluminija, to sta Nemanja Jakšič in Luka Štor.
„Čeprav pred tekmo z Bravom nimamo najboljše serije, ampak smo proti Olimpiji in Muri izgubili, se bomo v Ljubljano odpravili na zmago. Verjamemo v svojo kakovost in v to, da lahko obrnemo rezultatsko krivuljo znova navzgor. V gosteh smo že proti Kalcerju pokazali, da znamo odigrati dobro, s podobnimi pričakovanji gremo tudi na tokratno gostovanje. Po obračunih z ekipami iz vrha lestvice - Celjem, Mariborom, Olimpijo in Muro - so sedaj na sporedu dvoboji s tekmeci, ki so po kakovosti nam bližje. Tukaj bomo iskali svoje priložnosti, obenem pa si želimo pred reprezentančnim premorom narediti dober izid," je dejal Tomislav Jagič, neutrudni motor Aluminija v zvezni vrsti.
Trener Pevnik bo moral v Ljubljani prvič v sezoni sestaviti enajsterico brez doslej nezamenljivega Bresta. Na levi strani se nekaj rešitev ponuja, vprašanje pa je, ali bodo dovolj kakovostne.
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport
petek • 1. septembra 2023
Rokomet • RKJeruzalem Ormož
Želja: Celjanom nuditi boljši odpor kot v finalu pokala
Ormožani so v peti teden priprav štartali s šesto pripravljalno tekmo proti Varaždinu. Pred tednom dni je hrvaški premierligaš Ormožane gladko premagal (28:23), tokrat je bila zgodba drugačna. Jeruzalem je vodil od začetka do konca tekme, v 1. polčasu šestkrat za pet, v 2. polčasu pa v enem primeru kar za osem zadetkov (31:23).
„To je bila naša najboljša predstava v pripravljalnem obdobju. Odločno smo vstopili v tekmo, tako v napadu kot v obrambi. Tudi želja po uspehu je bila na nivoju, kar nam je manjkalo na minulih pripravljalnih tekmah. Z dobrim delom na treningih v tem tednu si lahko obetamo še napredek v naši igri. Zdaj nas pred
prvenstvom čaka močna generalka proti Celju in potem začetek sezone na težkem gostovanju pri Dobovi," je po tekmi z Varaždinom povedal Teo Šulek, s šestimi zadetki prvi strelec Jeruzalema. Strelci na tekmi proti Varaždinu so bili še: Sok 6, Jerenec 5, T. Hebar 3, Bogadi 3, Kra-bonja 2, Kolmančič 2, Pungartnik 2, Munda 2, G. Hebar 1, Žuran 1, Vincek 1 zadetek.
V sredo, 30. avgusta, je bila na Hardeku postavljena igralna podloga Gerflor, ki bo v soboto, 2. septembra, služila za Superpokalno tekmo med Ormožani in Celjani. „Obeta se nam spektakularni začetek sezone 2023/24, saj bomo prvič v zgodovini kluba zaigrali na Su-
perpokalu. Tekma proti Celju nam bo služila kot generalka pred začetkom težke sezone, kjer bodo iz lige izpadla kar štiri moštva. Celjani bodo tudi letos sodelovali v evropski Ligi prvakov, tako da si boljšega tekmeca pred novo sezono nismo mogli želeti. Gostje na Hardek prihajajo v vlogi absolutnega favorita, mi pa si želimo le eno: da jim nudimo bistveno boljši odpor, kot je bilo to na velikem finalu Pokala Slovenije, kjer smo gladko izgubili (24:35). Kot kaže po doslej prodanih vstopnicah, bo Hardek spet pokal po šivih, kar bo predvsem za nas še dodatna spodbuda po čim večji borbenosti. Igra se le ena tekma in vse je mogoče. Me prav zanima
Rokomet • RK Drava Ptuj
S Šerbcem po napredovanje
Rokometni klub Drava bo v novi sezoni na mestu trenerja vodil Uroš Šerbec. Slednji je pred nekaj sezonami že vodil ptujski rokometni kolektiv in je po dogovoru s predsednikom kluba Alešem Belšakom sprejel nov izziv. O tem izzivu je Šerbec povedal: „Po pogovoru s predsednikom kluba in predstavitvi ciljev za prihodnost se mi je projekt zdel zanimiv in sem sprejel izziv vodenja članske ekipe Drave. Naš cilj v novi sezoni bo napredek igralcev v igri, iz rezultatskega vidika pa napredovanje v 1. B-ligo."
Na poti do teh dveh ciljev je Šerbec rokometaše na prvem pripravljalnem treningu pozdravil
prejšnji ponedeljek. Med igralci je dobro poznal kapetana Jana Maro-ha in še nekatere igralce, medtem ko je bil vesel tudi lepega števila mladih igralcev. Znanemu jedru so se v začetku priprav pridružili tudi trije novi igralci: iz RK Celje Pivovarna Laško sta prišla mlada krilna igralca Andraž Golež in Rok Toplak, v Dravo pa se je vrnil tudi mladi krožni napadalec Matic Šestan. Šerbec si želi, da bi v klub prišel še kakšen zunanji igralec, ki bi bil dobrodošla okrepitev ekipe.
Trenutno rokometaši opravijo po pet treningov na teden, do začetka prvenstva v septembru jih čakajo še štiri ali pet prijateljskih tekem.
Za zdaj imajo potrjene tekme proti Pomurju, Arcontu iz Radgone, Celju Pivovarni Laško (mladinci) in Vidov-cu. Te bodo kazalnik pripravljenost ekipe, ki jo v prihodnjem mesecu čaka veliko trdega dela.
„Samo resno treniranje in poglobljen pristop k razumevanju športa bo mlade igralce pripeljal do individualnega napredka in napredka ekipe," je dejal Šerbec. V 2. državni ligi bo v tekmovalni sezoni 2023/24 po dvokrožnem tekmovalnem sistemu igralo devet ekip. Po šestnajstih odigranih tekmah bo znan prvak lige in prav ta naziv si zelo želijo osvojiti v RK Drava Ptuj.
David Breznik
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Videm po poti Drave in Podvincev
ZASE Videm - Korotan Prevalje 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Zdovc (18.), 2:0 Kurež (38.).
ZASE VIDEM: Zajc, Mesarič, Zdovc, Kelc, Petek, Krajnc (od 91. Jeza), Cesar, Čuš (od 76. Vidovič), S. Rogina (od 76. Kokol), Šegula (od 91. Simonič), Kurež (od 66. Ferčec). Trener: Luka Gajšek.
Med tednom je bila odigrana še zadnja prestavljena tekma 1. kroga v vzhodni skupini 3. lige. Videmčani so na razmočenem igrišču proti Ko-rotanu z boljšo igro v prvem polčasu prišli do zaslužene prednosti, ki so jo v drugem obdržali.
Nogomet • 2. SNL
Bistričani zmagali, nato pa trepetali za svojega trenerja: Kety Emmi&Impol Bistrica -Nafta 1903 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Martinčič (36.).
KETY EMMI&IMPOL BISTRICA:
Župič, Rozman, Zajšek, Vidmar, Križnik, Gobec (od 78. Nežmah), Bračko, Martinčič (od 68. Pršo), Borovnik (od 78. Kapun), Krupič (od 68. Fre-šer), Kuliš (od 68. Nwoga). Trener: Goran Stankovič.
Med tednom so bile odigrane prestavljene tekme 2. kroga v 2. državni ligi. V letošnji sezoni za zdaj kaže na zanimivo situacijo, saj so nekatere tradicionalno močne ekipe
Rumeno-zeleni so povedli v 18. minuti, ko je Žiga Zdovc pozorno spremljal akcijo soigralcev, na koncu pa je bil na pravem mestu in je žogo iz bližine zabil v gol - 1:0. Vodstvo je povišal najboljši strelec lanske sezone Robert Kurež, ki je lepo sprejel dolgo diagonalno podajo, nato pa z natančnim strelom v nasprotni kot premagal vratarja Korotana - 2:0.
V dinamičnem prvem polčasu sta imeli obe moštvi še nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. V drugem polčasu bi lahko Videmčani predčasno odločili tekmo, a so bili zaključki Zdovca, Rogine in Ferčeca premalo natančni. To bi se jim na koncu skoraj maščevalo, saj so Korošci v 78. in 88. minuti zadeli okvir
bolj pri dnu lestvice, pri vrhu pa so „nova imena".
Med slednje spada tudi Bistrica, ki je sijajno začela sezono in je še na četrti zaporedni tekmi ostala neporažena. Še več, tokrat so varovanci trenerja Gorana Stankoviča v derbiju neporaženih ekip ugnali Lendavčane, ki so imeli doslej 100 % učinek (3 tekme, 3 zmage). Pod edini zadetek na srečanju se je podpisal 21-letni Jaša Martinčič. Le en prejeti gol v štirih tekmah govori o tem, da je obramba Bistrice trdna in težko prebojna, poveljuje pa ji novi vratar Kristijan Župič, ki je pred sezono prišel iz hrvaške Crikvenice.
Številnim gledalcem na stadionu v Slovenski Bistrici pa je dih zastal po koncu tekme, ko se je ob igrišču nenadoma zgrudil domači trener
vrat. Z zmago so se Videmčani pridružili Dravi in Podvincem na vrhu s 100 % izkupičkom.
Sebastjan Krajnc, kapetan Vidma:
»Razmere za igro so bile težke, kot takšno lahko ocenimo tudi celotno tekmo. Naša zmaga je zaslužena, čeprav smo na koncu tudi malo viseli in nas je v dveh primerih rešila tudi športna sreča. V celotni tekmi smo vendarle imeli več in lepše priložnosti kot gostje, zato bi lahko že prej odločili srečanje v našo korist. S šestimi točkami lahko mirno pričakujemo še dve naslednji domači tekmi, najprej v nedeljo z Ljutomerom, nato pa naslednjo soboto še lokalni derbi z Dravo.«
Jože Mohorič
končni razplet tekme, ki se je v klubu zelo veselimo," je nekaj stavkov pred tekmo proti Celju spregovoril Sebastjan Vincek, ki bo skupaj s Filipom Jerencem ter Teom Šulekom
pomemben mož v osrčju ormoške obrambe.
Tekma Superpokala 2023 na Har-deku se bo začela ob 20. uri. Pred tem si bo moč ogledati še dve tekmi mlajših reprezentančnih selekcij. Ob 15.30 se bo predstavila generacija 2008, ob 17.30 pa generacija 2006, ki je na minulem Olimpijskem festivalu evropske mladine v Mariboru osvojila srebrno medaljo.
V petek in soboto, 1. in 2. septembra, bo v Središču ob Dravi potekal sestanek združenja klubov NLB lige, v soboto popoldne pa še zbor članov Rokometne zveze Slovenije. Tako bo v našem okolju čez vikend zbrana množica pomembnih mož slovenskega rokometa, ki mu v zadnjem času ne cvetijo rožice. Verjamemo, da bodo sestanki in zbor pripomogli h kakšni ideji, ki bo kasneje uspešno realizirana v dobrobit slovenskega rokometa.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Drave se s trenerjem Urošem Šerbcem pripravlja na novo sezono.
Foto: Črtomir Goznik
Videmčani (na fotografiji Žiga Zdovc) so z boljšo igro v prvem polčasu prišli do odločilne prednosti.
Foto: Črtomir Goznik
Jaša Martinčič je bil edini strelec na tekmi med Bistrico in Nafto.
Goran Stankovič. Po hitri pomoči zdravnikov obeh ekip je bil prepeljan v UKC Maribor, kjer je ostal na opazovanju.
REZULTATI 2. KROGA:
Kety Emmi&Impol Bistrica - Nafta 1903 1:0 (1:0);
Primorje eMundia - Tolmin 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Jermol (27.);
Krka - Jadran Dekani 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Nvvachukvvu (72.);
Fužinar Ravne - Brinje Grosuplje 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Stojakovič (41.), 0:2 Piskule (67.), 0:3 Piskule (68.), 0:4 Zrnec (86.);
Triglav - Dravinja 6:1 (3:0); strelci: 1:0 Krega r (3.), 2:0 Šalja (15.), 3:0 Kre-gar (35.), 4:0 Kregar (52.), 4:1 Radič (54.), 5:1 Kregar (58.), 6:1 Dakič (81.). Rdeči karton: Petek (Dravinja, 13.);
Gorica - Vitanest Bilje 3:2 (1:2); strelci: 1:0 Lesjak (9.), 1:1 Fernandez Betriu (22.), 1:2 Perko (38., z 11 m), 2:2 Lesjak (49.), 3:2 Jalinous (93.);
Ilirija 1911 - Rudar Velenje 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Vošnjak (57.), 0:2 Panič (76.).
Srečanje Tabor Sežana - Beltinci Klima Tratnjek je bilo pri izidu 0:3 zaradi naliva prekinjeno pred začetkom drugega polčasa.
1. BRINJE GROSUPLJE 4		4	0	0	13:1	12
2. K. E. BISTRICA	4	3	1	0	6:1	10
3. PRIMORJE	4	3	1	0	6:2	10
4. NAFTA 1903	4	3	0	1	10:6	9
5. TRIGLAV KRANJ	4	2	1	1	12:4	7
6. BELTINCI TRATNJEK 3		1	1	1	5:4	4
7. GORICA	4	1	1	2	6:7	4
8. RUDAR VELENJE	4	1	1	2	4:5	4
9. JADRAN DEKANI	4	1	1	2	1:2	4
10. VITANEST BILJE	4	1	1	2	7:9	4
11. ILIRIJA 1911	4	1	1	2	3:5	4
12. DRAVINJA	4	1	1	2	2:9	4
13. KRKA	4	1	0	3	4:7	3
14. FUŽINAR RAVNE	4	1	0	3	4:9	3
15. TKK TOLMIN	4	1	0	3	2:8	3
16. TABOR SEŽANA	3	0	2	1	3:9	2 JM
petek • 1. septembra 2023
Šport
Štajerski	15
Strelstvo • 53. ISSF Svetovno prvenstvo Baku AZE
Med najboljšimi na svetu Ormožana Urška Kuharic in Tomaž Blazinšek
V azerbajdžanski prestolnici Baku je od 14. do 30. avgusta potekalo veliko 53. ISSF svetovno prvenstvo v streljanju s puško in pištolo na 10, 25, 50 in 300 m ter puško šibrenico. V konkurenci več kot 1.250 najboljših strelcev na svetu iz 101 države je nastopila tudi 15-članska slovenska reprezentanca, v kateri sta bila tudi odlična ormoška strelca Urška Kuharic s puško in Tomaž Blazinšek v trapu. Slovenci so se po zaslugi novega svetovnega prvaka Rajmonda Debevca vpisali med osvajalce prestižnih odličij med 32 državami.
Kuharičeva odlična v eliminacijah s 588 krogi
Naša odlična ormoška strelka Urška Kuharic je na SP v mestu vetra najprej opravila z nastopi z malo-kalibrsko puško na 50 m v trojnem položaju in 21. 8. uspešno prestala eliminacijsko tekmovanje. V prvi tekmovalni skupini si je z odličnim dosežkom 588 krogov (kleče 198, leže 197 in stoje 193) in 14. mestom zanesljivo zagotovila preboj v kvalifikacije. Kuharičeva je v eliminacijah pokazala najboljši slovenski nastop. Zahteven in zgoščen spored tekem SP je nato v istem dnevu narekoval še popoldansko tekmo z olimpijskimi kvalifikacijami, kjer so se strelke borile za uvrstitev v finale, osvojitev prestižnih odličij ter za eno izmed štirih olimpijskih kvot za uvrstitev na 01 Pariz 2024.
Kuharičeva je v kvalifikacijah dosegla 581 krogov (kleče 194, leže 198, stoje 189) ter osvojila končno 36. mesto med 70 uvrščenimi kvali-fikantkami oz. med vsemi 99 nastopajočimi strelkami. S ponovitvijo eli-minacijskega rezultata bi se uvrstila v finale kot šestouvrščena strelka ... Za osvojitev olimpijske kvote je zadostoval rezultat 589. Živa Dvor-šak se je s 582 krogi uvrstila na 32. mesto.
»Tekmovalni dan z malim kalibrom je bil precej naporen. Streljati eliminacije in kvalifikacije že samo po sebi ni enostavno, v danih pogojih - vročina in veter - pa je bilo to še toliko težje. V eliminacijah je bil rezultat 588 dovolj visok, da sem se z lahkoto prebila v kvalifikacije. Tam je bil moj cilj streljati vsaj tako dobro kot v eliminacijah in za kakšen krog še izboljšati stoječi stav. To mi žal ni uspelo, zadnjih deset strelov stoje mi je zmanjkalo energije, naredila sem preveč napak, zaradi česar sem preveč strelov zadela v devet in tako izgubila možnosti za višjo uvrstitev. Zadovoljna sem z nastopom v eliminacijah, česar pa nikakor ne morem trditi tudi za kvalifikacije,« je po končani tekmi po dolgem dnevu povedala Kuharičeva.
Slovenke so v ekipni tekmi osvojile 10. mesto s 1.748 krogi in za odlič-jem zaostale za 19 krogov. Zmagale so Američanke z novim svetovnim rekordom 1.774 krogov, s krogom prednosti pred Kitajkami.
Izkušena Ormožanka je nato 23. 8. imela naslednji nastop v neolimpijski disciplini z malokalibrsko puško 50 m v ležečem položaju, kjer je s 619,7 kroga (101.5, 103.9, 103.7, 103.5, 103.3 in 103.8) osvojila 23. mesto in za odličjem zaostala za slabih šest krogov. Zmago in naslov svetovne prvakinje je slavila Švicarka Anja Senti (627.7).
Še v istem dnevu sta se nato Urška Kuharic in Robert Markoja pomerila še v tekmi mešanih parov z malokalibrsko puško na 50 m leže in v konkurenci 36 parov osvojila 25. mesto s 1228,2 kroga. Boljši popoldanski nastop z več spreminjajočega se vetra je uspel Kuharičevi s 615,8 kroga, Markoja je tokrat dosegel 612,4 kroga, kar je bilo premalo za boljšo uvrstitev slovenskega para.
I # I	»V	I IVI
Kuharičeva najvišje na 300 m leže
Urška Kuharič je nato z nastopi na SP nadaljevala v nedeljo, 27. 8., ko je tekmovala z velikokalibrsko puško na 300 m leže. S 589 krogi (99, 98, 99, 98, 97, 98) je osvojila končno 9. mesto in dosegla svojo najvišjo uvrstitev na tem SP. Kuharičeva je dobro opravila s tekmo v ležečem položaju, pred zaključnima serijama pa je bila v boju za odličje, za katerim je na koncu zaostala za tri kroge. Zmagala je Poljakinja Karolina Romanczyk s 593 krogi.
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožanka Urška Kuharič je v Bakuju tekmovala kar v šestih disciplinah: v olimpijskem trojnem položaju s puško na 50 m je bila 36., v neolimpijski disciplini s puško na 300 m leže in v trojnem položaju pa je osvojila 9. in 13. mesto.
Debevec izenačil svetovni rekord
Že v jutranjem nastopu pa je v nedeljo Slovenijo razveselila novica, da je Rajmond Debevec v svoji paradni disciplini z velikokalibrsko puško na 300 m leže osvojil svoj drugi naslov svetovnega prvaka v tej disciplini in ob tem izenačil še svetovni rekord z maksimalnim dosežkom 600 krogov. Zlati slovenski olimpionik in najboljši slovenski strelec vseh časov je tako v starosti 60 let in s statusom enoletnega upokojenca dosegel enega izmed največjih uspehov v svoji bogati strelski karieri in se še tretjič - po letu 2002 s puško na 300 m v trojnem položaju in po letu 2018 s puško na 300 m leže - ovenčal z naslovom svetovnega prvaka. Izjemno!
V trojnem položaju do 13. mesta
Zadnji nastop na SP v Bakuju je Urška Kuharič opravila v ponedeljek, 28. 8., ko je tekmovala z velikoka-librsko puško na 300 m v trojnem položaju, kjer je s 569 krogi (kleče 191, leže 194, stoje 184) osvojila 13. mesto. »Res je, da imam s puško velikega kalibra malo izkušenj, vendar svojih pričakovanj v tej disciplini nisem uresničila. Upala sem, da mi bo na treningu pred samo tekmo uspelo najti občutek za proženje, ki se precej razlikuje od tistega na puški malega kalibra. To mi žal ni uspelo, veter in visoka vlaga pa sta mi delo še dodatno otežila. Kljub vsemu sem vesela za izkušnje, ki jih nabiram v tej disciplini in za katere verjamem, da jih bom v prihodnosti izkoristila v svoj prid,« je s polno mero optimizma in visoko motivirana za nove strelske izzive prihodnosti svoj zadnji nastop na SP opisala Kuharičeva.
Tomaž Blazinšek tretjič na SP
Tretjič je na SP nastopil ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek, ki je v posamični tekmi dosegel 114 zadetih glinastih letečih tarč (23, 23, 22, 24, 22) in se uvrstil na 107. mesto v konkurenci 137 najboljših strelcev na svetu. S tem dosežkom Blazinšku ni uspelo izboljšati svoje do zdaj najboljše uvrstitve na 69. mestu s SP v Moskvi v letu 2017 oz. 82. mesta na SP v italijanskem Lonatu.
V moški tekmi je izjemno posamično zmago slavil hrvaški strelec iz Novigrada, rojen v Kopru, Giovanni Cernogoraz, sicer olimpijski prvak iz Londona 2012, ki je v svoji bogati in bleščeči karieri tokrat prvič postal še svetovni prvak. V ekipni tekmi so Slovenci osvojili 16. mesto s 351 zadetki. Zmagali so Američani s 368 krogi.
Foto: Strelska zveza Slovenije
Slovenska reprezentanca s puško velikega kalibra na 300 m je na SP v Bakuju pod vodstvom vodje reprezentance Andreje Vlah poskrbela za velik uspeh z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka z izenačenim svetovnim rekordom Rajmonda Debevca. S 4. in 9. mestom sta bila s puško na 300 m zelo uspešna tudi Robert Markoja in Ormožanka Urška Kuharič.
Jože Čeper in Robert Markoja le za las ob odličje na SP
Naš najboljši pištolski strelec Jože Čeper je odlično streljanje pokazal s pištolo velikega kalibra, ko je dosegel 582 krogov in osvojil visoko 4. mesto ter le za krog zaostal za odličjem. S standardno puško velikega kalibra je bil zelo uspešen tudi Robert Markoja, ko je s 584 krogi (kleče 198, leže 198, stoje 189) osvojil prav tako nehvaležno 4. mesto in za odličjem zaostal za dva kroga.
V preostalih olimpijskih kvalifikacijskih tekmovanjih je najvišjo slovensko uvrstitev dosegla naša trikratna olimpijka Živa Dvoršak, ki je z zračno puško dosegla visokih 629,5 kroga in osvojila 14. mesto ter uvrstitev v finale zgrešila le za 1,3 kroga.
Rezultati:
Puška, 50 m, trojni položaj, ženske
1.	Qiongyue Zhang, KIT	590 + 465.3
2.	Jiayu Han, KIT	588 + 463.5
3.	Maddalena Sagen, ZDA	587 + 451.9 32. Živa Dvoršak, SLO	582 36. Urška Kuharič, SLO	581 63. Klavdija Jerovšek, SLO	574 E: 14. Urška Kuharič, SLO	588
Puška, 50 m, leže, ženske
1. Anja Senti, ŠVI	627.7
23. Urška Kuharič, SLO	619.7 Puška, 300 m, leže, moški
1.	Rajmond Debevec, SLO	600 - SR!
2.	Aleksei Leppa, FIN	599
3.	Timothy Sherry, ZDA	599 11. Robert Markoja, SLO	595 Puška, 300 m, leže, ženske
1. Karolina Romanczyk, POL 593
9. Urška Kuharič, SLO	589
Puška, 300 m, trojni položaj, ženske
1.	Katrine Lund, NOR	581
2.	Karolina Romanczyk, POL 579
13. Urška Kuharič, SLO	569 Standardna puška, 300 m, moški
1.	Istvan Peni, MADŽ	587
2.	Kim Andre Lund, NOR	587
3.	Timothy Sherry, ZDA	586
4.	Robert Markoja, SLO	584 Trap, moški
1.	Giovanni Cernogoraz, HRV	123 + 44
2.	Marian Kovacocy, SVK	124 + 41
3.	Khaled Almudhaf, KUV	124 + 31 31. Denis Vatovec, SLO	120 67. Boštjan Maček, SLO	117 107. Tomaž Blazinšek, SLO	114 Pištola s središčnim vžigom, 25 m
1.	Christian Reitz, NEM	584
2.	Peeter Olesk, EST	584
3.	Florian Peter, NEM	583
4.	Jože Čeper, SLO	582
Simeon Gönc
Atletika • Miting v Estoniji
Čeh tokrat meter in pol dlje od Stähla
Po svetovnem prvenstvu v Budimpešti se je Kristjan Čeh za kratek čas vrnil v domače Podvince, nato pa je odpotoval v Estonijo, kjer nadaljuje trenažni proces. Del tega je bil tudi nastop na mitingu v Talinu, kjer je prišlo do ponovnega dvoboja najboljših metalcev diska na svetu - Kristjana Čeha in Daniela Stahla. Podprvak iz Budimpešte je tokrat prepričljivo ugnal prvaka, z rezultatom 68,39 m je bil Slovenec za natančno meter in pol boljši od Šveda, ki je zmogel rezultat 66,89 metra. Za
njima so se zvrstili Jamajčan Fedrick Dacres (62,37), Šved Simon Pettersson (60,41) in Litovec Martynas Alekna (60,29).
»Z meti sem kar zadovoljen, tehnično so bili dobri. Malo smo spremenili začetek v krogu za izmet, kar mi je malo manjkalo v tehniki v zadnjih tednih. Začetek izmeta je bil tak kot leta 2021 in 2022, z malo počepa sprva. Tako sem dobil več širine na startu. Čeprav nobenega meta nisem natančno zadel, so bili vsi meti daljši od 66 m. Zadnjega sem še posebej zgrešil, nobene prave moči ni bilo v njem, a sem kljub temu presegel 67 m. Največjo daljavo pa sem dosegel v četrti seriji,« je iz Estonije sporočil 24-letni član Atletskega kluba Ptuj.
JM, sta
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Bravo - Aluminij; OB 17.30: Domžale - Koper; V NEDELJO OB 15.00: Rogaška -Kalcer Radomlje; OB 17.30: Celje - Maribor; OB 20.15: Mura -Olimpija.
2.	SNL
RAZPORED 6. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Gorica - Dravinja, Fužinar Ravne - Jadran Dekani, Primorje eMundia - Nafta 1903, Tabor Sežana - Rudar Velenje; V NEDELJO OB 16.30: Beltinci Klima Tratnjek - Vitanest Bilje, Triglav Kranj - Kety Emmi&Impol Bistrica, Ilirija 1911 - Krka; V PONEDELJEK OB 17.00: TKK Tolmin -Brinje Grosuplje.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: Drava Ptuj - Rače, Zavrč - Korotan Prevalje, Hajdina - Premium Dobrovce, Krško - Podvin-ci, Koroška Dravograd - Šampion; V NEDELJO OB 10.30: ZASE Videm - Avto Rajh Ljutomer; OB 16.30: Šmartno 1928 - Brežice 1919 Terme Čatež.
1. mladinska liga
RAZPORED 7. KROGA, V PETEK OB 17.00: Aluminij - Nafta 1903, Gorica - Bravo Mastercard,
Kalcer Radomlje - Domžale, Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje Korektbau, Maribor - Ilirija Extra-Lux; OB 19.00: Koper - Tabor Sežana;
V	SOBOTO OB 17.00: Krka - A2S Celje, Brinje Grosuplje - Mura.
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Gorišnica - Apače, Markovci - Grajena Anpro;
V	NEDELJO OB 17.00: Središče - Ormož, Boč Poljčane - Gerečja vas, Bukovci - Stojnci.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Rogoznica - Hajdoše, Tržec - Skorba; V NEDELJO OB 17.00: Makole Bar Miha - Pragersko, Dornava Digitalpartner.si - Podlehnik.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 1. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Polskava avtop. Grobelnik - Slovenja vas SMS sanacija, Zgornja Polskava - Oplotnica Senčila Senica; V NEDLJO OB 17.00: Leskovec - Cirku-lane.
Veteranske lige MNZ Ptuj
+ 35 vzhod
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Rogoznica Gostilna Muršič - Markovci. Tekma Središče - Cirkulane bo odigrana 19. 10, tekmi Grajena - Dornava AAS in Gorišnica - Podvinci sta bili odigrani v četrtek.
+ 35 zahod
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Podlehnik - Skorba, Pragersko - Tržec, Gerečja vas - Veterani Hajdina, Mons Claudius - Apače.
+ 40
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Hajdoše veterani - Mladinec veterani, Pohorje Oplotnica - Ormož, Zgornja Polskava - Videm, Majšperk - Spodnja Polskava.
Rokomet • V soboto na Hardeku Superpokal Slovenije
Rokometni klub Jeruzalem Ormož bo v soboto, 2. septembra, organiziral Dan slovenskega rokometa, v sklopu katerega bo osrednji dogodek tekma za Superpokal Slovenije.
Program dogajanja v soboto, 2. septembra:
-	ob 13.00: zbor članov Rokometne zveze Slovenije
-	ob 15.30: predstavitev mladih reprezentanc, tekma - mlajši kadeti RZS
-	ob 17.30: predstavitev mladih reprezentanc, tekma - kadeti RZS
-	ob 19.45: podelitev nagrad nosilcem medalj na OFEM
-	ob 20.00: Superpokal Slovenije, RK Jeruzalem Ormož - RK Celje Pivovarna Laško
Že v dopoldanskem času bo v Središču ob Dravi posvet združenja prvoligaških klubov.
Jože Mohorič
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 1. septembra 2023
Judo • Franc Nasko, JK Gorišnica
Življenje posvečeno judu
V torek je na občini Gorišnica potekala krajša slovesnost, na kateri so predstavniki Judo zveze Slovenije predali domačinu Francu Nasku častno listino za življenjsko delo. Prvotno bi moral starosta Judo kluba Gorišnica listino krovne judo organizacije prejeti že ob koncu februarja, a tega zaradi zdravstvenih razlogov takrat ni bilo mogoče izvesti.
Franc je bil ob prejemu listine seveda vidno zadovoljen, a bolj redkobeseden - vedno je raje govoril s svojimi dejanji, z delom „na blazinah", ob tekmovalcih. „Zahvaljujem se vsem tekmovalcem, ki so zastopali JK Gorišnica na največjih tekmovanjih ter ime Gorišnice ponesli po svetu, izpostavil bi Damjana Petka,
ki je osvajal medalje tudi z reprezentanco Jugoslavije. Pridno smo trenirali, uspešno tekmovali in krojili vrh slovenskega in pred tem tudi jugoslovanskega juda, na kar sem zelo ponosen," je dejal Franc Nasko.
Na slovesnosti so bili prisotni Franc Očko in Ernest Tramšek iz Judo zveze Slovenije, Janko Žnidarič in Bojan Purgaj, nekdanji in sedanji predsednik JK Gorišnica, Denis Rus, nekdanji tekmovalec in sedanji trener, ter Borut Kolar, župan občine Gorišnica. Na podelitvi so spregovorili nekaj besed.
Franc Očko, generalni sekretar JZS: „V veliko čast mi je, da sem lahko predal priznanje Francu Nasku, s katerim se poznava več kot 50 let in sva bila vsa ta leta prava športna sodelavca. Od leta 1990 sem kot sekretar JZS še bolj podrobno spremljal njegovo delo, res je pravi steber JK Gorišnica. Ogromno se je žrtvoval za naš šport, vztrajal je na tej poti in
je dejansko življenje posvetil judu. Kot trener in organizator delovanja v JK Gorišnica je naredil fantastično kariero in se podpisal pod številne uspehe. Pred tem je bilo podobno v drugih sredinah, najbolj opazno v JK Drava Ptuj. Želim mu, da bi mu zdravje še služilo in bi lahko svoje izkušnje še naprej prenašal na mlajše generacije. V JZS smo ponosni na takšne ljudi in klube, ki dejansko držijo pokonci judo v Sloveniji že več kot 70 let. Priznanje za življenjsko delo je zato zagotovo prišlo v prave roke, Franca s tem priznanjem na Judo zvezi Slovenije uvrščamo med najzaslužnejše ljudi za razvoj slovenskega juda."
Višek: pet medalj na članskem državnem prvenstvu leta 1994
Janko Žnidarič, nekdanji predsednik JK Gorišnica: „S Francem sva
bila prijatelja, še preden sva začela sodelovati v judo klubu. Leta 1986 me je začel nagovarjati, da bi ustanovili JK Gorišnica, a nad idejo nisem bil posebej navdušen, saj sem se zavedal obveznosti, ki s tem pridejo. A Franc je bil vztrajen in leta 1987 smo res ustanovili klub, sam pa sem prevzel mesto predsednika. Nato smo zgodbo s precejšnjo vnemo peljali naprej, ekipa je bila prava, trenerski štab prav tako, zato uspehi niso mogli izostati.
Naši judoisti so tekmovali na vseh kontinentih, bili so v južni in severni Ameriki, na Japonskem, v Koreji, Indoneziji ... Lahko rečem, da smo bili po osamosvojitvi Slovenije vodilni slovenski klub. Takrat še ni bilo Marijana Fabjana, ki je kasneje s svojimi varovanci spisal čudovito zgodbo s številnimi osvojenimi kolajnami na največjih svetovnih tekmovanjih. Takrat smo npr. v Gorišnici imeli žensko ekipo, ki je osvojila naslov državnih prvakinj. Ob tem so naši tekmovalci še v stari Jugoslaviji osvajali medalje v vseh mlajših kategorijah, od pionirjev do kadetov in mladincev. Imeli smo državne jugoslovanske prvake, osvojili smo 3. mesto v mladinski konkurenci... Zelo uspe-
Footgolf • Državna liga in Poetovio Footgolf Cup 2023
Krajnc ostaja vladar domače zelenice
V nedeljo sta na ptujskem igrišču za golf potekala turnirja v footgol-fu, dopoldan 4. krog državne lige, popoldan pa pokalno tekmovanje (oba turnirja sta imela oznako FIFG 100) - skupaj sta rezultata štela za Poetovio Footgolf Cup 2023. Zmaga je ostala doma, najboljši je bil član Footgolf kluba Ptuj Uroš Krajnc.
Bolje je bil zaseden dopoldanski turnir, ki se ga je udeležilo več kot 50 tekmovalcev, za mednarodni pridih je poskrbela deveterica
Madžarov. V tesnem zaključku najboljših je odločalo razigravanje med Urošem Krajncem in Sandi-jem Podgorškom (FGK Pomurje), zmagal je Krajnc. Ta je slavil tudi v popoldanskem delu turnirja in se je zasluženo okitil s prestižno lovoriko zmagovalca Poetovio Footgolf Cup 2023.
Rezultati,
4. krog državne lige:
- moški: 1. Uroš Krajnc (-10), 2. San-di Podgoršek (-10), 3. Viktor Belak
(-9), 4. Denis Mlekuž (-8), 5. Zoltan Mayer (-8), 6. Boštjan Pek (-7);;
-	seniorji: 1. Zoltan Mayer (-8), 2. Leon Šuntner (-7), 3. Vasja Kovač
(-6);
-	seniorji nad 55 let: 1. Matjaž Da-miš (-1), 2. Nani Franc Matjašič (0), 3. Bojan Taneski (+7);
-	ženske: 1. Jana Horvat (+5), 2. Irena Krajnc (+8), 3. Sabina Huber (+9);
-	mladinci: 1. Matic Podgoršek (-9), 2. Anžej Kvas (-7), 3. Enej Huber (-3);
Foto: Črtomir Goznik
Franc Nasko, prejemnik nagrade za življenjsko delo v Judo zvezi Slovenije, je najgloblji pečat pustil v JK Gorišnica, pred tem je deloval tudi v JK Ivo Reya, JK Železničar in JK Drava Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Sprejema u staubi občine Gorišnica so se udeležili Janko Žnidarič, Bojan Purgaj, Franc Nasko, Franc OČko, Borut Kolar, Ernest Tramšek in Denis Rus.
Pokalno tekmovanje:
-	moški: 1. Uroš Krajnc (-13), 2. San-di Podgoršek (-11), 3. Viktor Belak
(-11);
-	seniorji nad 45 let: 1. Gabor Ne-meth (-11), 2. Zoltan Mayer (-9), 3. Zsolt Lichtner (-7);
-	seniorji nad 55 let: 1. Bojan Taneski (-1), 2. Matjaž Damiš (0), 3. Dejan Obradovič (+5);
-	mladinci: 1. Anžej Kvas (-7), 2. Enej Huber (-5), 3. Matic Podgoršek (-3).
Poetovio Footgolf Cup 2023:
1.	Uroš Krajnc, Ptuj (-23)
2.	Sandi Podgoršek, Pomurje (-21)
3.	Viktor Belak, Pomurje (-20)
M
šna je bila generacija, v kateri so bili na mednarodnem področju uspešni Damjan Petek - nosilec medalj na svetovnih pokalih in sredozemskih igrah, Jože Marin, Miran Plošinjak in Denis Rus - slednji je osvojil npr. evropsko mladinsko medaljo. Bili so še številni drugi, prav tako uspešni, vse je res nemogoče našteti. Višek uspehov smo dosegli leta 1994, ko smo na članskem državnem prvenstvu osvojili pet medalj, od tega dva naslova!
Za Franca pa lahko trdim, da je življenje posvetil judu, vanj vlagal svoj denar in ves prosti čas. V današnjem svetu je takšne ljudi težko najti, saj vsak gleda na to, kaj bo zaslužil, ne pa na to, da bi kaj vložil, kot je to leta in leta počel Franc."
»Nekdanji uspehi so navdih za mlajše generacije«
Bojan Purgaj, predsednik JK Gorišnica od leta 2020: „Kot predsednik J K Gorišnica si štejem v veliko čast, da imamo v svojih vrstah takšno starosto, kot je Franc Nasko in smo nanj zelo ponosni. Za slovenski judo in njegovo prepoznavnost je naredil ogromno, kar je konec koncev prepoznala tudi naša krovna organizacija in mu podelila listino za življenjsko delo. On je še naprej naš vodja in naš smerokaz, na nek način tudi nadaljujemo njegovo delo, vendar v tekmovalnem smislu ne moremo stopiti v njegove čevlje, saj so v tem trenutku preveliki. Sedaj se trudimo z mladimi tekmovalci, pripeljali smo kakovostne trenerje, od Filipa Leščaka do Denisa Rusa, tudi mladim dajemo
priložnost, npr. Rok Veselič je trener mlajših selekcij. Imamo začrtano smer, s Francem kot podpredsednikom kluba in tistim, ki še vedno doda kakšen nasvet ob blazinah, pa nam je vsekakor lažje."
Borut Kolar, župan občine Gorišnica: „Vsi se zavedamo vloge Franca Naska pri razvoju juda v Go-rišnici. Brez njegove odločilne vloge tukajšnji judo klub zagotovo ne bi deloval v takšni obliki, kot je v preteklih letih in kot deluje danes. Vsi klubi se skozi leta srečujejo z vzponi in padci, nekdanji uspehi pa so še vedno lep spomin in obenem navdih za mlajše generacije, ki klub peljejo naprej danes. Čuti se ponovni zagon, tudi Franc Nasko se še ni umaknil, deli nasvete in pomaga po svojih močeh. Vsekakor je v svojih vrstah lepo imeti človeka s toliko znanja in izkušnjami, kot jih je nabral Franc Nasko skozi dosedanje življenje.
Občina Gorišnica je sicer infra-strukturno zelo urejena občina, zato sem mnenja, da moramo začeti intenzivneje delati na drugih področjih. V isti sapi bi dejal, da se je tudi doslej dobro delalo, npr. športno infrastrukturo imamo zelo dobro urejeno. Naša prednostna naloga sedaj je, da damo tem objektom vsebino. S tem namenom je treba pomagati društvom, da bodo lažje delovala in bodo lažje peljala naprej svoje zgodbe. Občina se na nek način razvija v bivalno okolje, posledično pa je treba poskrbeti za popoldanske dejavnosti, od športa do kulture in še česa. Tukaj vidim možnosti za razvoj, preko športa pa lahko tudi zelo dobro promoviramo našo občino - judo klub je zagotovo del te zgodbe."
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Vsi prejemniki pokalou in priznanj na tekmovanju za Poetouio Footgolf Cup 2023: najboljša trojica u sešteuku za Poetouio Footgolf Cup 2023 - Sandi Podgoršek (2.), Uroš Krajnc (1.) in Viktor Belak (3.) - je spredaj leuo.
Šahovski kotiček
Mladinska liga: pomlajena ptujska ekipa na odličnem petem mestu
V organizaciji ŽŠK Maribor Poligram in v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije je v Radencih potekalo že 32. tekmovanje za najboljše mladinske ekipe v konkurenci šahistov. Pomlajena ekipa Šahovskega društva Ptuj je osvojila odlično peto mesto.
Pravico nastopa je imelo osem najboljših ekip iz preteklega leta, ko so Ptujčani osvojili šesto mesto in ostali med elito. Tako kot lani je kapetan in trener, MM Danilo Polajžer, v ekipo tudi tokrat vključil standardno okrepitev iz Avstrije Mihajila Ilijiča, ob njem pa je dal priložnost mladim domačinom, med njimi prvaku Evropske unije do 14 let Tilnu Kovačecu, pa reprezentantu do 12 let Tomu Crnjakoviču ter še Mihaelu Kukovcu. Omenjena četverica je v sedmih krogih dosegla tri zmage in doživela štiri poraze, kar je bilo ob koncu dovolj za peto mesto, na katerem je bila ekipa tudi po začetnem ratingu.
Najboljši posameznik je bil najmlajši Tom, ki je v šestih krogih zbral štiri točke, ob tem pa dvakrat remiziral in enkrat zmagal s precej višje ratingiranimi in tudi starejšimi tekmeci. Končni vrstni red ekip je bil dejansko takšen, kot je bil po začetnem ratingu, s tem da so Ptujčani v četrtem krogu premagali ekipo iz Komende, ki je bila mesto pred njimi (po tem krogu so zasedali celo tretje mesto). Tako so si ponovno zagotovili mesto med najboljšimi, kjer naslednje leto ne bo ekipe ŠD Kočevje, ki se kot osmouvrščena seli v prvo ligo, nadomestila pa jo bo zmagovalka te lige, ekipa ŠD Vrhnika.
Končni vrstni red: 1. (1.) ŽŠK Maribor Poligram 13 točk, 2. (2.) Celjski ŠK 13, 3. (3.) ŠK Triglav Krško 8, 4. (4.) ŠD Komenda 8, 5. (5.) ŠD Ptuj 6, 6. (8.) ŠK Žalec, 7. (7.) ŠD Domžale 2, 8. (6.) ŠD Kočevje 2 točki.
Silva Razlag
petek • 1. septembra 2023
Za kratek čas
Štajerski	17
ZASTAREL HEBREJSKA IZRAZ ZA ČRKA TANČICO, PAJČOLAN
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
AMERIŠKA IGRALKA (TEA)
OSTRA	Û™
MEHIŠKA	JNAKE
ZAČIMBA	MESEČNE IZ PAPRIK RATURE
MURIČ
AMERIŠKI REŽISER WELLES
ANTON VODNIK
PESNIK GREGORČIČ
BAJKA, PRIPOVED
EVROPSKA UNIJA
NEKDANJI GRENEK NOGOMETAŠ ZELIŠČNI PROTEGA LIKER
CEPIVO
LETALEC
Je poosebljena rimska boginja svobode. V njenem čaščenju so prednjačili plebejci zaradi pritiska bogatejših patricijev na plebejsko svobodo. Dali so jo za spremljevalko Jupitru. Njeno svetišče je bilo na griču Aventinu, nekakšni trdnjavi ali oporišču plebejcev, ki je bilo posvečeno leta 238 pred našim štetjem Upodabljali so jo kot žensko s frigijsko čepico in lovorovo vejico v roki. Modernejšo različico pa lahko vidimo v New Yorku, v podobi Kipa svobode.
Tedenski horoskop
J OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Postali boste pravi popotnik in dobrotnik. Dobra volja in pestrost idej vam bo v korist in v oporo. Ljudje vam bodo v pomoč in skozi skupinsko delo je videti napredek. Tako pridete do spoznanja, da je čas tisti, ki celi rane. V ljubezni se vam bodo vrata sreča odprla na stežaj.
^si BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Skozi besede se boste zavedali majhnih pozornosti. Ozavestili boste, da so vsi zakladi tega sveta nepomembni. Prijateljev objem vam bo podaril upanje in vas okrepil. V ljubezni se bo ples romantike nadaljeval, strast bo valovila v septembrskih nočeh.
i#L

cO
TEHTNICA
03. S. - ZS. i0.)
Imeli boste toliko dela in obveznosti, da boste v vsej hitrosti kaj pozabili. Površnost se vam ne bo izplačala, zato boste morali stvari ločiti na bolj ali manj pomembne. Posel vam bom cvetel in pokazali se bodo prvi zelo uspešni rezultati. Ljubezen: balzam za dušo je pogovor.
ŠKORPIJON
04. i0. - ZZ. ii.)
Življenje vam bo ponudilo nek izziv. Odločili se boste in naredili pomembno prelomnico. Staro zaključite in s tem prihaja nekaj, kar je novo in drugačno. V pogledu denarja neka posebna previdnost ne bo odveč, tveganje bo preveč boleče. Partnerjevi namigi bodo pestri.
DVOJČKA
(Zi. 5. - ZG. e.) v^s
STRELEC
03. ii. - Zi. i!)
Sprva boste menili, da mora biti vse po vaše. Seveda ne boste ugotovili bistva. Počasi se po korakih umirite in razmislite. Resnica je vedno ta, da je srednja pot prava. Na partnerskem področju vas čaka sprememba. Violina usode bo milo odmevala v službi.
Čeprav boste mnenja, da določene stvari že znate, se bodo tokrat pojavile v drugi luči. Duh Aladinove svetilke vam ne bo izpolnil nobene želje, pač pa vas bo popeljal v čarobni svet sanj. Miti in legendi o ljubezni živijo in čas je, da si svojo pravljico začnete pisati sami.
ETOLOGIJA - veda o vedenju živali, LAMB, Willis - ameriški fizik, MISTRAL - hladen veter na francoski sredozemski obali
Slovenija • Znesek dobrodelne akcije iz dneva v dan višji
Denis Avdic z ekipo zbral še pol milijona evrov
Ekipa Denis Avdič Showaje v začetku meseca po hudih poplavah hitro pripravila kratek maraton Eno srce, ena Slovenija. Voditelji Denis Avdič Showa na Radiu 1, Denis Avdič, Jana Morelj, Miha Deželak in pripravnica Lara Tošič, so se takrat izredno vrnili z dopusta, zavihali rokave in skupaj z ekipo pripravili enodnevni dobrodelni
maraton.
Oddajanje Denis Avdič Showa je potekalo v sredo, 9. avgusta, od 6. do 18. ure na frekvencah Radia 1, Radia 1 8ota, Radia Antena, Radia Bob, Radia Kranj, Radia Triglav, Radia Robin in Radia Maxi.
Denisu Avdiču in ekipi so se v 12 urah pridružili številni gosti, slišali smo težke zgodbe ljudi, ki so ostali brez vsega in potrebujejo našo pomoč. Ekipa je v studiu gostila tako številne glasbene goste kot tudi tiste, ki so v poplavah izgubili vse. Pa tiste, ki so na terenu brezpogojno pomagali takoj, ko je bilo to mogoče. Na koncu jim je uspelo zbrati 1.914.746,89 evra.
V začetku tedna pa je Avdič ob vrnitvi na delovno mesto potrdil, da se je številka v naslednjih dneh še povečala. Ta teden se je na radijske frekvence namreč po poletnem dopustu vrnil Denis Avdič Show, ekipa pa ga je izkoristila za še nekaj srčnih trenutkov. Končen znesek, ki so ga zbrali v akciji Eno srce, ena Slovenija, je bil včeraj zjutraj namreč 2.426.888,o9 evra, ekipa pa poudarja, da je telefon-
ska številka 1919, na katero lahko pošljete Pomagam^ še vedno aktivna. »Znesek se je spremenil za pol milijona, noro in še enkrat hvala čisto vsem, ki ste tudi po koncu akcije pomagali in donirali. To je veliko denarja, ki bo veliko ljudem prišel prav. Ta znesek absolutno pomaga, ampak hkrati ne reši,« je povedal Denis Avdič. Dodal pa je, da je na njihov naslov
prišlo okoli tisoč prošenj, za izračun pa je uporabil številko 800. »Če rečemo, da je bilo 800 prošenj, pa jih je bilo več, in če vsakemu prosilcu nakažemo pet tisoč evrov, bi to pomenilo, da bi med ljudi razdelili štiri milijone. Nekdo, ki je ostal brez vsega, s pet tisoč evri - koliko si lahko pomagaš?! Je pa ogromen znesek, neko upanje je, neki začetek je. Če iz tega ne-
kaj, pa od drugod nekaj, in če se vse zbere in če ne pozabimo na te ljudi ter gremo dalje z njimi, jih poslušamo, jih sprašujemo ..., je lažje preživeti prihodnje mesece. Lepo je videti, da ste vi tisti, ki ste zraven, ker to dokazujete že zadnjih osem let, ko imamo dobrodelne akcije. In dokazujete, da ne pozabljate, da ste vedno zraven.«
Katja Kaja Mejač

RAK
(Zi. e. - Zi 7.)
Čeprav je tu jesen in se listi prav veselo barvajo, se boste lotili določene prenove. Prav gotovo ne boste počivali in boste stvari korak za korakom dali na tisto mesto, ki jim po vaše pripada. Nemirni boste in ljudje, ki so ob vas, vam bodo pomagali. Pričakujte pomoč sodelavca.
yi
LEV
(ZS. 7. - ZZ. s.)
Projekti se bodo vrteli v vašo korist. Narediti boste morali urnik in določiti prioritete. V veliki meri vas bosta spremljala osebna svoboda in duh kreativnosti. Dobra vila bo bdela na delovnem mestu. V ljubezni boste verjeli v pravljico in grad strasti se bo gradil v močno zavezo romantike.
i DEVICA
1 (23. 8. - 22. 9.)
Narava se bohoti s svojimi predelki, vse zori in se nastavlja še zadnjim sončnim žarkom. Finančno boste tako napredovali, da si lahko stvari privoščite na svoj način. Zrno na zrno pogača in kamen na kamen palača. Odnos s srčnim izvoljencem bo kot školjka bisernica.
KOZOROG
H. - ZG. i.)
Pričakovati je obdobje, v katerem imate lahko mnogo dilem. Ko boste na težave pogledali z različnih zornih kotov, boste našli rešitev. Plezanje po statusni lestvici se bo nadaljevalo, vendarle to počenite na nekoliko bolj prefinjen način. Ljubezen: pogovori bodo ključ uspeha.
C


VODNAR
(Zi. i. - iS. Z.)
Zvezde bodo na vaši strani in vas obsule s čarobnim prahom. S svojim idealizmom lahko dosežete čudeže. Listi se bodo počasi obarvali in tudi sami boste napredovali v modrosti. Slavčkova pesem bo počasi izzvenela, toda ljubezen je večna pesem usode.
Ü'-x
RIBI
(iS. Z. - ZG. S.)
Sreča je na vaši strani. Po razpotjih življenja se boste v osnovi gibali tako, da imate lahko srečo in neko blagostanje. Dogodkov vendarle ne gre prehitevati, ampak je treba počakati. Mir v duši vam bo podarila partnerjeva ljubezen. Na delovnem mestu pa veselo na delo.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 1. septembra 2023
Ptuj, Slovenija • Miss Slovenije 2023
Naja in Alida v nestrpnem pričakovanju
Med 14 finalistkami letošnjega izbora za miss Slovenije 2023 sta tudi dve Ptujčanki: Naja Fridl in Alida Tomanič. Novo miss Slovenije bodo izbrali 21. septembra v Radljah ob Dravi.
Finalistke miss Slovenije 2023 z miss Slovenije 2022 Vido Milivojšo. Na fotografiji manjka Ptujčanka Naja Fridl.
Foto: Dejan Nikolič
V Dvorcu Mahrenberg v Radljah ob Dravi, ki ga bodo v prihodnjih letih temeljito prenovili, je potekalo tudi uradno fotografiranje finalistk za miss Slovenije 2023 v čudovitih oblekah iz salona Poročni kotiček. Naja Fridl, ki se skupnega finalnega fotografiranja ni mogla udeležiti, bo fotografiranje opravila naknadno.
Finalni izbor bo potekal pod sloganom Podjetno, lokalno, trajnostno do ciljev. Finalistke so čas do finalnega izbora zapolnile s številnimi dejavnostmi, skladno s sloganom projekta izbora. Le-ta udeleženkam ponuja številne priložnosti in izzive za osebnostno in karierno rast ter je podpora njihovim siceršnjim dejavnostim in talentom.
Naja Fridl, tudi odlična pevka, zmagovalka četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji, projekt izbora miss Slovenije jemlje kot novi izziv, nove izkušnje, ki učijo in človeku dajejo zagon. Komaj čaka,
da bo stopila na finalni oder. Predvsem pa želi dokazati, da zmore. Želi uspeti kot kozmetičarka z lastnim salonom, in če bo priložnost, tudi uspeti na glasbenem področju, ki ga na nek način ponovno odkriva po zatišju. Na ptujskem odru bo ponovno zapela v nedeljo, na praznični prireditvi ob 60-letnici Radia Ptuj in 75-letnici Štajerskega tednika.
Alida Tomanič je študentka in odlična odbojkarica. Za sodelovanje v projektu miss Slovenije za miss sveta se je odločila, ker v ospredje ne postavlja lepote, ker ni več izbora v kopalkah, ker je to projekt slovenskega podjetništva, turizma, glasbe, avtorjev, slovenske kulturne in naravne dediščine, da se na dekleta, udeleženke tega projekta z vsebino, ne gleda kot na neki objekt. Želi pa biti tudi del slovenske glasbene scene, rada ima slovensko glasbo.
MG
Lenart • Če se ne menimo, se nemremo nič zmeniti
Štajerski argo po Ovtarjevo
Prvi šolski dan so v Lenartu »začinili« z jumbo plakati in obešankami na javni razsvetljavi, s katerih v dobro voljo spravljajo narečne domislice.
Gre pravzaprav za štajerski argo, besedne zveze ali frazemi, ki na prvi pogled zvenijo preprosto in vsakdanje, v sebi pa skrivajo globoko sporočilo. Pred približno petimi leti je z njimi splet na profilu Štajerski argo osvojila Nika Mirt, sicer mariborska kozmetičarka in tetoverka.
Ker se na občini Lenart zavedajo svojega poslanstva na področju skrbi za dobro počutje sokrajanov, so se odločili, da štajerski argo vnesejo tudi v svoje okolje ter ga nekoliko prilagodijo slovenjegoriškemu besednjaku, lenarški argo pa bo nosil tudi podobo Ovtarja, zaščitnika Slovenskih goric. »Zavedamo se, da s hitrim utripom življenja vplivamo na razvoj mladostnikov in
otrok. Razmislek o tem, kaj sporočamo generacijam za nami, je vsekakor potreben. Iščemo rešitve, kako lahko kot lokalna skupnost spodbudimo in povabimo mlajše generacije k pozitivnemu razmišljanju ter pozitivnemu odnosu do sebe in drugih, in to na čisto preprost, njim zanimiv način, v žargonu, natančneje v argo jeziku. Ob spoznanju, da imajo besede, zapisane v kratko in jedrnato misel, blagodejni učinek na razpoloženje človeka, na njegovo sproščenost, dobro voljo in odprtost, in da resnično vodijo k razmisleku, smo začeli razvijati idejo in jo tudi izpeljali,« pravijo na občini, zato so se povezali s Štajerskim Argom, psihologom in psihoterapevtom Heliodor-
jem Cvetkom ter ravnateljema lenarške in voličinske osnovne šole Marjanom Zadrav-cem in Antonom Goznikom.
Nasmehi, ne grde besede
Ob prometnih vpadnicah v Lenart in Vo-ličino ter ob šolskih poteh so postavili štiri jumbo plakate, na drogovih javne razsvetljave pa več obešank z raznimi argi, ki nagovarjajo tako mlado kot staro in privabijo nasmeh na usta. Tako najdemo stavke, kot so: Če se ne menimo, se nemremo nič zmeniti, Kak je lepo, ko si mlad in maš vse rad, Voličan po srcu, legenda po horoskopu, Veš, da si majster, če si s totih koncof, Mama, to vkup naredimo pa smo nah fraj?, Mamo mi to, Ki de ti bojše ko v Lenarti? in Ata, kam nas boš pelo? Ker želijo, da učenci razumejo pomen tovrstnih napisov, so v sodelovanju z obema šolama pripravili
letake z dodatnimi pojasnili in jih razdelili učencem.
Letake so naslovili s Čuj ti, v Lenarti si. »Serbus! Kak' si kaj gnes, na prvi šolski den? Eh, nič se ne sekire, letos boš toto šolo super zrihto. Ti si ja pravi majster! Veste, kaj je argo? Vaši starši govorijo drugače kot učiteljica slovenščine, kajne? To je argo - poseben jezik različnih poklicev in skupin. Tudi v Lenartu uporabljamo svojo
govorico, ki bi ji lahko rekli lenarški argo. Na sprehodu po mestu morda slišite izraze, kot so Malo si hejej, Grema na Poleno in Če nucaš kaj, samo povej. To so izrazi, ki nas povezujejo,« so med drugim zapisali, upajoč, da bo lenarški superjunak Ovtar z njimi soustvarjal druščino, ki si deli nasmehe, ne grdih besed.
Senka Dreu
Ki de ti bojše ko v Lenarti?
.-argo
Foto: arhiv občine
K pozitiunemu odnosu do sebe in drugih z jumbo plakatou in obešank vabijo lenarški argi.
Á
petek • 1. septembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Markovci • Humanitarna akcija naletela na velik odziv občanov
18.000 evrov za ljudi, ki so utrpeli škodo v poplavah
Številni Markovčani so darovali tako denar kot materialne dobrine za ljudi, ki so utrpeli škodo v avgustovskih poplavah. Prostovoljci Območne organizacija RK Markovci, Župnijske karitas in Civilne zaščite so namreč že nekaj dni po hudem pustošenju organizirali tridnevno akcijo zbiranja pomoči, pri tem jih je podprla tudi občina. Odziv ljudi je bil res neverjeten in hvaležni so prav vsem, ki so se odzvali in pomagali.
V občini Markovci zelo dobro vedo, kako hudo je, ko ti voda poplavi dom. Leta 2012 so bili v podobni situaciji, ko je reka Drava
prestopila svoje bregove in poplavila številne objekte. Takrat so jim na pomoč priskočili številni ljudje iz vse Slovenije, sedaj pa želijo tudi
Pomoč ne pride vedno v prave roke, lopovi so že na delu
Humanitarne organizacije v zadnjih dneh poročajo o zlorabah v zbirališčih humanitarne pomoči. Iz posameznih lokacij posamezniki nenadzorovano odnašajo večje količine raznih predmetov, nato pa jih preprodajajo. Za humanitarno delavko Marijo Prelog je tovrstno početje obsojanja vredno. Sprva sploh ni mogla verjeti, da se kaj takega dejansko dogaja, kaj šele razumeti, da so lahko ljudje tako brezsramni in se okoriščajo na račun nesreče drugih. »Žal je res, da so po pomoč prihajali tudi ljudje, ki niso utrpeli škode zaradi poplav. V začetku ni bilo nobenih seznamov in ljudje so lahko vzeli tisto, kar so pač potrebovali. Upam, da so sedaj zadeve že drugače urejene in je vzpostavljen nadzor nad razdeljevanjem pomoči. Pri delitvi finančne pomoči do česa takega ne sme priti,« je dodal markovski župnik Janez Maučec. V vsaki humanitarni akciji je zelo pomembno zaupanje, organizatorji pa morajo poskrbeti da pride pomoč v prave roke.
sami nesebično pomagati drugim. Morebiti so tudi zato tako množično prinašali v prostore marko-vskega župnišča razno delovno opremo, pripomočke, oblačila in prehranske izdelke. Skupno so zbrali za okoli tovornjak in pol raznih materialnih dobrin, ki so jih v dveh rundah odpeljali na območje Mozirja z okolico. Občina Mozirje so izbrali zato, ker je pred leti prispevala precejšnja sredstva za nakup novih orgel. Posebna navezava pa je tudi med tamkajšnjim županom Ivanom Suhoveršnikom in markovskim župnikom Janezom Maučecem, ki se dobro poznata še iz študijskih dni. Za prevoz okoli petih ton materialnih dobrin je poskrbel domači podjetnik Anton Kekec, spremljala pa sta ga markovski župnik in Matej Bezjak, poveljnik Civilne zaščite občine Markovci. »Zbrane artikle sva z Antonom prepeljala v skladišče v centru Mo-
Foto: 00 RK Markovci
V tridneimi akciji so zbrali velike količine vode in prehranskih izdelkov, kot so moka, sladkor, sol, olje, priboljški...
zirja. Razkladala sva sama, saj so tamkajšnji prostovoljci potrebovali počitek, poleg tega je večina starejših od 50 let,« je povedal Bezjak.
Zbiranje denarja od vrat do vrat
Med drugim sta se ustavila še pri Petru Bezjaku v Rečici ob Paki, ki ni mogel verjeti, da so se spomnili tudi nanj. Njegov oče je bil namreč doma iz Markovcev. Z veliko hvaležnosti in solzami v očeh je sprejel ponujeno pomoč. Prostovoljke so se tokrat odločile še za
zbiranje denarja od vrat do vrat. V samo nekaj dneh se je nabralo za okoli 18.000 evrov prostovoljnih prispevkov. Osem tisoč evrov so namenili Župnijski karitas Mozirje, s preostankom pa bodo v prvi vrsti pomagali občanom iz Markovcev in Gorišnice, ki so imeli poplavljene hiše in se je na njih skoraj pozabilo. Kasneje pa bodo z nakupom bele tehnike in kurjave pomagali še ljudem iz Luč in Rečice ob Paki. Po besedah Marije Prelog, podpredsednice OO RK Markovci, so se tokrat njihove prostovoljke neko-
Foto: 00 RK Markovci
Gasilska zveza Markovci-Cirkulane-Zavrč je prav tako sodelovala pri odpravljanju posledic poplav. Na Koroškem so bili dvakrat, skupno pa je pri čiščenju pomagalo okoli 90 gasilcev. To, kar so videli na terenu, je bilo katastrofalno. »Predstavljajte si manjši prostor v stanovanjskem bloku, kije do višine 1,30 metra napolnjen z muljem in gaje treba nekako spraviti ven. To je bilo mogoče samo z lopato in vedri. Delo je bilo izjemno težko in zamudno, saj se mulj oprime lopate in gaje treba z nje ročno odstranjevati,« je povedal Matej Bezjak, poveljnik Civilne zaščite Markovci. V okviru druge delovne akcije so spirali večje skladišče, iz katerega so predhodne ekipe ze očistile mulj.
Ekipa prostovoljcev 00 RK Markovci in Župnijske karitas
liko bolj izpostavile. So pa bile na terenu sorazmerno lepo sprejete in niso doživele izrazito slabih izkušenj. Občani, ki so jih obiskale, so bili pripravljeni pomagati, darovali pa so po svojih zmožnostih. V velikem številu so se odzvali tudi domači podjetniki in pridelovalci zelenjave. V prihodnje nameravajo izvesti še kakšno akcijo zbiranja pomoči za prizadete v poplavah, predvsem hrane in raznih pribolj-škov. Markovske prostovoljke pa so se prijavile tudi za pomoč v fizični obliki, v prvi vrsti za čiščenje objektov. »Zbrali smo res neverjeten znesek, to pa predvsem zato, ker so naši ljudje doživeli poplave in se zavedajo, kako nemočen si proti naravi. Eden izmed občanov je med prvimi pripeljal samokolni-co in dve lopati ter ob tem povedal, da je bil leta 2012 sam deležen pomoči. Po njegovih besedah je to najmanj, kar lahko naredi za ljudi, ki sedaj doživljajo vso to stisko in nemoč,« je še zaključil župnik Ma-učec.
Estera Korošec
Hajdina • Na poletnih dogodivščinah sodelovalo okoli 50 otrok
Otroke so obiskale čisto prave čarovnice
Kulturno društvo Skorba že vrsto let organizira počitniško druženje za otroke. V treh dneh so otroci doživeli veliko zanimivega. Organizatorji so tudi letos s pomočjo društev in posameznikov poskrbeli za razgiban program ter veliko ustvarjalnosti in zabave.
Foto: KD Skorba
Otroci so bili letos najbolj navdušeni nad obiskom čarovnic.
Prvi dan sta otroke zabava brata Malek, ki sta poskrbela za obilo smeha, razgibavanje in različne športne aktivnosti. Otroci so se lahko med drugim preizkusili v ustvarjanju zapestnic in kuhanju. Skupaj z gospodinjami iz Skorbe so pripravili malico za vse udeležence, na meniju pa so bili hot dogi, domači flancati, marmelad-ni žepki in puding. Drugi dan druženja je bila že tradicionalna Lego delavnica društva Mali ustvarjalci.
Popoldne so se na Ptuju družili z grajskim tiskarjem Radom Škrjancem in izvedeli več o zgodovini tiska in razvoju pisave, spoznali pa so tudi zanimive pripomočke za tisk. Na koncu so se tudi sami preizkusili v vezanju knjižice.
Zadnji dan so dobili pismo, sledili so namigom in se po vasi sprehodili do bližnjega ribnika. Tam so jih pričakale čisto prave čarovnice iz kluba Čarovnice Mice. Bile so zelo glasne, vreščeče, malo strašljive, a prijazne. Otroke so razveselile s čisto pravim čarovniškim napitkom, ki so ga začinile z žabami, črvi in pajki... in čarovniškimi triki. Bilo je nasmejano, radovedno in čarovniško. Prijetno tridnevno druženje so zaključili z malico in Kino vrtičkom. Po besedah Renate Gabro-vec, predsednice KD Skorba, so z letošnjo izvedbo poletnih delavnic zelo zadovoljni, saj se je vsak dan z ekipo njihovih mentorjev igralo okoli 50 otrok.
EK
Ptuj • Larisa Majcen, pevka narodno-zabavne glasbe
Larisa ponovno na ptujskem odru
Na Mestnem trgu na Ptuju bo v okviru 54. festivala NZG Ptuj 2023 nastopilo 12 ansamblov, ki se bodo potegovali za tradicionalne nagrade najstarejšega festivala narodno--zabavne glasbe Slovenije, za prestižna Orfejeva kipca in Korenovo plaketo. Od domačih
narodno-zabavnih glasbenikov bo letos na ptujskem odru le pevka Larisa Majcen.
Nastopila bo v ansamblu Lahov Boris s Prijatelji. Pred tem je nastopila dvakrat kot pevka Petovia kvinteta, ki je začel novo pot svojega glasbenega življenja in ustvarjanja, brez pevke Larise Majcen in pevca Dejana Zupana, dveh nekdanjih Avsenikovih pevcev. Dejan je kmalu postal član ansambla Svizci, medtem ko Larisa redno ne poje nikjer. Pogosto pa sodeluje z različnimi ansambli. „Priložnostno sodelujemo in preprosto uživamo," pravi Larisa.
„Izpostavim lahko samo moje sodelovanje na letošnjem ptujskem festivalu z ansamblom Lahov Boris s Prijatelji. Predstavili se bomo s skladbo Za Prijatelje. Zapeli bomo tudi Avsenikovo vižo. Na prvem programu RTV Slovenija so 18. avgusta predvajali tudi letošnji festival v Oplotnici, kjer sem nastopila v revijalnem delu, skupaj z Diamanti in Deja-
Foto: zasebni arhiv
Larisa Majcen in Dejan Zupan z Diamanti na festivalu Pod Pohorjem v Oplotnici
nom Zupanom. Zaigrali smo šest Avsenikovih skladb, saj prav letos poteka 70 let Avsenikove glasbe. To je bil tudi poklon tej glasbi," je še povedala Larisa Majcen, ki komaj časa, da bo znova lahko zapela na najstarejšem odru narodno-
-zabavne glasbe in pred domačim občinstvom. Pričakuje, da bodo imeli ansambli močno oporo v občinstvu. Sicer pa je ptujski festival že od nekdaj edinstven praznik narodno-zabavne glasbe.
MG
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 1. septembra 2023
Trnovska vas • 16. bolfenški reli starodobnikov
Staro je boljše od novega
Kako množična in hrupna poroka, in to že navsezgodaj, je pomislil marsikdo, kije bil minulo soboto v bližini gostišča Siva caplja.
Na tradicionalnem botfenškem reliju je sodelovalo 82 oldtajmerjev.
A ni bila poroka, pač pa so se pred gostiščem zbrali oldtajmer-ji, da se na tradicionalnem reliju, Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas ga je letos organiziralo že 16., zapeljejo po Trnovski vasi in Destrniku. Zbralo se jih je 82, od tega 65 avtomobilov, sedem traktorjev in deset motornih koles, poleg voznikov domačega društva pa so sodelovali tudi navdušenci nad starodobniki
iz Juršincev, Stare Gore, Ljutomera, Polenšaka, Slovenskih Konjic, Cirkovc in Destrnika, ki delijo prepričanje, da staro ni samo dobro, ampak celo boljše od novega.
»V povorki smo se odpeljali skozi Trnovski in Bišečki Vrh do Destrnika, kjer smo obiskali Park prostoživečih živali v Vintarovcih in se tam zadržali kar tri ure. Nato smo jo mahnili še proti turistični kmetiji Lovrec v Jiršovcih, kjer so
nam predstavili svojo ponudbo. Pot nas je vodila nazaj v domačo občino, in sicer do Krajnčevih v Sovjaku, kjer smo prisluhnili zgodbi o kapeli s kar 15 stebri, ki sta jo pred 21 leti postavila starša sedanjega gospodarja, vsak od stebrov pa ponazarja enega od njunih 15 otrok. Vožnjo smo potem zaključili na Simoničevi domačiji,« je letošnjo reli traso opisala predsednica društva Klavdija Brumen. SD
Trnovska vas • Kmečki praznik in igre v Ločiču
Bolj »kapali« kot sankali
Društvo za ohranjanje običajev Ločič je v soboto na igrišču ob vaškem domu organiziralo tradicionalne, letos že 12. kmečke igre.
Sonce, ki je neusmiljeno pripekalo, ni ustavilo nadobudnih ekip in njihovih navijačev, da se ne bi požrtvovalno podale v tekmo za zmagovalca letošnjih iger. Tokrat se jih je prijavilo osem, sestavljene so bile iz petih tekmovalcev, od katerih je moral biti vsaj en pripadnik nasprotnega spola.
Šest iger je bilo zasnovanih tako, da so bile v prvi vrsti zabavne in so sprožale salve smeha tako pri tekmovalcih kot pri gledalcih. Takšna je bila mokra igra Žejna gosenica, v kateri so morali tekmovalci z vodo napolniti na več mestih preluknjano cev, in to tako, da so skušali luknje »zamašiti« kar s prsti. Prav nič enostavno ni bilo žaganje hloda z navadno žago, manjkalo pa ni niti vsakoletno Sankanje po ločko. Na neke vrste skiroju na treh kolesih so se tekmovalci poganjali z dvema palicama in hiteli proti cilju, pri
Tradicionalno zabavne kmečke igre v Ločiču so imele tudi izobraževalno noto, in sicer so obiskovalcem predstavili, kako so čebelarji pridelovali med nekoč in kako to počnejo danes.
tem pa večkrat »kapali« oziroma padali, saj so ločke sanke vse prej kot stabilne.
Skupno se je najbolje odrezala ekipa bara Ča-ča, drugo in tretje mesto pa sta si priborili ekipi Trnovske vasi in TD Trnovska vas. Tekmovanju je sledila pogostitev,
najmlajši pa so se zabavali na napihljivem igralu. Kmečki praznik je imel tudi izobraževalno noto - v vaškem domu je namreč župan Alojz Benko z ekipo predstavil, kako so čebelarji pridelovali med nekoč in kako to počnejo danes.
SD
Ptuj • Rotary klub spet v akciji
Pomoč dvema kmetijama
Tudi Rotary klub Ptuj seje hitro odzval na stiske ljudi v poplavljenih delih Slovenije.
Tako smo v začetku tega tedna v sodelovanju s podjetjem Špedicija GOJA iz Ptuja v okviru pomoči poplavljenim območjem na Koroško dostavili poln priklopnik bal sena; gre za 30 bal v skupni teži 18 ton.
Pri izvedbi akcije gre posebna zahvala prijateljema Srečku in Robertu, ki sta pripravila seno, poskrbela za baliranje in nalaganje na priklopnik ter podjetju Špedicija GOJA, ki je doniralo dostavo z velikim priklopnikom na dve lokaciji, v Šentjanž pri Dravogradu in Spodnje Javorje.
D.S.
POZNO POLETJE




S


BRALCI IN POSLUŠAICIR w
DOŽIVELI BOMO:
•	ogled osupljivega Nacionalnega Parka Plitvice
•	polpenzion ob sloviti rabski plaži z vključeno pijačo ob večerji
•	izlet v mesto Rab
•	pokušina slovite »Rabske torte«
•	vožnja z ladjico
•	veliko prostega časa in možnosti sprostitve
22 - 26. september
Septembrski dnevi so lahko tako zelo lepi za sproščujoče počitnice. Dovolj časa bo za uživanje v prostem času, ki ga bomo izkoristili za kopanje, sprehode in uživanje v poznem poletju, na večerji in po njej pa se bomo družili in zabavali.
Ogledali si bomo Nacionalni Park Plitvička jezera z 16 med seboj povezanimi turkiznimi jezeri, ki je že od 1979 vpisan na Uneskov seznam svetovne dediščine. Raziskovali bomo lepote jezer in slapov, občudovali naravni čudež, ki ponuja res nepozabno doživetje za vse. Na koncu se bomo zapeljali še z ladjico in cestnim vlakcem, tako da bo izkušnja res popolna. V mestu Rab se bomo ležerno sprehodili ob občudovanju očarljivega starega mestnega jedra, obdanega z zgodovinskimi zidovi in kamnitimi ulicami, po ozkih ulicah občudovali srednjeveško arhitekturo z bogato zgodovino, ki sega v antične čase.
Poskusili bomo tudi znamenito Rabsko torto, ki bi jo naj že v 12. stoletju stregli papežu Aleksandru III. Mandlji in liker Maraskino so le ena od opcij, kako jo lahko pripravimo, domačini pa nam bodo predstavili njihovo originalno.
Da se bomo z morjem še bolj povezali, bomo raziskali morsko obalo z ladjico. Nekje na poti proti domu, se bomo ustavili in si privoščili tudi okusno malico.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 455 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom • nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah 4 x polpenzion *** (pri večerji vključena pijača)
-	vstopnina Nacionalni Park Plitvice
-	panoramska vožnja z ladjo
-	lokalni vodnik ogled Raba
-	pokušina »Rabska torta«
- malica na povratku - turistična taksa
-	vodenje in organizacija potovanja
Splošni pogoji so sestavni del programa!
Štajerski TEDNIK radioPTUI
Foto: AF
petek • 1. septembra 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Slavnostni koncert
RADIA-TEDNIKA
»i
%
60 IN 75 LET POVEZOVANJA


Modrijani in Silvo Pliberšek, Manca Špik in Isaac Palma, Helena Blagne, Dejan Vunjak, Tanja Žagar, Tj asa in Uroš, Nina Pušlar in številni pokloni ter presenečenja!
Nedelja, 3. september
18.00
Mestni trg Ptuj
tfil

VSTOPNICE:
Tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Inplan, Villa Monde, Gostilna Prosnik Ormož, Pri treh lipah Videm in na 02 749 34 10.


Štajerski TE^g
j
arodno abavne
radioPTUI

Ptuj 2023
Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, ob 19.30
£ 0 www.trgovinejager.ci
'TRGOVINE
MESTNA OBČINA PTUJ
NlOTo
Original Harmonika
IS O R
KOMUNALA PTUJ
RADIO
VESELJAK
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 1. septembra 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 54 17 041 650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM bukovo hlodovino. Tel. 069 657 824.
PRAŠIČKE od 40 kg in seno ter ota-vo letošnje košnje prodam (Moravske Toplice). Tel. 070 209 752 ali 051 370 049.
PRODAM enoosno traktorsko prikolico in traktorsko škropilnico, 500 l, z 12 m škropilno napravo. Tel. 031 732 288.
PRODAM odojke. Tel. 041 490 468.
PRODAM 8 mesecev brejo telico si-mentalko. Tel. 041 893 546.
NESNICE, 19-tedenske, rjave, črne, grahaste, bele Leghorn, ter piščance, 4-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila sprejemajo po telefonu 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23.
KUPIM obračalnik Sip 220 in traktor Deutz 4006. Tel. 071 263 024.
PRODAM 100-litrsko stiskalnico (pre-šo). Telefon 031 488 109.
KUPIM kosilnico, kiper prikolico, traktor in ostale priključke. Tel. 041 540 364.
PRODAM dva bikca in eno teličko za nadaljnjo rejo, pašne. Tel. 041 893 594.
KUPIM šest pujskov od 50 do 60 kg. Tel. 041 261 676.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci49, Ljutomer (02) 582-14-01
NEPREMIČNINE
PRODAMO - večje 3-S stanovanje na Ptuju-center mesta Trstenjakova, 2.nadstr. 114 m 1.1958,2x balkon. Cena: 165.000 EUR. Kontakt: 041 933 151
RF/MAX
POETOVIO
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
PRODAM komplet spominsko ploščo z okvirjem in nišo za žaro (spomenik), staro 3 leta. Tel. 00049 15 75 62 75 116 (tujina Nemčija) ali 0043 690 103727 50, Silva.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
PVC okna, vrata, senčila
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK, 01. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:30 Predaja gas. vozila v PGD Mala vas
10:40 Koncert Pesmi o vinu
12:40 Starpoint prodajno okno
13:50 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 160 let Janeza Puha
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Gorišnica - Pesem nas druži
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
SOBOTA, 02. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 85. let FD Anton Jože Štrafela Markovci
10:30 Utrip Ormoža
11:20 Postavitev klopotca na Gorci
13:00 Video strani
17:00 Starpoint prodajno okno
18:00 160 let Janeza Puha
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 100 let PGD Markovci
21:30 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 3
22:20 Starpoint prodajno okno
23:20 Video strani
NEDELJA, 03. september
:00 Video strani
;00 Jutranja telovadba
:30 Šport in špas
:00 Kronika iz občine Hajdina
:20 Predstavitev knjige, Nekaj dobrega
: 10 26. Praznik KS Sela
:00 Žetev na Polenšaku, 2. del
:00 Gorišnica - Pesem nas druži
: 10 160 let Janeza Puha
:40 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 3
:00 APS 19 - Alfi po Sloveniji - Florida
:00 Pozdrav jeseni 2022 v Staršah
:40 Video strani
PONEDELJEK, 04. september
00 Video strani
00 Jutranja telovadba
30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
00 Ljudski pevci v Lancovi vasi
00 Ptujska kronika
30 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 3
15 160 let Janeza Puha
45 Starpoint prodajno okno
30 Italijanska trgovina - v živo
00 26. Praznik KS Sela
30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
00 100 let PGD Markovci _
30 85. let FD Anton Jože Štrafela Markovci
30 Starpoint prodajno okno
40 Video strani
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
petek • 1. septembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Jožefe Zefke Vodan
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 150
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, znancem, vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje.
Zahvala gospodu župniku, pevcem skupine Zven, pogrebnemu podjetju Maher, delavcem Občine Duplek, DU Grajena in podjetju ADK Hoče.
Žalujoči: sin Milan z Majdo
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega sina
Nina Lendera
IZ ŠTUKOV 34
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala pogrebnemu podjetju Maher, Mir ter režijskemu obratu Duplek.
Zahvala gre tudi podjetju Lek veterina in Gostilni Rajh.
Žalujoči: tvoji najdražji
Lepi spomini ne bledijo!
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 e
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radhrtedmk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiojtednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Solze žalost nam blažijo, spomin nikoli ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Rozike Cestnik
Z ZGORNJE HAJDINE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in prispevke.
Posebna zahvala gre kaplanu Primožu Lorbku, patru Branku Cestniku in župniku Jožetu Brezovniku za ganljiv pogrebni obred in opravljeno sv. mašo. Iskrena hvala tudi vsem društvom občine Hajdina za izkazano čast. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti.
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta, dedka, brata
Martina Drevenška st.
IZ GEREČJE VASI 36
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za vse lepe besede, cvetje, sveče, darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste s svojimi dejanji in prisotnostjo poskrbeli za slovo.
Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (T. Pavček)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustila naša draga sestra in teta
Ana Mihelač
IZ TRŽCA 7
nazadnje stanovalka Doma upokojencev Ptuj Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na videmskem pokopališču.
Vsi njeni
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 1. septembra 2023
Ptuj, Moškanjci • Aktivni veterani letalstva
Ptuj • Prosti čas ob vodi
Edino nevarno letalo pristalo tudi v Moškanjcih Počitnice nekoliko drugače
Tudi to leto so bili veterani letalstva Aerokluba Ptuj zelo aktivni. Avgusta so se v veteranskem tednu preizkušali v veščinah letenja tako na jadralnih kot motornih letalih, saj potrebujejo določeno število ur za ohranjanje licence pilota letalnika.
Med tistimi, ki so se med počitnicami naključno srečali in si pripravili nepozabno doživetje, so tudi trije mladi fantje, osnovnošolci, ki jih je povezalo veselje do ribolova.
Ob ribniku v Rogoznici na Ptuju so se ob lovljenju rib spoznali Jan, Jure in Sydney. Za ribolov so jih navdušili starši in sorodniki, ki so jih tudi naučili osnov te veščine, ki te pritegne in potegne v naravo, ob vode, ter poskrbeli za opremo. Fantje popoldneve in že skoraj večere preživljajo ob ribniku ter z neverjetnim znanjem in voljo ulovijo prave kapitalce, predvsem krape. Seveda jih po ulovu vrnejo v ribnik. Njihova zavzetost, dobra volja in medsebojna pomoč so pritegnili in navdušili tudi izkušene ribiče in druge goste ribnika.
Teh nekaj ur na dan so tablice, računalniki in mobiteli ob strani, kar je tudi dobrodošlo, predvsem za starše. Morda ni odveč, če zapišemo, da je Sydney star 11, Jan 12 in Jure 13 let. Jure obiskuje osnovno šolo v Dornavi, Jan Ljudski vrt na Ptuju in Sydney mednarodno šolo v italijanski Padovi.
Ludvik Kotar Jure in Sidney ob ribniku Rogoznica. Potegniti ribo na subo ni enostavno ...
Organizirali so tudi Dan veteranov letalstva Slovenije, ki so se ga udeležili kolegi veterani iz ostalih aeroklubov po Sloveniji in pobratenega AKVaraždin.
Presenetil pa jih je tudi prijatelj, veteran Branko Bunderla, ki je priletel s svojim (nekoč ptujskim) letalom Libis 180, ki je bil izpeljan iz prvotnega modela Matajur KB-6 slovenske izdelave. Libis, katerega konstruktor je bil Marjan Slano-vec, je krstni let doživel leta 1965.
Letalo ima tri sedeže, dva spredaj in enega zadaj, na mestu četrtega potnika pa je rezervoar z gorivom. Posebnost tega letala je tudi to, da nima aerodinamičnega zvitja krila in je zato brez opozorila zelo rado omahnilo na krilo, zaradi zadnjega repnega kolesa pa velikokrat še na nos. Letalo tako
ni dopuščalo napak pilota, kar je glavni razlog, da jih je toliko končalo v nesrečah. Glede na to, da je kar 67 odstotkov teh letal končalo v nesrečah, tip Libis 180 velja za enega izmed najnevarnejših letal.
Danes je ohranjeno samo eno letalo tega tipa in prav to je bilo v Moškanjcih. Z oznako YU-CVR je opremljeno tudi za nočno letenje in je bilo obnovljeno v prostorih Letalskega centra Maribor.
Na srečanju se je zbralo nekaj več kot 50 veteranov, a tudi tokrat ni šlo brez kančka žalosti, saj so se v nedeljo poslovili od njihovega dolgoletnega člana in bivšega predsednika AK Ptuj Alojza Gojči-ča. Po otvoritvenem in pozdravnem govoru predsednika sekcije veteranov Edija Hojnika in podpredsednika kluba Janeza Lovreca
je sledila pogostitev. Naslednje leto se bodo spet družili, a nekoliko prej, kot je to sicer tradicija. Bliža se namreč 70 let delovanja Aerokluba Ptuj, kar bodo proslavili v začetku junija hkrati z obletnico Dneva slovenskega letalstva, posvečenega pionirju letalstva Edvardu Rusjanu.
J. L.

,. .... ^ no rOQOtñU.Vfc^

Čeprav
mu žena dnevno -
če ga zvečer dobim na 1
* * *
OKNA, VRATA GARAŽNA IflMgl-
www.naitors.si
NAIiORS»
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 204
Gorišnica 1. Gorišnica
1
ueganstv
»u,
«• odrovala NVanca,
0000000000<>0<>0<>0000000000000000<>0<>0<>0<>0<>0<^^ Nagradno turistično vprašanje
Narod
o o
ovi in praznu
Že 54. zapored bodo na Ptuju vižali najboljši narodno-zabavni ansambli Slovenije. V tekmovalnem delu se bo predstavilo 12 ansamblov, od tega bodo nekateri prvič nastopili na najstarejšem narodno-zabavnem odru. S polko ali valčkom se bodo potegovali za kipec Orfeja med kvinteti in ostalimi zasedbami, že po tradiciji bo zakladnico narodno-za-bavne glasbe obogatil z najboljšo skladbo. S Korenovo plaketo bodo nagradili najboljšega vokalista. V revijalnem delu bo nastopil ansambel Slovenski zvoki.
Letošnji festival ne bo samo poklon vsem nastopajočim, ljubiteljem narodno-zabavne glasbe in tradicije, temveč tudi svojevrstni poklon Av-senikovi glasbi, ki praznuje 70 let. Radio Ptuj je postal glasnik narodno-za-bavne glasbe leta 1969, ko je organiziral prvi festival narodno-zabavne glasbe Slovenije. Pomen tega festivala so že takrat spoznali tudi ptujski oblastniki, ki so festivalu nudili vso podporo.
V soboto bodo slavili najboljši mladi glasovi Slovenije, finalisti 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Obiskovalci iz vse Slovenije bodo zaploskali 30 nastopom mladih pevcev v mlajši in starejši kategoriji. Najboljšega v vsaki kategoriji čaka lastna pesem. Gre za edinstven projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi med mladimi. Družba Radio-Tednik Ptuj ga izvaja v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami.
Tretji praznični dan družbe Radio-Tednik Ptuj bo v nedeljo, 3. septembra. S koncertom z izbranimi gosti bo družba skupaj z bralci Štajerskega tednika in Radia Ptuj praznovala 60 let Radia Ptuj in 75 let Štajerskega tednika. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je te dni predstavil program 21. grajskih iger, ki bodo potekale 9. septembra na dvorišču ptujskega
vni ritmi, n ^
gradu. 16. septembra pa bo praznično v Središču ob Dravi, kjer bo potekal že 20. tradicionalni praznik buč, na katerem se bodo obiskovalci lahko prvič posladkali z 20-metrsko bučno rulado velikanko. Bogat program
Foto: Črtomir Goznik
Danes se na Ptuju začenja tridnevno praznično dogajanje družbe Radio-Te-dnik Ptuj. Prvi se bodo predstavili narodno-zabavni ansambli.
letošnjega praznika bo vodila igralka Urška Vučak Markež. Oljarna Jeruzalem Sat pa bo v okviru letošnjega praznika enemu srečnežu podelila letno zalogo bučnega olja. Svetovna turistična organizacija je na spletnem portalu svetovnega dneva turizma, ki ga praznujemo 27. septembra, pozvala turistične organizacije in predstavnike turističnega gospodarstva, da vpišejo načrtovane dogodke, s katerimi bodo obeležili letošnji svetovni turistični dan. Letos bo potekal pod geslom Turizem in zelene naložbe.
Na vprašanje o tem, kdaj se prvič v zgodovini Ptuja omenja današnja Ulica Tomaža Šalamuna in pod katerim imenom, pravilnega odgovora nismo prejeli. V katalogu razstave Po poteh starih Ptujčanov, arheološke raziskave na Stari steklarski na Ptuju, je v prispevku o razvoju srednjeveškega Ptuja tudi zapis o tej ulici. "Z delitvijo prvotnih parcel na manjše enote je med Jadransko in Aškerčevo ulico vzniknila še ena ulica. To je današnja Ulica Tomaža Šalamuna, ki se prvič omenja leta 1230 pod imenom Nova ulica. Njena trasa je razpolovila prvotni prostor parcelacije, saj je bila speljana med zalednimi, dvoriščnimi deli sosednjih parcel," izhaja iz tega zapisa.
Danes sprašujemo, koliko let je od odkritja III. mitreja na Zgornjem Bregu. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 8. septembra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko let je od odkritja III. mitreja na Zgornjem Bregu?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
Foto:JL