cena 110 dinarjev številka 40 ( 844)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titòvo velenje, 9. oktobra 1986
OK ZKS Velenje
S skrbnimi aktivnostmi do prenove
Šaleška dolina
V Šaleški dolini z vrsto prireditvami in slovesnostmi proslavljamo te dni občinski praznik v spomin na noč med 7. in 8. oktober pred 45 leti, ko so partizani za nekaj ur zavzeli mesto Šoštanj. Prireditve ob prazniku so se začele s 13. malo Napotnikovo kolonijo v Zavodnjah, v torek popoldne je bila svečana seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Šoštanj, kjer na ta dan slavijo tudi krajevni praznik. Po svečani seji so se predstavniki krajevne skupnosti in občine ter drugi krajani zbrali na žalni komemoraciji ob spomeniku talcev v tem kraju. Na svojstven način so se v praznovanje 8. oktobra vključili tudi pionirji osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju. Vzeli so čopiče in barve ter označili zgodovinsko pot borcev, ki so napadli to mesto. Kolektiv velenjske Ere bo za praznik jutri izročil namenu prenovljene prostore posestva na Turnu, v Šmartnem ob Paki bodo v soboto z lokalno akcijo v športnem parku sklenili letošnjo uspešno brigadirsko sezono, v krajevni skupnosti Bevče pa bodo v nedeljo dopoldne posadili 88 dreves okoli doma krajanov. Te dni se vrstijo v počastitev praznika še različne športne prireditve.
Osrednja proslava ob letošnjem prazniku občine Velenje bo v soboto. Ob 8.30 bo v domu kulture v Titovem Velenju slavnostno zasedanje skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij, ob 11. pa praznično zborovanje delovnih ljudi in občanov v Belih vodah.
Predsedlstvo OK SZDL Velenje bo v petek, 24. oktobra, pripravilo poisvet za vodstva krajevnih konfetrenc SZDL. Pričel se bo ob 9. uri v Glasbeni šoli v Titovem V/elenju.
Na posvvetu bodo spregovorili o krajevni skupnosti kot temeljni celici naše; družbe, o vlogi in mestu krajevynih konferenc SZDL, še posebejj v sedanjih razmerah ter o operaativnih nalogah organizacij SZDIL do konca letošnjega leta.
25 (odstotkov za stanarine
Podražititev stanarin in najemnin s 1. nnovembrom letošnjega leta je bilaa verjetno glavna točka seje zboroviv in skupščine Samoupravne staanovanjske skupnosti Občine Velelenje. Vsaj tako je bilo sklepati poo živahni razpravi, ki jo je ta pre-edlog sprožil.
Z enim g glasom proti so delegati potrdili i povišanje. Za stanarine bo trebil s i. novembrom odšteti za 25 i odstotkov več denarja in za najejemnine 40 odstotkov več. S temn bomo ob koncu leta dosegli 1,3,32 odstotkov revalozi-rane vrednlnosti stanovanj in ne 1,52 odstotbtkov kot je bilo načrtovano. Zno'ova se nam odmikajo tudi ekonotomske stanarine o katerih govorinimo že dolgo, a do takrat, da jiljih bomo resnično uveljavili bo i verjetno preteklo še
Udeleženci tega posveta lahko svoja vprašanja, na katere bodo odgovorili na posvetu, sporočijo tudi pisno do 17. oktobra. Le tako bodo lahko nosilci posveta na posamezne teme dali kakovostne odgovore. Vprašanja pa naj se, tako svetujejo, nanašajo na težave, na katere vodstva krajevnih konferenc naletijo pri svojem delu, lahko pa so seveda tudi teoretična, z obravnavanega področja seveda.
več
precej časa. Kot je bilo rečeno, bi pomenilo, da plačujemo ekonomske stanarine šele takrat, ko bi z njimi dosegli 3,46 odstotkov revaloriziranih vrednosti stanovanj.
Čeprav je to že tretja letošnja podražitev stanarin, pa še vedno ne bodo zadoščale za vse potrebe in nujne posege v stanovanjih v družbeni lastnini.
Delegati pa so ob tem novem povišanju stanarin menili, da bi bilo potrebno znova pogledati, koliko nosilcev stanovanjske pravice v naši občini ne plačuje stanarin. Ta primanjkljaj pomeni tudi znatna sredstva, ki bi jih v stanovanjskem gospodarstvu še kako potrebovali.
(mkp)
Analiza gibanja članstva v občinski organizaciji Zveze komunistov Velenje v prvem polletju letošnjega leta ter naloge komunistov pri aktivnosti za uresničevanje strategije postopne prenove Zveze komunistov sta bili osrednji vprašanji o katerih so govorili na zadnji seji občinskega komiteja prejšnji teden. Sejo so sklicali v prostorih Doma borcev in mladine in to izkoristili za ogled zbirk v domu, ogledali pa so si tudi film o Titu.
Izvršni svet
Po novem zakonu o veterinarstvu v občinah Velenje in Mozirje naj ne bi več delovala samostojna veterinarska organizacija. Vanjo smo zadnja leta veliko vlagali in jo usposobili, da svoje delo kvalitetno in v primernem obsegu opravlja.
V Celju naj bi za področje vseh osmih občin in dveh zasavskih ustanovili regijski vetiranar-ski zavod, po občinah pa bi delovale temeljne organizacije oziroma enote.
O tem so govorili tudi na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Takšnih usmeritev pa niso podprli, saj po njihovem mnenju to ni racionalizacija veterinarstva. Ugotavljali so na-
Idejno in akcijsko učinkovitost Zveze komunistov je vsekakor potrebno okrepiti, ta naloga pa je v tesni povezanosti s kadrovskim stanjem v Zvezi komunistov. Ravno zaradi tega so pripravili analizo o gibanju članstva v občinski organizaciji, na osnovi nje pa oceno stanja. Ta bo služila za izdelavo kratkoročne in dolgoročne naloge za krepitev teh vrst. Ugotovili so, da so tudi v občinski organizaciji zastopani vsi idejni tokovi, od skrajno le-
mreč, da bi bila takšna organizacija znatno dražja (dodatno bi zaposlovali administrativne delavce in prav gotovo bi bilo potrebno zagotoviti prostorske možnosti — za kar pa ni denarja).
Vsekakor si je potrebno prizadevati, da bo veterinarstvo delovalo na ustrezni strokovni ravni, so poudarili člani izvršnega sveta in vsa sredstva je potrebno usmeriti predvsem v strokovnost ne pa v organizacijo.
Prav gotovo bo o organiziranosti veterinarstva na našem območju tekla beseda v teh jesenskih dneh še na marsikaterem sestanku.
(mz)
vih do skrajno desnih, to pa je eden od zaviralnih elementov pri utrjevanju akcijske enotnosti in doseganju večje učinkovitosti.
Ce smo v preteklem letu ugotavljali, da je močno prisoten trend izstopov iz vrst Zveze komunistov, zdaj lahko rečemo, da je uspelo občinski organizaciji ta trend ustaviti. V prvem polletju letošnjega leta je iz teh vrst izstopilo 49 komunistov, v tej organizaciji pa so delovali poprečno nekaj manj kot 13 let. Največjih je starih od 28 do 40 let.
Iz Zveze komunistov je bilo v glavnem zaradi neaktivnosti črtanih 19 članov ter izključenih 7. Temeljito so analizirali tudi vzroke izstopov, črtanj in izključitev ter ocenili, da ti v glavnem niso zaskrbljujoči, ustavili pa so se ob vzroku, da komunisti izstopajo zaradi neustreznega mesta, položaja in vloge člana in osnovne organizacije v družbi.
V času priprav na kongrese je večina osnovnih organizacij Zveze komunistov pristopila k spremembam metod delovanja, ki so akcijsko naravnane, veliko pa so napravili tudi pri kadrovski prenovi z vidika idejno politične zaostritve do vseh članov, ki rušijo moralni ugled Zveze komunistov. Več pozornosti posvečajo usposabljanju članov — to mora biti neprestana naloga ter pomlajevanju osnovnih organizacij. Ena pomembnih nalog je tudi moralno obnavljanje osnovnih organizacij.
Doseči je treba diferenciacijo in sicer na osnovi uresničevanja zastavlje-
nih nalog, ki jih morajo komunisti urejati z revolucionarno angažiranostjo in višjo stopnjo znanja. Zato so poudarili, mora potekati proces diferenciacije sočasno v osnovnih organizacijah in občinskih organih Zveze komunistov.
Ugotavljali so, da so pozitivni premiki predvsem v pomlajevanju članstva. Skrb zänje je treba še poglobiti, predvsem pa je treba doseči njihovo aktivnejšo vlogo v osnovnih organizacijah mladine. Sprejeli pa so med drugim tudi usmeritev, da pustijo mlade komuniste, ki jih v to organizacijo sprejmejo krajevne organizacije, delovali v tem okolju, ne pa da ti kasneje prestopijo v osnovno organizacijo delovne organizacije.
Vso pozornost so na zadnji seji namenili tudi prenovi Zveze komunistov. Obravnavali so tudi teze prenove Zveze komunistov, ki pa jih je potrebno še konkretizirati in poenostaviti. 18. oktobra načrtujejo usposabljanje za sekretarje in predsednike akcijskih konferenc. Na tem seminarju bodo temeljito spregovorili o nalogah prenove ter začrtali nadaljnje aktivnosti.
V nedeljo ob 1L uri se udeležimo v čimvečjem številu prazničnega zborovanja delovnih ljudi in občanov v Belih vodah
Ob tednu otroka
V društvih prijateljev mladine, po šolah in vrtcih pripravljajo v tem tednu številne kulturne, športne in družabne prireditve. Na šolah so imeli med drugim »Mitinge miru«. Tako je bilo tudi na osnovni šoli Štirinajste divizije, kjer je nastal gornji posnetek. Več o tem na 8. strani.
Predsedstvo OK SZDL Velenje
Brezbrižnost delegatov iz ozdov
V tem času potečejo mandati delegatom v skupščinah sedemnajstih krajevnih skupnosti v občini Velenje. Na ravni občinskega vodstva so se dogovorili, da morajo v spomladanskih mesecih oziroma najkasneje v mesecu septembru, krajevne konference socialistične zveze izvesti postopek evidentiranja delegatov, saj morajo bitti vse skupščine, ki jim poteče mandat, izvoljena do 15. novembra.
Na zadnji seji predsedstva občinske konference so med dru-
gim v zvezi s tem predlagali, da tudi v ostalih desetih krajevnih skupnostih ocenijo delo delegatov in tiste, ki niso zares vzeli svojega delegatskega poslanstva, zamenjajo. Se posebej so poudarili, da skorajda brez izjem zelo slabo delajo delegati pri skupščinah iz organizacij združenega dela. Prav tako ne moremo biti zadovoljni s samim delovanjem skupščin, ki niso zaživele kot bi morale in so največkrat potisnjene na rob dogajanja.
(vos)
Posvet za vodstva KK SZDL
Cilj — učinkovitejše delo
Zveze komunistov
0 novi organiziranosti veterinarstva
2. stran * nSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje	9. oktobra 1986
Gorenje
Pomembnost ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja
Na zadnji seji, bila je konec septembra, je koordinacijski odbor sindikata Gorenje SOZD pregledal polletne rezultate poslovanja. Razpravljalci so se še posebej zavzeli za uveljavitev sistema spremljanja, nadzora izvajanja in koordiniranja nalog uresničevanja programa razvojne sanacije in obnove Gorenja.
Pobuda za zmanjšanje vseh vrst stroškov poslovanja se, razumljivo, še ne more odražati v polletnih rezultatih poslovanja. Storiti pa je treba vse, da bodo v vseh delovnih okoljih sprejete ukrepe dosledno uresničevali in da bodo doseženi načrtovani cilji, saj bo le tako mogoče uveljavljati začrtano politiko osebnih dohodkov. Sicer je Koordinacijski odbor sindikata predlagal delovnim organizacijam, da kar
najbolj odgovorno pristopijo k izdelavi predinvesticijskih projektov. Predlagal pa je tudi, da bi se pripravila analiza režije in drugih «bremenitev gospodarstva, tako v okviru Gorenja kot na drugih ravneh. Republiškemu odboru sindikata kovinarjev Slovenije pa je bilo predlagano, da se aktivno vključi v razreševanje težav v zvezi s cenami; trenutno stanje je nevzdržno in je treba nelogičnost kar najhitreje odpraviti.
Na seji, ki so se je udeležili tudi Albert Vodovnik in Dušan Rovanšek, predsednik in sekretar Republiškega odbora sindikata kovinarjev ter Ivan Kramar, predsednik MS ZSS Celje, je koordinacijski odbor sindikata Gorenja, med drugim, obravnaval še predloge sanacijskih progra-
mov Gorenja Procesna oprema in Gorenja Glin in ugotovil, da je dana dobra osnova za spremembo razmer. Sproti pa bo treba ocenjevati izvajanje sanacijskih programov, ob obravnavi rezultatov gospodarjenja pa ugotoviti učinkovitost ukrepov.
Koordinacijski odbor sindikata Gorenja se je seznanil tudi z aktivnostmi za oblikovanje delovnih organizacij Gorenje Bira Bihač in gorenje Mali Gospodinjski aparati Nazarje. Soglašal je še s pobudami in predlogi za tesnejše povezovanje Gorenja s sorodnmi delovnimi organizacijami in poslovnimi sistemi pri nas in v svetu. Izoblikoval pa je tudi predlog sestave komisije za podeljevanje priznanj na ravni sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
(an)
Izvršni svet v EKU
Tudi manjše DO naša bodočnost
Delovni organizaciji Elektro-kovinarska oprema — EKO, ki je ena izmed delovnih organizacij naše občine, na kateri gradimo poleg obeh velikih gigantov, našo bodočnost, so namenili člani izvršnega sveta na zadnji seji osrednjo pozornost.
Predstavniki te delovne organizacije so jih seznanili s svojimi proizvodnimi programi, ki so tehnološko, razvojno in tržno v večini zanimivi, med njimi pa je tudi veliko takih, s katerimi uspešno prodirajo na tuja tržišča. Predstavili jo bomo v eni naslednjih številk Našega časa.
Žal pa se srečujejo v tem delovnem okolju tudi z mnogimi težavami, ki ovirajo njihov uspešnejši razvoj. V prvi vrsti izpostavljajo kadrovske, neprestano pa se opletajo tudi z likvidnostnimi težavami.
Na razgovoru s člani izvršnega sveta pa so izpostavili še eno težavo, ki je po njihovem mnenju zelo pereča. Delovna organizacija Glin je namreč pričela s proizvodnjo strešnih oken, ki jih proizvaja delovna organizacija EKO že dobrih 10 let in jih tudi zelo uspešno izvažajo, je pa to eden njihovih najbolj perspektivnih programov. Konkurenta v neposredni bližini delavci EKO vsekakor niso veseli.
Razvojne perspektive delovne organizacije EKO so člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje podprli, poudarili pa so tudi, da se morajo manjše organizacije združenega dela v dolini bolj povezati. Skupne točke prav gotovo lahko najdejo na vseh področjih delovanja. Nosilka povezovanja naj bi bila delovna organizacija EKO. (mz)
Občinska
sindikalna
politična
šola
Komisija za izobraževanje in kulturo pri Občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje pripravlja letos že drugič zapored občinsko sindikalno politično šolo, ki bo z delom pričela predvidoma 23. oktobra.
Šola bo trajala tri tedne, namenjena pa je predsednikom koordinacijskih odborov sindikata sozd, predsednikom konferenc osnovnih organizacij, predsednikom sindikalnih konferenc in predsednikom osnovnih organizacij enovitih delovnih organizacij ter dislociranih in večjih temeljnih organizacij. Seveda pa je odprta tudi za vse druge sindikalne aktiviste, (mkp)
V Biri pomemben proizvodni dosežek
Zaposleni v najmlajši Gore-njevi delovni organizaciji, v Gorenju Bira v Bihaču, so dosegli septembra pomemben proizvodni dosežek. Izdelali so 35.217 hladilno zamrzovalnih aparatov v vrednosti skoraj 1,75 milijarde dinarjev. Septembrski proizvodni načrt so presegli za 7 %, v primerjavi z mesecem avgustom, ko
so bili delavci Gorenja Bira teden dni na kolektivnem dopustu, pa so proizvodnjo hladilnozamr-zovalnih aparatov povečali za dobrih 52 %.
Septembrski proizvodni dosežek je odraz vse bolj odločnega uresničevanja ukrepov, ki so jih bili sprejeli v delovni organizaciji Gorenje Bira za dosego letoš-
njega proizvodnega in izvoznega načrta (izdelava 300.000 hladilno zamrzovalnih aparatov). S tem bodo ustvarjeni osnovni pogoji za uresničitev proizvodnega načrta za prihodnje leto, ko želijo v Bihaču izdelati že 420.000 hladil-nozamrzovalnih aparatov.
(an)
Delavski svet Gorenje SOZD
Gospodarjenje,
novi člani Gorenja
Delegati delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela so na zadnji seji, 30. septembra v Titovem Velenju, pregledali rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju in ocenili možnosti za delo in gospodarjenje do konca letošnjega leta. Pri tem so poudarili, da morajo prav v vseh delovnih okoljih dosledno uresničevati sprejete ukrepe za izpolnitev letnih proizvodnih in izvoznih načrtov.
V	nadaljevanju seje so verificirali sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka v Gorenju SOZD ter pregledali sanacijska programa tozda Poslovna oprema Ptuj Gorenja Procesna oprema in Gorenja Glin Nazarje. Seznanili pa so se še s poročilom o združevanju in porabi sredstev, namenjenih v Gorenju za razvojne programe.
Soglašali so z izstopom delovne organizacije Petar Drapšin Kikinda iz sozda Gorenje ter verificirali pristopa delovnih organizacij Iskra Delta in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje v Gorenje SOZD. Delegati delavskega sveta sozda Gorenje pa so na zadnji seji sprejeli še pravilnik o priznanjih Gorenja in imenovali komisijo za podeljevanje priznanj.	(an)
Pozornost — lepa čednost
V	krajevni skupnosti Gorica v Titovem Velenju posvečajo vso pozornost svojim najstarejšim krajanom. Še posebno lepo pa se jih spomnijo ob njihovih »okroglih« jubilejih. Tako so ta mesec obiskali dve svoji sokrajanki — Frančiško Trobej in Jeleno Sta-mol — jima čestitali in z njima poklepetali.	(mkp)
12. oktober — dan inovatorjev
12. oktober je Dan inovatorjev Jugoslavije. Letos ga bomo že sedmič zapored v Titovem Velenju počastili z razstavo inovacijski pa bo tokrat prvič tudi medobčinska, saj se bo »žetvi inovacij Šaleškega gospodarstva« — takšno je bilo lansko geslo občinske razstave, pridružila tudi predstavitev inovacij iz občine Mozirje.
Razstava inovacij bo tokrat v Rdeči dvorani v času od 20. do 30. oktobra, 24. oktobra pa bo, prav tako v Rdeči dvorani, podelitev nagrad in priznanj inovatorjem občine Velenje.	(mkp)
Sporna tema
I
Konferenca OOZS DO VEKOS je 1. oktobra 1986 skupaj s predstavniki Občinskega sveta ZSS zveze sindikatov Slovenije obravnavala ■ članek »Sporna podražitev toplotnega ogrevanja«, objavljen v pretekli številki »Našega časa«.
Sporni naj bi bili dve stvari — postopek sprejemanja cen in pomanjkljivosti pri računanju.
1. V DO Vekos ugotavljamo, da je sprejemanje cen v delovni organizaciji potekalo v skladu z Družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1986 (Ur. 1. SRS 2/86), saj so delegati delavskega sveta TOZD Toplotna oskrba, v so-
delovanju z delegati uporabnikov sprejeli pobudo o spremembi cen že v začetku meseca junija 1986. Pobuda s problematiko je bila posredovana organom občinske komunalne skupnosti in komiteju za gospodarstvo občine.
Na osnovi osvojene pobude s strani samoupravnih organov SKIS, je delavski svet zopet v sodelovanju delegatov uporabnikov sprejel dokončen sklep o spremembi cene toplotne oskrbe dne 26. 8. 1986.
2. Okrog spornosti podražitve toplovodnega ogrevanja
Ugotovitev o 152-odstotni podražitvi, ki naj bi veljala od januarja do septembra je napačna, ker so se cene toplote v tem obdobju povečale le za 52 odstotkov. Zaradi podražitve energije za 81 %, je bilo nujno
zvišati tudi toplotno energijo. Ta se je v povprečju zvišala za 65 odstotkov. Povprečna rast toplotnega ogrevanja bo tako v tem letu v primerjavi s ceno december 1985 — 78-odstotna, kar lahko uporabnik (z manjšimi odstopanji) preveri pri lastnem obračunu. Pri oblikovanju cene je potrebno upoštevati še izgube na omrežju, ki so v sezoni tudi do 11-odstotne.
Na ceno vplivajo pa tudi izgube zaradi priključitev oddaljenejših predelov, ter odstopanja, ki nastajajo pri pavšalnem obračunu.
3. Delavci DO Vekos podpiramo prizadevanje Odbora za delovne in življenjske razmere z željo, da razširi delovanje na vsa sporna področja v našem sistemu.
Kolektiv DO »VEKOS«
Samoprispevek krajanov — temelj razvoja
Dobro leto po uspešno izvedenem referendumu že lahko pokažemo rezultate, ki popolnoma opravičujejo namen zbiranja sredstev. Na zadnji, 5. seji Odbora za nadzorovanje, usklajevanje in razporejanje sredstev IV. samoprispevka so člani potrdili poročilo o realizaciji dela plana za leto 1986 in sprejeli plan delitve do konca leta. Ker izgradnja VII. osnovne šole nekoliko kasni, je Odbor v skladu s sporazumom sprejel predlog, da se del teh sredstev nameni za tiste programe, ki jih imajo KS v začetku leta 1987 in s tem zagotovi smotr-
no uporabo samoprispevka.
Delegati v Odboru skrbno usmerjajo sredstva in se medsebojno dogovarjajo za tak vrstni red izplačil, ki omogoča učinkovito gospodarjenje. Zaradi visoke stopnje inflacije je dogovarjanje nujno potrebno, seveda v okviru sprejete dinamike. (PRILOGA - FINANČNO POROČILO)
Sredstva so se v skladu s plani KS koristila za izboljšanje in modernizacijo cest, igrišč, toplifika-cije, domov KS, kanalizacij, itd., še posebej pa za izgradnjo nekaterih novih objektov.
Naštejmo nekaj večjih dokončanih nalog:
1.	Bele vode
2.	Bevče
3.	Družmirje—Gaberke
4.	Edvard Kardelj
5.	Lokovica
6.	FLL Pesje
7.	Plešivec
8.	Podkraj —Kavče
9.	Šmartno ob Paki
10.	Šmartno—Titovo Velenje -
11.	Ravne
12.	Stare Velenje
13.	Šalek—Gorica
14.	Šoštanj
15.	Škale
16.	Desni breg
17.	Zavodnje
18.	Topolšica
cesta Grebenšek—Razpodovnik Kovač—Visoški vrh Loka — Sp. Brložnik športno igrišče
rekonstrukcija ceste Sp. Bevče—Zg. Bevče
dokončanje športnega igrišča in modernizacija ceste proti Umbrah-tu in proti Kovaču ureditev Kardeljevega trga in otroškega igrišča
dokončanje športnega igrišča in ceste Križnik—Penk dokončan gasilski dom in cesta Pohorskega bataljona cesta v Sopoti dom KS dom KS dom KS
modernizacija ceste na Pristavo, vodovod, avtobusno obračališče dokončanje toplifikacije in cestnega odcepa
nove cestne povezave in ureditev več pešpoti
ureditev ceste Šoštanj—Topolšica in več krajevnih cest modernizacija cest telefonija
ureditev mrliške veže izgradnja asfaltirane ceste Mladika—Penšek in modernizacija drugih cest
Pri naštevanju uspehov seveda nikakor ne smemo pozabiti omeniti tudi nabavo ultrazvoka, ki je bil v soglasju z vsemi KS realiziran predčasno (20,000.000 din).
Pri naštevanju vseh pomembnejših dosežkov pa ne moremo mimo ugotovitve P OK SZDL, ki je ob obravnavi dela Odbora ugotovilo, da se doseženim re-
zultatom v KS posveča vse premalo pozornosti in da krajani niso dovolj informirani o novih pridobitvah, ki jim izboljšujejo kvaliteto življenja.
Tudi dokumentacija ni vedno dovolj skrbno pripravljena, zato je P OK SZDL opozorilo upravne organe na dosledno delo.
V vsakem primeru pa lahko
ugotovimo, da poteka koriščenje samoprispevka v skladu s spreje timi programi in dogovori, da daje pričakovane rezultate in da krajani ta sredstva oplemenitijo še s številnimi prostovoljnimi urami in drugimi sredstvi.
ODBOR
Titovo Velenje, 6. 10. 1986 Štev.: 01-9/33-86
Pregled realizacije v 1985 in 1986
Zap.		Realizirano 85
št.	KRAJEVNE SKUPNOSTI	
1.	BELE VODE	40,370.000
2.	GORICA	10,094.700
3.	PODKRAJ —KAVČE	12,236.000
4.	PLEŠIVEC	4,830.000
5.	ZAVODNJE	2,710.000
6.	PAKA	3,220.000
7.	ŠMARTNO OB PAKI	5,474.000
8.	RAVNE	2,769.200
9.	GORENJE	3,542.000
10.	ŠKALE	6,440.000
11.	LOKOVICA	4,637.000
12.	DRUŽMIRJE—GABERKE	4,025.000
13.	TOPOLŠICA	2,447.200
14.	PESJE	2,415.000
15.	STARO VELENJE	19,320.000
16.	ŠOŠTANJ	6,440.000
17.	SKORNO-FLORJAN	3,703.000
18.	DESNI BREG	1,610.000
19.	ŠMARTNO-T. VELENJE	2,978.500
20.	EDVARD KARDELJ	3,220.000
21.	LEVI BREG	—
22.	CIRKOVCE	2,220.000
23.	KONOVO	
24.	STARA VAS	
25.	BEVČE	
26.	ŠALEK	
	SKUPAJ:	144,701.600
1986 do 3. 10. 1986
20,124.700 12,627.757 3,185.140 1,257.300 1,519.100 4,038.200 13,425.660 5,520.852 6,922.020 13,676.400 2,612.470 1,047.750 18.637.032 3,628.650 48,031.136 16,676.400 10,163.930 7,419.100 775.335 7,938.200 16,000.000 2,220.000 3,600.000 7,100.000 5,144.000 2,000.000
235,291.132
+ OIS - oš + MEDICINSKA OPREMA
35,000.000 20,000.000
VSE SKUPAJ:
Opomba: V KS Šentilj za to obdobje niso načrtovali porabe
144,701.600
290,291.132
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center /a informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja
1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni-
ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451,
854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je
4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica
Titovo Velenje, številka
52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture,
tisk in odprema: ČGP Večer
Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne piačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
9. oktobra 1986
ìitovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Prizadevanja za zaokrožitev programa računalništva v Sloveniji
Združitev Iskre Delta v sozd Gorenje prvi korak za tesnejše povezovanje in sodelovanje Iskre
in Gorenja
Hotenja za sodelovanje in povezovanje nosilcev računalniških sistemov pri nas niso nova. V Sloveniji smo 1982. leta sprejeli samoupravni sporazum in zakon o razvoju, proizvodnji, trženju in vzdrževanju računalniških sistemov. Med podpisniki tega samoupravnega sporazuma sta tudi sozda Iskra in Gorenje, ki sta bila določena za temeljna nosilca tega programa v Socialistični republiki Sloveniji.
Kljub sprejetemu samoupravnemu sporazumu in zakonu pa so bile v Sloveniji zmogljivosti za razvoj, proizvodnjo, trženje in vzdrževanje računalniških sistemov še naprej razdrobljene in nepovezane, zaradi česar na jugoslovanskem tržišču in v mednarodni delitvi dela niso predstavljale poslovnega dejavnika, kot bi ga objektivno lahko.
Ob nastajanju omenjenih aktov (samoupravnega sporazuma in zakona) je organizacijska oblika prehitevala razvoj vsebine. Šele zdaj so, kar velje zlasti za sozd Gorenje, na voljo nekateri nujni pogoji za razvoj programa poslovnega računalništva (ustrezno poznavanje področja elektronike kot stroke, zlasti bazične mikroračunalniške tehnologije, profesionalni pristop, ki ga zahteva računalništvo, kritična masa znanja in sredstev itd.). Vsi dosedanji parcialni poizkusi razvoja poslovnega računalništva na Slovenskem pa so bili v preteklosti pod precejšnjim vplivom multi-nacionalnih in transacionalnih družb, kar je postavljalo potencialne nosilce programa računalništva v odvisnost.
Primerjalne prednosti na področju poslovnega računalništva
Sestavljeni organizaciji združenega dela Iskra in Gorenje imata naslednje primerjalne prednosti na področju poslovnega računalništva:
# Delovna organizacija Iskra Delta razpolaga s kritično maso ustreznega šolanega in usposobljenega kadra in lokacij-
sko pozicijo v Ljubljani, ki je pomembna z vidika pridobivanja in zadrževanja ustreznih kadrov; razpolaga z določenimi izvirnimi računalniškimi znanji in izkušnjami; ima utečene dobre poslovne odnose s tujimi in domačimi poslovnimi partnerji s področja računalništva; obvladuje oskrbno in trženjsko funkcijo z vsemi specifičnostmi, ki jih zahteva področje računalništva; ima dobro organizirano izobraževanje in usposabljanje kadrov, tako doma kot v tujini; z resnimi poslovnimi odnosi si je pridobila določene izkušnje in tudi reference pri uporabnikih.
• Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema
razpolaga zlasti z določenimi razvojnimi, tehnološkimi in proizvodnimi zmogljivostmi na področju poslovnega in procesnega računalništva; z določenim kvan-tumom ustreznega, zlasti tehničnega kadra; z razvejano zunanjetrgovinsko mrežo ter razvito prodajnoservisno mrežo v Jugoslaviji ; obvladuje določene spremljevalne tehnologije (procesna tehnika, predelava plastike); Gorenje pa predstavlja tudi dober referenčni poligon z vidika testiranja in aplikacije računalniškega podprtja poslovno in-formacijsskih sistemov za vse poslovne funkcije, od razvojne in proizvodne do servisne.
Združevanje vseh razpoložljivih zmogljivosti v enoten delovni proces
Da bi pospešili uresničevanje enotnega programa razvoja, proizvodnje, trženja in vzdrževanja računalniških sistemov v Sloveniji, in da bi bil osnova povezovanja samoupravni reprodukcijski proces v vseh njegovih razsežnostih, ki naj skozi integrati-vno funkcijo zagotovi ustvarjanje sinergijskih učinkov in nove kvalitete v medsebojnih odnosih, je delovna organizacija Gorenje Procesna oprema predlagala vključitev delovne organizacije Iskra Delta v sestav sozda Gorenje in vključi'ev tozdov Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Titovo Velenje ter Poslovna oprema Ptuj delovne
Občinski komite za družbene dejavnosti
Znova o osebnih dohodkih
Ničkioliko razburjenja in žolčnih razprav je že »pov-zročila«< sanacija osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih, pa še vedno je to osrednja točka marsikatere seje na vseh miogočih ravneh. Tudi na poniedeljkovi seji občinskega k;omiteja za družbene-dejavnojsti je to bila edina točka dne;vnega reda.
Po zaaključnem računu za leto 19855 so osebni dohodki zaposlernih v družbenih de-javnostilh zaostajali za 14,34 odstotkcov za osebnimi dohodki v gospodarstvu. V letošnjem i letu se je ta razkorak še poveččal. Ob polletju naj bi bili osebsni dohodki v družbenih dejijavnostih manjši za okoli 177 odstotkov v primerjavi z goDspodarstvom. Že lani je bila vv občini zato sprejeta usmeriteev, da je treba te čimprej uskkladiti. Zaostajanje je bilo takco veliko, da bi ga v enem let:tu težko nadomestili.
Lanska t uskladitev je bila delna, dokaončno pa naj bi osebne dohoodke v družbenih de-javnostilih uskladili v zadnjih treh messecih tega leta, in sicer tako,), da se ob zaključnem računu 1 1985 ugotovljeno za-ostajanjeje doda masi za oseb-
ne dohodke po tretjinah. Tako naj bi vendarle prišli na zeleno vejo v mesecu decembru letos oziroma po zaključnem računu za leto 1986.
Decembrske plače pa naj bi bile osnova za soločitev mase za osebne dohodke v letu 1987. Da bi preprečili prihodnje leto kakršnokoli zaostajanje za gospodarstvom, so člani komiteja za družbene dejavnosti zadolžili strokovne službe sis družbenih dejavnosti in izvršni svet, da z enomesečnim zaostankom izvajajo sprotne kontrole. Tako zastavljen program v tem koledarskem letu omogoča poračune od 1. januarja letos dalje za tekoče usklajevanje osebnih dohodkov s planirano in pò zaključnem računu ugotovljeno rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu ter izključuje poračune za delež rasti zaradi uskladitve ravni osebnih dohodkov v negospodarstvu v OD v gospodarstvu. Dodatne zaposlitve v letu 1986 se upoštevajo po realni dinamiki zaposlovanja, in sicer tako, da se prikaže število pogojno nekvalificiranih delavcev oziroma pripadajoči bruto osebni dohodek po vrednosti na
organizacije Gorenje Procesna oprema v delovno organizacijo Iskra Delta Združevali bi razpoložljive resuse, zlasti na področju raziskav in razvoja, proizvodnje in tehnologije, oskrbe in trženja, vzdrževanja in servisiranja ter šolanja in usposabljanja domačih kadrov in uporabnikov.
Ob obravnavi tega predloga so delavci Gorenja Procesna oprema in Iskra Delta ugotovili, da bo mogoče razvojen cilje na področju razvoja, proizvodnje, trženja in vzdrževanja računalniških sistemov hitreje in kvalitetneje uresničevati s tesnejšo statusno povezanostjo delovne organizacije Iskra Delta v sozd Gorenje kot skupno dogovorjene organizacije za razvoj, proizvodnjo, trženje in vzdrževanje računalniških sistemov v sozdih Gorenje in Iskra. To pa hkrati pomeni povezavo vseh obstoječih zmogljivosti v enoten delovni proces.
Zaposleni v delovnih organizacijah Iskra Delta in Gorenje Procesna oprema so predlagane spremembe samoupravne in poslovne organiziranosti sprejeli na referendumu 29. septembra 1986.
Poslovni sistem, odprt tudi za druge računalniške delovne organizacije
Z združitvijo v sozda Iskra in Gorenje bo lahko delovne organizacija Iskra Delta povezala tista sorodna področja v obeh sistemih, ki predstavljajo presečne površine na področjih velikih in malih računalniških sistemov za poslovne namene ter omogočila oblikovanje skupne razvojne strategije zanje in pa združevanje znanja, dela in sredstev v obeh sistemih za realizacijo skupnih razvojnih in poslovnih ciljev na področju računalništva. Takšne usmeritve so povsem v skladu z dokritno in razvojno politiko sozda Gorenje, ki proklamirata odprtost tega poslovnega sistema združenemu delu in njegovo odločenost za vse hitrejše in kompletnejše vključevanje v mednarodno delitev dela.
Delovni organizaciji Iskra Delta in Gorenje Procesna oprema sta torej odločeni prispevati svoj delež za združitev intelektualnih, materialnih in organizacij-
pogojno nekvalificiranega delavca v gospodarstvu občine po zaključnem računu 1985. Za to je potrebno le tekoče usklajevanje, brez usklajevanja ravni.
Ker zaradi izgub v energetiki gospodarstvo občine Velenje ne izkazuje dohodka, ki bi ga lahko vzeli za osnovo uravnavanja . ^ohodka sis družbenih dejavnosti in s tem za osebne dohodke delavcev v teh dejavnostih, je za izhodišče služila uskladitev rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu Slovenije. Indeks ocene je 210. Zato so strokovne službe komiteja za družbene dejavnosti izdelale tretjo valorizacijo plana finančnih sredstev za sise družbenih dejavnosti. Za izvajanje svojih programov, solidarnost, vzajemnost, skupne naloge, za investicijsko vzdrževanje bi rabili 10.413.750 dinarjev. Ob planirani 9 odstotni rasti in 9,7 odstotnem prilivu sredstev, kot je bil prejšnji mesec, bi ob enakih prispevnih stopnjah zbrali po oceni za 117 milijonov dinarjev več. Ta denar pa so člani komiteja za družbene dejavnosti namenili za pospešeno amortizacijo zgradb osnovnih šol. Seveda je to denar, ki ga še nikjer ni, in niti ne vemo, ali ga bomo v občini zbrali. Vse so zaenkrat le še ocene oziroma ugibanja.
Usklajevanje osebnih dohodkov v negospodarstvu je
skih zmogljivosti za uresničitev enotnega razvoja, proizvodnje, trženja in vzdrževanja računalniških sistemov v Sloveniji ter oblikovati poslovni sistem, odprt tudi za druge organizacije združenega dela v Jugoslaviji. V teh prizadevanjih je že dana pobuda delovni organizaciji Birostroj Maribor za združitev v sozd Gorenje.
Preko internih bank sozdov Gorenje in Iskra ter drugih bančnih organizacij bo uveljavljena enotna strategija skupnih vlaganj v usmerjene raziskovalno-razvoj-ne projekte posameznih družin proizvodov. Okrepljena bodo prizadevanja za sistematično pridobivanje, Šolanje in usposabljanje kadrov ter za njihovo specializacijo.
Pospešena informatizacija ter tesnejše povezovanje in sodelovanje Iskre in Gorenja
V delovnih organizacijah Gorenje Procesna oprema in Iskra Delta so trdno prepričani, da bo takšna zasnova razvoja ob spremenjeni miselnosti in širjenu računalniške informacijske kulture pomenila tudi pomemben razvojni impulz za druge razvojne programe. S tesnim sodelovanjem in medsebojnim oplaja-njem znanja z izobraževalnim sistemom na vseh stopnjah šolanja ter z organsko povezanostjo z drugimi segmenti združenega dela ter vključenostjo v mednarodno delitev dela bo združevanje zmogljivosti za uresničitev enotnega programa razvoja, proizvodnje, trženja in vzdrževanja računalniških sisstemov v Sloveniji lahko pomembno prispevalo tudi k procesom splošne družbene integracije, to je k premagovanju razdrobljenega dela in dvigu tehnične ter poslovne kulture v ožji in širši družbenopolitični skupnosti. Zagotovilo pa bo tudi pospešeno informatizacijo sozdov Gorenje in Iskra ter drugih asociacij združenega dela.
Združitev delovne organizacije Iskra Delta v sestav sozda Gorenje pa naj bi bila tudi prvi konkreten korak v smeri tesnejšega povezovanja in sodelovanja poslovnih sistemov Iskra in Gorenje.
Spontana pobuda delavcev
29. septembra so se zaposleni v tozdih Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Titovo Velenje in Poslovna oprema Ptuj Gorenja Gospodinjski aparati ter v delovni organizaciji Iskra Delta odločali o samoupravni in poslovni preobrazbi obeh delovnih organizacij. V prizadevanjih za zaokrožitev programa računalništva so takšno preobrazbo-predlagali delavci Gorenja Gospodinjski aparati.
Visoka udeležba na referendumih in večinski »za« za predlagane spremembe pomenita sestavni del prizadevanj za pospešeno realizacijo zakona o računalništvu in samoupravnega sporazuma o računalniškem sistemu v SR Sloveniji, ki smo ju sprejeli 1982. leta.
»Ocenjujemo, da bo ta integracijska oblika, ki je odprta tudi za druge poslovne partnerje s področja računalništva v SFR Jugoslaviji pomembno doprinesla k zaokroževanju programa računalništva v slovenskem in jugoslovanskem prostoru ter bistveno pospešila njegov nadaljnji razvoj. Hkrati pa bo zagotovila še boljše možnosti za skupno vključevanje v mednarodno delitev dela. In kar je najvažnejše — dala bo še večjo razvojno perspektivo in socialno varnost vseh delavcev, ki danes v Iskri in Gorenju delajo na programu računalništva »poudarja Henrik Dvoršak, predsednik poslovodnega odbora Gorenja Procesna oprema.
»Morda je malo presenečenje odločitev Gorenja Procesne opreme in Iskre Delte, nosilcev enotnega računalniškega sistema
v Sloveniji, da se še trdneje povežemo in še bolj odločno kot doslej uresničujemo cilje iz leta 1982.
Pobuda delavcev Gorenja Procesna oprema, da se dva njhova tozda vkjučita v našo delovno organizacijo, Iskra Delta pa v sozd Gorenje, je bila spontana. Tako bomo zdaj v dveh sozdih, v Iskri in Gorenju, izvrševali svoje pravice in dolžnosti, vse z namenom, da se kar najbolj povežemo in da izkoristimo obstoječe proizvodne, razvojne in tehnološke zmogljivosti«, dodaja Janez Škrubej, glavni direktor Iskra Delta.
Z združitvijo v delovno organizacijo Iskra Delta se bosta to/da Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Titovo Velenje in Poslovna oprema Ptuj preoblikovala v področno enoto Program perifernih enot Iskra Delta, ki bo dopolnjeval in zaokroževal celotno ponudbo proizvodov Iskra Delta. Delovna organizacija Gorenje Procesna oprema pa bo v prihodnje v okviru sozda Gorenje uresničevala programske usmeritve na področju strojegradnje, proizvodnje procesnih sistemov in energetike, in to s sodelovanjem z zainteresiranimi sorodnimi delovnimi organizacijami tudi izven sozda Gorenje.
A. N.
Termoelektrarna Šoštanj
Proslavili 30-letnico delovanja
Tridesetletni jubilej termoelektrarn, ki so ga, 3. oktobra, proslavili na svečani seji delavskega sveta in Društva energetikov Šoštanj ter ob prisotnosti številnih gostov iz Zagreba, Ljubljane in Maribora je bil pomemben uvod v praznovanje 8. oktobra, praznika občine Velenje in krajevne skupnosti Šoštanj. Na svečani seji so podelili tudi plakete in značke Nikola Tesla, ki jih podeljuje Jugoslovansko združenje elektrogospodarstva Beograd.
Slavje je v okrašeni dvorani Doma kulture v Šoštanju pričel predsednik delavskega sveta Božidar Repnik, sledil pa je prisrčen kulturni program osnovnošolcev iz Titovega Velenja. Udeleženci so imeli priložnost videti tudi zelo uspel film o izgradnji zadnje faze elektrarne. Graditi
bila tudi ena izmed točk dnevnega reda izvršnega sveta skzpščine občine Velenje. Potrdili so usmeritve komiteja za družbene dejavnosti, ob tem pa dosledno zahtevajo
progfame tega usklajevanja — izdelati jih morajo izvajalci — potrjeni pa morajo biti na samoupravnih organih oziroma^ skupščinah,
-tp-
33. mednarodna razstava »Sodobna elektronika 86«
Predstavitev Gorenjeve elektronike
Od 6. do 10. oktobra je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču 33. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, računalništva, robotizacije in nukleonike. Na »Sodobni elektroniki 86« sodeluje tudi sestavljena organizacija združenega dela Gorenje, ki predstavlja dosežke in razvojna hotenja s področja elektronike, s katero se vse bolj uveljavlja doma in na tujem.
Med novostmi, ki jih ponuja na ogled Gorenje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, velja omeniti novo sodobno glavno postajo kabelske televizije, sistema za sprejemanje satelitskih programov na frekvencah 4 GHz in 12 GHz (s slednjim na Gospodarskem razstavišču v živo spremljajo in distri-buirajo 5 satelitskih programov), nove družine profesionalnih antenskih naprav in pribora ter izdelke široke po-
trošnje. Nadalje Gorenje predstavlja nova terminala Paka 3100 in Paka 5000, pa posodobljen mikroračunalnik Dialog, procesne sisteme (procesni računalnik KLAS in prostoprogramirani krmilnik PLK) in sistem za zajemanje časa (ki je bil razvit s sodelovanjem Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane).
Med obiskovalci vlada precejšnje zanimanje tudi za Gorenjev sistem za obveščanje gostov v turističnih objektih, za nov stereo barvni televizijski sprejemnik, novo šasijo barvnega televizijskega sprejemnika, videorekorder VHS in ozvočevalno napravo.
S sodelovanjem s PTT pa predstavlja Gorenje na ljubljanskem 33. mednarodnem sejmu »Sodobna elektronika« tudi video teks terminal v okviru projekta YUVF.KS.
(an)
so jo pričeli 1. februarja 1975, dela pa zaključili konec leta 1977, januarja 1978 pa je že začela obratovati. Film bodo odslej predvajali tudi vsem ekskurzijam v elektrarni. Da je film tako uspel ima največ zaslug elektrotehnik Maks Lomšek, ki je bil dolga leta odličen strokovnjak in mentor mlajšim. Pri predvajanju filma, ki prikazuje tudi celotno Šaleško dolino je spregovoril direktor ing. Jaro Vrtačnik in v zelo jedrnatih besedah orisal 30 let prehojene poti kolektiva. Čestital je delavcem jubilantom ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izgradnji tega našega največjega elektro giganta, ki daje več kot polovico potrebne energije v Sloveniji.
Hkrati je poudaril, da se zavedajo, kakšne negativne posledice pušča delovanje elektrarne v svoji bližnji pa tudi daljni okolici, še posebno v gozdovih in obljubil, da se bodo potrudili preprečiti tudi to nevšečnost.
Nato je Francu Roganu, Tonetu Florjancu, Leopoldu Dvoršku in Borisu Matjažu podelil plaketi in znački Nikole Tesle.
Predsednik društva energetikov Šoštanj, Franc Rogan, se je zahvalil kolektivu Elektrarn za vso pomoč in hkrati poudaril, da se bodo v društvu tudi v bodoče zavzemali za čim večje usposabljanje svojih članov pri delu v elektrarni, še zlasti, ker imajo zelo uspešne stike s pobratenim društvom energetikov iz Zagreba, v imenu katerega je spregovoril in izrekel čestitke jubilantom prof. Ivan Topolšek, ki je v svojem govoru poudaril uspehe dolgoletnega sodelovanja. Iskrene čestitke pa je izrekel tudi predsednik slovenskih energetikov ing. Rastko Močnik in poudaril pomembnost obratovanja šoštanjske termoelektrarne za slovensko gospodarstvo.
Ob koncu pa še to. V prostorih jedilnice v TEŠ so pripravili tudi pestro foto razstavo, ki s številnimi črnobelimi in barvnimi fotografijami prikazuje izgradnjo in razvoj vseh štirih faz elektrarne in športno delovanje v kolektivu. Dokumentarno vrednost pa imajo tudi fotografije raznih tujih državnikov in tovariša Tita, ki je dvakrat obiskal termoelektrarne ter v spominsko knjigo napisal vtise s teh obiskov, kar je lahko kolektivu v veliko zadovoljstvo in ponos.	V. K oje

4. stran ★ Rag CSS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
titovo veienje *
9. oktobra 1986
Ob razpravah o socialnih razmerah
Konec julija je bilo na občinski skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 239 brezposelnih, od tega največ do tretje stopnje izobrazbe (141) četrte in pete (90) dva, ki imata višjo izobrazbo in 2 z visoko izobrazbo.
ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV IN RAZLIKA H KADROVSKI ŠTIPENDIJI
Lani je prejemalo štipendije iz združenih sredstev 211 učencev in študentov, razliko h kadrovskim štipendijam pa 206 učencev ozroma študentov. Kadrovske štipendije je prejemalo v prejšnjem šolskem letu 1401 učencev oziroma študentov.
STALNE IN DRUGE POMOČI S PODROČJA SOCIALNEGA SKRBSTVA
Socialno skrbstvo dodeljuje upravičencem stalne, začasne ter enkratne družbene denarne pomoči. Stalna pomoč je edini ali pa dopolnilni vir preživljanja. Stalno pomoč kot edini vir preživljanja, v višini 32 tisoč dinarjev je lani prejemalo 12, letos pa 10 oseb. To so ljudje, ki so nesposobni za pridobitno delo in ki nimajo svojcev, ki bi jih bili dolžni preživljati. Družbena pomoč kot edini dopolnilni vir pa predstavlja razliko med dejanskim dohodkom upravičenca in dogovorjeno ravnijo socialne varnosti. V poprečju znaša 16 tisoč dinarjev. Lani je to pomoč preje-malo'85, letos pa 90 oseb. Dodeljujejo pa tudi začasne pomoči — za največ šest mesecev (lani 11, letos 13 občanov) in pa enkratne pomoči ob hujših stiskah. Lani so jih dodelili 150, letos pa že 86.
Skupnost socialnega skrbstva je dolžna kriti občanom, ki so upravičeni do denarnih pomoči, tudi oskrbo v socialnem zavodu, če so je potrebni. Tovrstna plačila pa predstavljajo vse večji problem, saj mnogi nimajo dovolj lastnih sredstev, svojci pa tudi ne morejo plačevati oskrbe. Lani je socialno skrbstvo doplačevalo oskrbnino v domovih stotim, letos pa 105. občanom. Socialno skrbstvo pa plačuje tudi oskrbo v vzgojnih zavodih in organizacijah za usposabljanje za otroke in mladoletnike. Lani so to plačevali za 48, letos pa za 53 oseb.
V Titovem Velenju imamo splošen socialni zavod — Dom za varstvo odraslih. 75 odstotkov oskrbovancev v njem je samoplačnikov. Oskrbni dan v dvo ali več posteljni sobi v tem domu znaša od septembra dalje 1 643, v enoposteljni z balkonom, v novem delu, pa 2 078 dinarjev. Cene v tem domu so med najnižjimi v Sloveniji. Dom je skoraj v celoti zaseden, mest za nepokret-ne ni. Glede na to, da živi v občini Velenje kar 2 400 občanov sta-
rejših od 65 let, bo potrebno zagotoviti dodatna mesta. Predviden je objekt za 120 mest. Dve tretjini potrebnih sredstev naj bi zagotovila SPIZ, ostalo pa bomo morali zbrati v občini. Dom naj bi začeli graditi v KS Gorica leta 1988.
Po -usmeritvah Socialnega skrbstva Slovenije za to srednjeročno obdobje, bodo morali vsi domovi za ostarele, bolj kot doslej, postati »center za vse starostnike v kraju«. V občini uveljavljena nega na domu je pri občanih ugodno sprejeta, zato jo bo potrebno širiti.
Otroško varstvo in skrbstvo pa je poskrbelo tudi za razvojno motene predšolske in šolske otroke. Ti se usposabljajo in imajo zagotovljeno dnevno varstvo v razvojnem oddelku do 7. leta starosti, nato pa v organizaciji za usposabljanje. Od 1. septembra deluje na osnovni šoli Štirinajste divizije tudi varstveni oddelek za najtežje razvojno motene šoloobvezne otroke. Sredstva za ureditev bivalnih pogojev in delovanje krije skrbstvo.
NADOMESTILO ZA ČAS ODSOTNOSTI Z DELA
Ta nadomestila se od julija lani tekoče revalorizirajo z rastjo dohodka.
Izostanki z dela in nadomestila zanje predstavljajo v občini Velenje poseben problem. V prvem polletju letošnjega leta je bilo kar 25574 občanov odsotnih z dela 249691 dni, kar je toliko, kot če bi vsak zaposlen izostal z dela skoraj 10 dni oziroma da je dnevno odsotnih z dela 1611 ljudi (to pa je že kar velika tovarna).
Na osnovi teh podatkov na Skupnosti socialnega varstva Velenje ugotavljajo, da je uresniče-
vanje nalog na tem področju potekalo skladno z dogovori. Vsekakor pa bi morale pri uresničevanju socialno varstvene politike prevzeti večjo vlogo organizacije združenega dela in krajevne skupnosti.
V združenem delu bomo morali kar najhitreje uveljaviti sprejeto načelo, tako da si bo vsak delavec v rednem delovnem času ob normalnih delovnih naporih in pogojih zagotovil tak osebni dohodek, s katerim bo kril življenjske stroške in normalno reprodukcijo. S tem si bo zagotovil tudi osnovo za pokojnino, ki mu bo omogočala življenje brez dodatne družbene pomoči. To je, na tem področju, vsekakor najpomembnejša naloga, uresničiti pa jo morajo organizacije združenega dela. Pomembno vlogo imajo tudi krajevne skupnosti, ki lahko najrealneje ocenijo dejanski socialni položaj svojega krajana. Krajevne konference SZDL morajo poskrbeti, da bodo povsod oblikovali komisije za socialna vprašanja in seveda, da bo njihovo delo tudi v praksi zaživelo.
Organizacije združenega dela in krajevne skupnosti se morajo čim odgovorneje vključiti v uresničevanje socialno varstvenih programov ter postati pomemben dejavnik pri oblikovanju in uresničevanju socialne politike. Storiti pa morajo tudi vse, da bomo zagotovili delovna mesta za mlade usposobljene kadre iz tekočega generacijskega priliva.
Pri reševanju celovitega problema vzgoje otrok in mladoletnikov bo potrebno uresničiti prav tako zelo pomembno nalogo — usposabljanje za starše.
Vsekakor pa bomo morali v občini Velenje dosledno spremljati tudi življenjske stroške. To je naloga, ki smo jo že sprejeli, zataknilo pa se je pri njeni uresničitvi.
Predsedstvo OK SZDL, Izvršni svet
Iz dosedanjih obravnav
Predsedstvo občinske konfe renče SZDL Velenje je ob obravnavi gradiva o socialnih razmerah in uresničevanju socialno varstvenih pravic v občini Velenje, za katerega je ocenilo, da je dobro pripravljeno, menilo, da bi ga bilo potrebno dopolniti z nekaterimi manjkajočimi podatki, ki bodo omogočili ša jasnejši pregled nad celotnim področjem. Ob nakazanih oblikah socialno varstvenih pomoči bi morali po njihovem mnenju, nakazati tudi druge oblike — vire pomoči, ki se uveljavljajo preko občinskega sindikata. Združenja borcev . . . Prav tako je potrebno dopolniti zaključke, ki jih je pripravila občinska skupnost socialnega varstva,Velenje in sicer s konkretnimi sklepi za oblikovanje ustreznejše politike in konkretno zadolžiti posameznika, organizacije in društva za njihovo uresničitev. Pred obravnavo na vseh treh zborih občinske skupščine se morajo temeljito vključiti v razpravo o tem gradivu delavski sveti in skupščine oziroma sveti krajevnih skupnosti.
Na predsedstvu SZDL so tudi ugotavljali, da slabe socialne razmere v občini Velenje izvirajo predvsem iz neizvajanja dogovorjene politike, so pa tudi rezultat parcialnega pristopa k reševanju te problematike. Poudarili so, da je vloga sindikata, da zagotovi takšne pogoje dela, da bo vsak delavec lahko zaslužil oseb-
ni dohodek, s katerim bo pokril življenjske stroške in si zagotovil ustrezno pokojnino. Krajevne konference SZDL so zadolžili, da oblikujejo, v kolikor tega še niso naredile, komisije za socialna vprašanja, poživiti pa morajo tudi njihovo delo. Pri spreminjanju načina obravnave prosilcev socialno varstvenih pomoči iz posameznih samoupravnih interesnih skupnosti v celovito obravnavo, se n. .ta vključiti tudi svet za družbeno politični sistem in svet za socialno in zdravstveno politiko pri predsedstvu SZDL. Glede na to, da so življenjski stroški v občini Velenje višji, bi bilo potrebno njihovo gibanje spremljati. Ta naloga je bila že sprejeta, vendar je ne uresničujemo.
Takšne usmeritve so podprli ob obravnavi tega gradiva tudi člani izvršnega sveta. K temu so dodali še to, da je potrebno pričeti aktivnosti za oblikovanje lastne enote Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja v občini Velenje (morda v sodelovanju z mozirsko občino), saj je nesprejemljivo, da morajo upokojenci čakati za pokojnino — ob odhodu pokoj, tudi več mesecev. Temeljiteje se bomo morali lotiti tudi vprašanj odsotnosti z dela. Največ bodo morali na tem področju vsekakor narediti v delovnih okoljih, kjer poznajo svoje delavce. Zadolžili so samoupravno interesno zdravstveno
skupnost, da posveti eno svojo prihodnjo sejo izključno tej problematiki in problematiki invalidnosti, ki postaja v naši občini vse bolj pereča.
Tudi na seji izvršnega sveta so ocenili, da je predloženo gradivo dobro pripravljeno, konkretizirati pa bi ga bilo potrebno s številkami, da bomo jasno videli, koliko nas — družbo — stanejo različne socialno varstvene pomoči, ki pa vsekakor izvirajo iz tega, da v mnogih delovnih okoljih še vedno niso zagotovili takšnih delovnih pogojev, da bi si vsakdo lahko zaslužil toliko, da bi preživel sebe in družino. Stremeti je treba za tem, da postanejo socialno varstvene pomoči izjema, da pomagamo z njimi tistim, ki brez njih ne morejo, vsem, ki so sposobni za delo, pa je treba omogočiti, da si sami zaslužijo dovolj. Nikakor pa ne smemo dovoliti in to se v nekaterih delovnih okoljih že dogaja, da postanejo te pomoči potuha za manj dela.
Gradivo o socialnih razmerah in uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občini Velenje moramo v času obravnave temeljito predelati, se nad njimi zamisliti, sprejeti konkretne usmeritve in sklepe za izboljšanje stanja. Dorekli jih bomo z obravnavo na zasedanju občinske skupščine.
MIRA ZAKOŠEK
Delo naj zagotavlja socialno varnost
Strokovna služba občinske skupnosti socialnega skrbstva je pripravila poročilo o socialnih razmerah in uresničevanju socialnovarstvenih pravic v občini Velenje. To poročilo je v tem času na dnevnih redih številnih občinskih organov, kjer sprejemajo stališča, pobude in sklepe, o njem bodo govorili v organizacijah združenega dela, bo pa tudi na dnevnem redu zborov velenjske občinske skupščine, kjer naj bi sprejeli zavezujoče sklepe, ki so na tem področju vsekakor potrebni. Problematika je tako pereča, da se je treba nad stanjem zamisliti in nemudoma odločno ukrepati.
V	občini Velenje je bilo konec lanskega leta 40.890 prebivalcev, od tega jih je bilo 24 tisoč zaposlenih. Med zaposlenimi je skoraj polovica žensk, kar seveda pomeni, da si velika večina prebivalcev zagotavlja socialno varnost z delom. Z zaposlitvijo v naši občini pa imajo to varnost zagotovljeno tudi številni delavci iz sosednjih občin in iz drugih republik. Žal pa visoka zaposlenost ni le prednost, poraja tudi probleme. Zaposlenost žene sicer zvišuje družinski standard obenem pa povečuje potrebe po zmogljivostih vzgojno varstvenih ustanov, varstva šolske mladine .. . Ugotavljamo tudi, da nam raste generacija, ki je prepogosto preveč prepuščena ulici in zato podvržena in dojemljiva za različne družbene odklone.
Za občino Velenje je poleg tega značilna tudi izredno visoka nata-liteta. Na tisoč prebivalcev se je pri nas v letu 1984 rodilo 11,1 dojenček, poprečno v Sloveniji pa le 3,6.
V	prejšnjem srednjeročnem obdobju so padli realni osebni dohodki za okoli 28 odstotkov, s tem pa so se seveda občutno poslabšale socialne razmere prebivalstva. Vzporedno s tem pa so se znižala tudi sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb, kar je dodatno poslabšalo standard občanov, še posebej prejemnikov različnih denarnih pomoči. Usklajevanje teh pomoči je namreč močno zaostalo za ra^jo živi-ljenjskih stroškov.
SOCIALNA VARNOST DRUŽIN Z OTROKI
Z novim samoupravnim sporazumom o zagotavljanju socialno varnostnih pravic je prišlo na tem področju do sprememb, ki se kažejo predvsem v celoviti obravnavi socialno ogroženih družin z upoštevanjem dejanskega socialnega stanja teh. Družine z najnižjimi dohodki na družinskega člana po novem prispevajo k dogovorjenim stroškom precej manj za otroka. Do družbene pomoči za otroka je upravičena družina, katere dejanski mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu ne presega 43 odstotkov poprečnega osebnega dohodka, za kmečke družine pa 23 odstotkov. Višina denarne pomoči je enaka razliki med dejanskim mesečnim dohodkom na družinskega člana in cenzusom, ki ga določa samoupravni sporazum Skupni organ pa lahko na osnovi ugotovitve o stvarnih življenjskih razmerah dodeli pomoč v višjem ali nižjem znesku.
Lani je prejemalo denarno pomoč za otroke 1749 družin, in sicer za 3993 otrok, med temi pa 253 družin za 584 otrok iz drugih občin in 498 družin za 1285 otrok iz drugih republik. V Sloveniji so se lani zaradi povišanja življenjskih stroškov te denarne pomoči v septembru povišale za 30 odstotkov, v občini Velenje pa smo to lahko naredili šele okto-
bra in sicer le za 20 odstotkov, republiško povišanje pa smo ujeli šele v decembru, saj za te namene nismo imeli dovolj denarja.
Konec aprila letos je v občini Velenje prejemalo denarna pomoči za otroke 1960 družin za 4331 otrok, med temi 291 družin iz drugih občin in 542 družin iz drugih republik. Denarne pomoči otrokom so se maja letos v občini Velenje povečale za 50 odstotkov, julija pa za nadaljnjih 35 odstotkov.
Najvišja v gotovini izplačana pomoč znaša sedaj 8.250 dinarjev. Dejanska pomoč družini pa je lahko višja, vendar le, če je družini dodeljena v funkcionalni obliki (prehrana v šoli, plačilo vzgojno varstvenega zavoda ...)
Pri uveljavljanju upravičenosti do socialno varstvenih pomoči, močno izstopa delovna organizacija Vegrad, kjer prejema te pomoči skoraj četrtina zaposlenih. Tudi poprečni znesek teh pomoči je v tem delovnem okolju najvišji (2994 din). Za takšno stanje je vsekakor več vzrokov, ugotavljajo v poročilu. Prav gotovo na to vplivajo hude gospodarske težave, ki so v gradbeništvu še posebej pereče, odražajo pa se tudi v osebnih dohodkih. Seveda pa so še drugi vzroki in v tem delovnem okolju jih bodo morali temeljito proučiti. Še posebej ker zaposleni v Vegradu pogosto prav izsiljujejo pravico do družbene pomoči in tudi sami poudarjajo, da bodo do naslednjega obdobja preizkusa upravičenosti do teh pomoči delali le toliko, da bodo do njih še vedno upravičeni. Torej v teh primerih družbeno denarna pomoč pogosto ne odigrava svoje vloge, temveč postaja dohodek pridobljen brez dela.
Nizki osebni dohodki so seveda tudi osnova za pokojnino in številnim upokojencem ta ni dovolj velik vir za preživetje. Tudi na to bi morali v vseh delovnih okoljih bolj misliti.
PORODNIŠKI DOPUST
Socialna varnost žena se je z letom' 1984 precej izboljšala, saj jim nadomestila tekoče revalorizirajo s porastom dohodkov. To nadomestilo ne sme biti manjše od zagotovljenega osebnega dohodka in ne večje, kot če bi delavka delala.
Lani je v občini Velenje koristilo porodniški dopust 698 upravičenk, od tega 18 kmetic, ki so upravičene do tega na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma iz leta 1982. V prvi polovici letošnjega leta je bilo do nadomestil za porodniški dopust v občini Velenje upravičenih 305 delavk oziroma kmetic.
DRUŽBENA POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
Lani smo v občini Velenje zgradili 34 solidarnostnih stanovanj, letos pa jih bomo 33. Nadomestilo k stanarini pa je lani prejemalo 293 občanov letos pa
273. Do teh nadomestil so upravičene družine, ki ne dosegajo nivoja socialne varnosti. Vsak vlagatelj pa je dolžan, poravnati 20 odstotkov dejanske stanarine.
Pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti je letos zaprosilo za solidarnostna stanovanja 171 oseb, od tega pa so jim uspeli ugodno razrešiti doslej le 20. Med prosilci je bilo tudi 43 takšnih, ki pogojev za dodelitev teh stanovanj, zaradi previsokih osebnih dohodkov, niso izpolnjevali, oziroma nimajo stalnega bivališča v občini Velenje. Po podatkih, ki jih zbirajo v delovnih okoljih je v REK 600, TEŠ 69, EKO 70, TUŠ 51, Veplasu 16, Gorenju 600... nerazrešenih stanovanjskih vprašanj.
SOCIALNA VARNOST UPOKOJENCEV
Pokojnine se usklajujejo z gibanji osebnih dohodkov, ne pa z gibanjem življenjskih stroškov, oziroma cen. Za letošnje leto je dogovorjeno, da mora delež sprotnega usklajevanja (med letom) znašati vsaj 90 odstotkov dejanskega porasta. Zato so bile pokojnine že štirikrat usklajene (1. aprila za 15 odstotkov, maja za 16 odstotkov in junija za 20 odstotkov in septembra za 10 odstotkov —■ vsako povečanje je veljalo od januarja dalje), naslednje povečanje pa pričakujejo decembra.
Po junijski uskladitvi je znašala najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 55.231 dinarjev, najvišja možna pa je 261.773. Kmetje prejemajo po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov po 14.326 dinarjev, varstveni dodatek pa je znašal v prvih petih mesecih 10.537 dinarjev.
Zahteva po uresničitvi 25. člena, ki določa, da se odmerijo pokojnine na pokojninsko osnovo zadnjega leta pred odhodom v pokoj, bo delno uveljavljena s 1. januarjem prihodnjega leta, v celoti pa s prvim januarjem leta 1988.
Razlike v pokojninah, nastale po kategorizaciji delovnega mesta v različnih časovnih obdobjih, uravnava SPIZ z višjimi povišanji, rok za dokončno uskladitev pa še ni znan.
Pokojninske in invalidske prejemke kot pravice iz minulega dela je lani v občini Velenje prejemalo 4857 delavskih in 228 kmečkih upokojencev. Naši občani pa prejemajo tudi druge vrste pomoči kot so nadomestilo za telesno okvaro (721), dodatek za pomoč in postrežbo (271).
NADOMESTILO IN DENARNA POMOČ ZA BREZPOSELNOST
Lani je imelo pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo 35 oseb (poprečna višina pomoči je 22.741 dinarjev), pravico do denarnih pomoči za 19 (v višini 20.975 din). V prvi polovici letošnjega leta pa je prejemalo denarno nadomestilo 8 oseb (v višini 36.230 din), denarno pomoč pa 10 občanov. Poprečni čas prejemanja denarnega nadomestila je bil štiri in pol mesece, denarne pomoči pa tri in •pol mesece. Pomoč za brezposelnost se določa v skladu z višino zajamčenega osebnega dohodka, ki je bil julija letos na novo določen in znaša 41.000 dinarjev.
9. oktobra 1986
* titovo velenje
REPORTAŽE
nas cas * stran 5
Tekmovanje iz veščin SLO in DS
Najboljši Gaberčani
V počastitev praznika občine Velenje je bilo v nedeljo dopoldne odprto občinsko tekmovanje v veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na 4. tradicionalnem tekmovanju so sodelovale najboljše ekipe rezervnih vojaških starešin s predhodnih tekmovanj po krajevnih organizacijah, ker pa je bilo tekmovanje odprtega značaja, so lahko nastopili tudi drugi. Kljub vrsti drugih prireditev ob občinskem prazniku in dokaj hladnem vremenu, se je na poldrugo uro dolgo pot od doma borcev in mladine do lovske koče na Lokah podalo petnajst ekip, ki so morale na tej poti opraviti več spretnostnih preizkušenj in nalog. Vsi udeleženci so jih izvedli zadovoljivo, nekateri tudi odlično.
Na sklepnem delu pri lovski koči je vsem tekmovalcem in zbranim lovcem, ki so prav tako v nedeljo izvedli občinsko tek-
movanje v streljanju na glinaste golobe in streljanje v kombinaciji, najprej spregovoril predsednik občinske konference ZRVS Pankrac Semečnik. Spregovoril je o pomenu organizacije rezervnih starešin, kako naj bi bila ta organizacija bolj učinkovita, predvsem pa bolj privlačna za vse rezervne starešine. Zahvalil se je tudi vsem organizatorjem tega tekmovanja, predvsem komisiji za aktivnosti SLO in DS pri občinski konferenci ZRVS, tekmovalcem pa čestital za dosežene uspehe. Predstavnik republiške konference ZRVS Janko Ljubič je v svojem nagovoru med drugim poudaril pomen vseh takšnih in podobnih tekmovanj, zato je potrebno s takšnim načinom usposabljanja nadaljevati in ga še krepiti. Povedal je še, da je zelo počaščen, ker je bil na tako zgledno organiziranem tekmovanju, vsem pa je iskreno čestital ob letošnjem prazniku občine.
Vedno znova poudarjamo, da na teh tekmovanjih, ki so predvsem pregled pripravljenosti in sodijo v splet številnih oblik usposabljanja rezervnih starešin in drugih občanov, doseženi rezultati niso najpomembnejši. Vendarle pa je za spodbudo drugim prav, da omenimo tudi najuspešnejše. Občinski prvak je ekipa krajevne organizacije ZRVS Gaberke, ki sojo sestavljali: Borut Keršič, Mirko Vrhovnik in Janko Lukner, drugi so bili starešine Levega brega in tretji iz Starega Velenja. Posebnega priznanja in navdušenja vseh prisotnih pa so bili deležni najmlajši udeleženci pohoda, učenci podružnične osnovne šole iz Pesja. Tudi najstarejša ekipa borcev z Levega brega je prejela posebno priznanje. Knjižne nagrade in priznanja je podelila predsednica občinske konference SZDL Nada Zavolovšek-Hudarin.
B. M.
Karavana bratstva in enotnosti Gorenje 86
Popularizacija rekreativnega kolesarjenja
^^^^^	®	Goren ia Sta nn-zHravila nroHctov	1C c<.n«AMkA. T™ —___1 „ tv a _ TTV v . .	—
in Gorenja
»Veseli smo, da ste opravili poslanstvo na 1.300 kilometrov dolgi poti po Jugoslaviji in tako razpoloženi prišli na cilj v Beograd«.
Te besede priznanja je izrekel 40 kolesarjem Gorenja v imenu organizacijskega odbora Karavane Igor Simončič na sklepni slovesnosti te svojstvene manifestacije v Beogradu.
Po lanskoletnih 1.000 prevoženih kilometrih po Sloveniji so se letos v Gorenju odločili za zahtevnejšo kolesarsko akcijo. Poimenovali so jo »Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86«, 40 delavcev Gorenja pa je v 8 dneh prevozilo po Jugoslaviji 1.300 kilometrov, in to od Titovega Velenja do Beograda.
11. septembra, na začetku poti v Titovem Velenju, je udeležencem »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86« zaželel kar največ »kolesarske« sreče na poti po Jugoslaviji Drago Bahun, podpredsednik poslovodnega odbora Gorenje SOZD. »Pred vami je pomembno poslanstvo — zbliževanje delavcev Gorenja ši-rom po Jugoslaviji in kar največja popularizacija poslovnega sistema Gorenja«. Vinko Zagavec pa je v imenu udeležencev Karavane zagotovil, da bodo, kolikor bo največ v njihovi moči, uresničevali poslanstvo, ki je pred njimi.
Po startu v Gorenju se je »Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86« prvikrat zaustavila v središču Šaleške doline — delegacija je k Titovemu spomeniku položila šoipek cvetja.
Kolesa kolesarjev so začela premagovaiti prve kilometre . .. Vožnja skoizi Žalec in Celje ... V Bistrici ob Sotli, kjer je obrat za proizvodnjo termostatov tozda Kondenzattorji Rogatec Gorenja Gospodinjsski aparati, so udeležence Karavane pozdravili delavci Gorrenjevega obrata in učenci ossnovne šole Marija Broz, ki s o za to priložnost pripravili kraijši kulturni program. Cas, nametnjen za postanek v Bistrici ob Scotìi, je hitro minil.
V Kumrcovcu so Gorenjevi ko-
lesarji obiskali rojstno hišo tovariša Tita. Pred njimi pa je bila pot do cilja prvega dne — Kar-iovca. Miličniki, lei so spremljali Karavano, so se kolesarjem vtisnili v spomin že prvi dan. Na poti proti Zagrebu so jim ponujali celo »lučke« ...
Gorenjeva »postojanka« v Karlovcu. Pred Razstavno prodajnim centrom in servisno izpostavo vnovični prisrčni pozdrav. Pozdravi delavcev Gorenja udeležencem Karavane so sledili v prihodnjih dneh še v Bihaču, Zenici, Sarajevu, Titovem Užicu, Čačku, Kraljevu, Kragujevcu in Beogradu. Povsod so se trudili, da bi si udeleženci Karavane besede dobrodošlice in sprejemu kar najbolj vtisnili v spomin .. .
Gorenjeva »Karavana bratstva in enotnosti '86« je obiskala štiri mesta, ki nosijo Titovo ime — Titovo Velenje, Titovo Korenico, Titov Drvar in Titovo Užice. V l itovem Velenju in Titovi Kore-nici so udeležence Karavane pozdravili predstavniki tamkajšnjega družbenopolitičnega življenja in jim zaželeli kar največ uspeha pri opravljanju pomembnega poslanstva — obiska v krajevnih, pomembnih iz najnovejše jugoslovanske zgodovine ter utrjevanja bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi. V Titovi Korenici je bilo rečeno, da bi Gorenjevo Karavano v njihovem mestu zadržali dalj časa, če bi bilo mogoče, da bi jo pobliže seznanili s Titovo Korenico in njihovimi ljudmi...
Bihač, 12. septembra. Delavci Gorenja Bira so slavili dan delovne organizacije. Pred letom dni so v tej najmlajši Gorenjevi tovarni izdelali prvi hladilnik. Po letu dni so pregledali opravljeno delo in se dogovorili za nove naloge. Slavje delavcev Gorenja Bira so olepšali tudi Gorenjevi kolesarji. »Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86« se je v večernih urah zaustavila v središču Bihača, pred zgradbo občinske skupščine. Iz zvočnikov so odmevale slovenske pesmi in popevke ... Delavce — kolesarje
Gorenja sta pozdravila predstavnika Gorenja Bira in Zveze telesnokulturnih organizacij občine Bihač in jim zaželela uresničitev zahtevnega cilja — v osmih dneh prevoziti 1.300 km po Jugoslaviji. Jani Denša, pobudnik Gorenje-vih kolesarskih akcij, je prejel šopek rož, vsi kolesarji pa priložnostna darila. S »Pokaži kaj znaš« so organizatorji preverjali znanje prebivalcev Bihača o poslovnem sistemu Gorenju in o tovarni Gorenje Bira . . . Bogate praktične nagrade so zagotovo poplačale trud šesterice najpo-gumnejših.
Zvečer je bilo v Bihaču srečanje udeležencev Karavane z de-levci Gorenja v tem mestu; udeleženci srečanja so si ogledali tu^ di posnetka prvih dveh etap Karavane. Podobna srečanja so bila tudi v drugih mestih, kjer so Gorenjeva predstavništva, razstav-noprodajni centri in servisne izpostave.
Pred startom tretje etape Bihač — Bosanski Petrovac—Drvar— Bosanski Petrovac so Gorenjevi kolesarji obiskali Muzej 1. zasedanja Avnoia v Bihaču in si ogledali proizvodnjo v tovarni Gorenje Bira. Ta tretja etapa je bila dotlej najzahtevnejša, tako zaradi dolžine vzponov kot zaradi sonca, ki je 13. septembra zasijalo z vso močjo. Vzponov je bilo skoraj 50 kilometrov. V Titovem Drvarju so Gorenjevi kolesarji obiskali spominski »Muzej 25. maja«, si ogledali Titovo pečino, med obiskom v mestu pa so se slikali za spomin pred spomenikom.
Iz Bosanskega Petrovca je »Karavano bratstva in enotnosti Gorenje '86« vodila pot skozi Mrkonjič grad, kjer so si ogledali spominski muzej ZAVNO Bosne in Hercegovine, od Jajca, kjer so obiskali Muzej 2. zasedanja Av-noja in si ogledali druge znamenitosti tega zgodovinskega mesta. In še to: Na področju Uprave javne varnosti Jajce so si še posebej prizadevali zagotoviti kar največjo varnost kolesarjev; prizadevanja tamkajšnjih prometnih miličnikov so ostala udeležencem Karavane v spominu še nekaj dni...
15. september. Iz Jajca nadaljuje Karavana pot skozi Donji Vakuf do Travnika. Kratek postanek v tem mestecu je namenjen obisku Muzeja in rojstne hiše Iva Andriča, našega Nobelov-ca . .. V predmestju Travnika, ob slovesu s tem slikovitim mestecem, se je splašil konj, ki je stal vprežen v voz na dvorišču ob cesti. Zapeljal je med kolesarje, vendar se je vse skupaj končalo srečno. To je bil edini nepredvideni dogodek na vsej 1.300 km dolgi poti od Titovega Velenja do Beograda ...
V Zenici je bilo na vrsti spet srečanje z delavci tamkajšnjega (Jorenjevega Servisa. Karavana nadaljuje pot proti Sarajevu. V to olimpijsko mesto pripelje nekaj po 17. uri. Prebivalci Sarajeva jo navdušeno pozdravljajo.
Srečanja udeležencev Gorenjeve kolesarske Karavane in delavcev Gorenja iz središča Bosne in Hercegovine se udeležijo tudi predstavniki enega najstarejših in največjih Gorenjevih poslovnih partnerjev — Feroelektro.
Ilija Primorac je posebej poudaril enega od namenov Gorenjeve »Karavane bratstva in enotnosti '86«, to je zbliževanja delavcev Gorenja oziroma nasploh zbliževanja delovnih ljudi in občanov.
Izrazil je tudi željo, da bi bila takšna srečanja pogostejša.
Šesta etapa, od Sarajeva do Titovega Užica, je bila spet nadvse naporna. Treba je bilo prevoziti Romanijo. V opoldanskih urah so kolesarji »privozili« čez »An-dričev« most na Drini v Više-grad, dolgoletno prestolnico stare Bosne. Delavci tamkajšnjega hotela so jim izrekli dobrodošlico, vsem delavcem Gorenja, ki so s kvaliteto dela dosegli pomembno uveljavitev doma in v svetu, pa so zaželeli še mnogo uspehov...
"Čez Mokro goro je bilo treba premagati kar 16% vzpon. Vožnja skozi številne predore in po čudoviti soteski, po kateri je pred desetletji še vozila ozkotirna železnica, je pregnala mono tonost vožnje po asfaltiranih cestah ... Cilj 6. etape je bilo
Titovo Užice, četrto Titovo mesto, v katerem se je mudila »Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86«.
Pred odhodom iz Titovega Užica so Gorenjevi kolesarji obiskali Trg partizanov in počastili Titov spomin. Skozi Požego so prikolesarili do Cačka, kjer so jih prisrčno sprejeli tamkajšnji Gorenjevi delavci. Po krajšem postanku jih je čakala pot do Kraljeva. Spet prisrčen sprejem.
Predstavniki Gorenja so jim izrekli dobrodošlico in zahvalo, da so se kolesarji odločili za obiske krajev, pomembnih za sodobno jugoslovansko zgodovino in za afirmacijo bratstva in enotnosti.
»Čeprav boste med nami preživeli le kratek čas, si bomo prizadevali, da bi prav vsem ostali trenutki srečanja še dolgo v spominu,« so dodali gostitelji.
Udeleženci Karavane so skupaj z gostitelji obiskali spominski park 6.000 ustreljenih rodoljubov in položili cvetje na spomenik.
Kragujevac. Cilj predzadnje etape kolesarske »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86«. Gorenjevi delavci so spet pripravili prisrčen sprejem kolesarjem. Pozdravi in pogostitev. Čas je tudi za ogled sodobnega razstavnoprodajnega centra. Kolesarje vodi zatem pot na Šuma-rice, do spominskega parka z več kot 7.000 žrtvami fašističnega divjanja 21. oktobra 1941. leta.
18. september — zadnja, osma, etapa »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86«, Kragujevac—Beograd. Sonce že šesti dan neusmiljeno pripeka. Vremenska napoved ni »nič kaj« obbetavna — najvišje dnevne temperature bodo okrog 35 stopinj Celzija.
V Kragujevcu se Karavani pridruži Radinko Antonijevič, član Mladinskega kolesarskega kluba Beograd. Pedala na kolesih se vrtijo čedalje hitreje. Na cilj zadnje, šeste etape je treba priti v predvidenem času. Topola, Mla-denovac, Beograd ...
Udeleženci »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86« so
skupaj z beograjskimi gostitelji natanko ob 15. uri v »Hiši cvetja«. V imenu delavcev Gorenja položijo cvetje na Titov grob in počastijo njegov spomin. Sledi ogled objektov v okviru spominskega centra Josip Broz Tito.
Še zadnje srečanje udeležencev Karavane pred odhodom proti Sloveniji. Šef Gorenjevega predstavništva v Beogradu, Ivan Peskarevič izreče še zadnjič dobrodošlico v imenu 140 delavcev Gorenja v našem glavnem mestu.
Poudarja, da si prizadevajo prodati vse, kar naredijo v Gorenjevih tovarnah, prav tako pa tudi popraviti vse napake, ki nastanejo med uporabo Gorenjevih proizvodov. Kolesarjem se je zahvalil za to, ker so dostojanstveno ponesli ime Gorenja skozi številne kraje naše lepe domovine.
Predstavnik Kolesarske zveze Beograda in Zveze za športno rekreacijo in telesno kulturo Partizan Beograd je tudi povzel besedo. Poudaril je velik pomen Gorenjeve podpore tovrstni obliki rekreacije. »Mislim, da ste edini, prvi in največji v Jugoslaviji, ki ste z organizacijo Karavane omogočili popularizacijo tako rekreativnega kolesarjenja, kot tudi Gorenja. Delavci v drugih delovnih organizacijah so lahko spoznali, kakšne oblike rekreacije potrebujejo in kako je mogoče ponesti ime delovne organizacije oziroma poslovnega sistema po Jugoslaviji«.
Ivan Sotošek, sekretar koordinacijskega odbora sindikata Gorenja je s čestitko za opravljeno častno nalogo vsem udeležencem Karavane izrekel prepričanje, da bo osemdnevna pot ostala vsem v spominu, ne po naporih, pač pa predvsem po doživetjih in novih znanstvih. Zahvalil se je pobudnikom akcije, delovni organizaciji Gorenje Tiki in še posebej Janiju Denši, kolesarskemu zanesenjaku iz te Gorenjeve tovarne.
Izrazil je tudi željo, da bi bilo podobnih pobud in akcij, kot je bila kolesarska »Karavana bratstva in enotnosti Gorenje '86« še več, tudi na drugih področjih.
In še besede Vinka Zagovca,
enega od 40 delavcev — kolesarjev Gorenja: »Osemdnevna pot Gorenjevih kolesarjev po Jugoslaviji, od Titovega Velenja do Beograda, je bila enkratna. Ljudje so nas vso pot pozdravljali, nas bodrili... Vesel sem, da smo' vsi srečni in zadovoljni prispeli v Beograd. Kljub utrujenosti, tudi zadnji dan, smo ob spoznanju, da smo prišli na cilj, pozabili na vse. In še to — kot rekreativci smo dosegli dobro povprečno hitrost — okrog 30 do 35 kilometrov na uro. Na to je vplivala tako dobra pripravljenost kolesarjev kot odlično zavarovanje proge s strani prometne milice.
Skratka — v Gorenjevi Karavani je bilo enkratno voziti!«
Udeleženci so pokazali veliko znanja, morale in zavesti Delovna naloga je bilo tudi streljanje s pištolo
Pred Titovivo rojstno hišo v Kumrovcu
Na cilju Karavane - pred Hišo cvetja v Beogradu 18. septembra
M. L.
Foto: Marjan Ciglič
6 stran * nas čas_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 9. oktobra 1986
Krajevna skupnost Škale
Vendarle nastaja novo
središče
Predsednik gasilskega Stane Tepej
društva
Skale sodijo med tista področja Šaleške doline, ki so zaradi izkopavanja premoga utrpela največjo škodo. Tla pod nogami pa se jim še vedno rušijo in tako bo tudi še nekaj naslednjih let. Škalčani bodo morali spet zapuščati svoje domove, marsikateri že drugič in si graditi nove. Zelo hitro pa se bodo spet morali posloviti tudi od svojih skupnih objektov, trgovine, gasilskega doma, šole. Trgovina leži na rušnem področju, razpoke na njihovem gasilskem domu so vse večje, podobno pa je tudi z osnovno šolo, ki so jo le stežka usposobili za pouk še za eno šolsko leto.
Pred dnevi smo jih obiskali. O težavah in nadaljnih nalogah smo se pogovarjali s predsednikom skupščine krajevne skupnosti Miranom Ahtikom, sekretarjem krajevne konference SZDL Adol-fom Lipnikom, predsednikom sveta krajevne skupnosti Francem Repnikom, predsed-
veliko nesoglasij, veliko krajanov, ki so gradnjo ovirali. Spet so bile potrebne temeljite javne razprave, ne le o smiselnosti gradnje novega objekta, ampak o celotnem nadaljnjem razvoju Škal. Po treh mesecih pa so stvari vendarle dorekli in 10. junija letos gradnjo tudi pričeli.
Izvajalec del je Gradbena dejavnost Rudnika lignita Velenje, po predvidevanjih pa naj bi bil objekt končan do krajevnega praznika; to je aprila prihodnje leto.
Krajani bodo za to gradnjo namenili večino sredstev svojega samoprispevka in s tem pokrili približno tretjino naložbe, ostalo pa bo zagotovil Rudnik lignita Velenje iz rudarskih škod. Celotna vrednost nadomestne gradnje gasilskega doma in trgovine bo znašala okoli 300 milijonov dinarjev. Povejmo za ilustracijo, kako dolgotrajna je bila priprava te gradnje — prvotno načrtovana vrednost je znašala le 30 miljijo-nov dinarjev.
Pa vendar lahko zapišemo, da so oči Škalčanov v tem času uprte v to gradnjo, da nov objekt težko pričakujejo in da tudi sami
Že prihodnje šolsko leto bodo obiskovali mladi Škalčani pouk v novem šolskem poslopju
nikom gradbenega odbora za nadomestno gradnjo gasilskega doma in trgovine Jože-tom Krkom in predsednikom gasilskega društva Stanetom Tepejem.
NOV GASILSKI DOM IN TRGOVINA DO APRILA PRIHODNJEGA LETA
Začeli smo z nadomestno gradnjo gasilskega doma in trgovine — osrednjo nalogo krajanov Škal. K njeni uresničitvi so pristopili že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, saj so že takrat vedeli, da se bodo ti objekti porušili. Zatikalo pa se je pri številnih zadevah, najbolj seveda pri pridobitvi potrebnega zemljišča, še prej pa tudi pri odločitvi, kje bo objekt stal. Z njegovo lokacijo je vsekakor tesno povezano bodoče središče te krajevne skupnosti. Zatikanja so se zavlekla toliko, da z gradnjo v prejšnjem srednjeročnem obdobju ni bilo nič, ostajalo je le pri dogovarjanjih, ki so ostajala še naprej neuspešna. Potrebna je bila razlastitev. Zemljišče so tako uradno pridobili ob koncu lanskega leta. Toda še vedno niso mogli začeti pripravljalna dela. Še vedno je bilo v krajevni skupnosti
z lastnim delom veliko prispevajo k njegovi izgradnji. Organizirali so že številne delovne akcije, seveda pa jih bodo tudi v prihodnje, med drugim so si požagali in spravili les, ki jim ga je dodelila Era.
Pa pogljejmo še, kakšen bo nov objekt. V njem bo samopostrežna trgovina zmogljivosti za potrebe okoli 1200 prebivalcev, bife, nad njo bo dvorana s 150 do 200 sedeži in primernim odrom za dejavnost kulturnega društva. Ob trgovini bodo garaže gasilskega društva nad njimi pa
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Miran Ahtik
Sekretar krajevne konference SZDL Adolf Lipnik
Predsednik gradbenega odbora Jože Krk
Lokacija za novo šolo je predvidena ob novem gasilskem domu in trgovini.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Repnik
bo dovolj prostora tudi za njihovo dejavnost in dejavnost ostalih organov in društev te krajevne skupnosti.
Objekt bo vsekakor lep in fun-cionalen, prav gotovo pa je nadvse razveseljivo tudi to, da so dogovorili en sam objekt za vse omenjene potrebe. Takšna gradnja je prav gotovo umnejša, saj bo tudi vzdrževanje lažje in cenejše.
USPEŠNO URESNIČUJEJO ŠE DRUGE NALOGE
Naloge, ki smo jih omenili, so vsekakor tako velike, da vse ostale, ki jih v krajevni skupnosti Škale uspešno uresničujejo, zgubijo na pomenu. Pa vendar ni tako. Za Škalčane so vsekakor nadvse velikega pomena tudi posodobitve krajevnih cest, ki jih zadnja leta uspešno uresničujejo.
Tudi v zadnjem času so zgradili oziroma posodobili nekaj krajevnih cest. Res je, da so to le krajši odseki, pa za krajene toliko bolj pomembni. Seveda gradijo ceste v veliki meri z udarniškim delom, pa sredstvi uporabnikov, nekaj pa seveda »primakne« tudi krajevna skupnost. Kljub uspehom na tem področju pa je v kraju še vedno precej cest, ki so potrebne posodobitve.
Tokrat smo se omejili zgolj na uresničevanje poglavitnih nalog v krajevni skupnosti Škale. Povejmo za konec še to, da je nadvse razgibano tudi njihovo društveno, družbeno politično in samoupravno delovanje. Ravno to je pogosto odločilno — tisto, kar jih »drži skupaj«, da ne obupajo ob kopici težav, s katerimi se srečujejo. Pa o tem več kdaj drugič.
Krajevno skupnost obiskala Mira Zakolšek in Stane Vovk
ZAZIDALNI NAČRT JE SPREJET
Sprejemu lastnih in občinskih planskih dokumentov so namenili v krajevni skupnosti Škale resnično veliko pozornosti in z
njimi so v celoti zadovoljni, saj so dosegli, da so v njih zabeležene tudi njihove naloge. Tako so prisotni v planih komunalne in cestne skupnosti, z manjšimi nalogami pa tudi v drugih planih. Predvidevajo, da bodo z uresničitvijo sprejetega zazidalnega načrta odpravili vse pereče probleme krajevne skupnosti. Eden največjih je nerazrešeno vprašanje kanalizacije. K tej nalogi so že pristopili (po veljavnem zazi-
Tudi šola je že močno ogrožena
predvidevajo, da bo uresničena tam okoli leta 2000.
Sprejet zazidalni načrt določa novo središče kraja, v katerem bodo že večkrat omenjeni gasilski dom s trgovino, šola s telo-
Ivadnico in igrišči, predviden pa imajo tudi prostor za še en vrtec
Najpomembnejša naloga krajanov Škal je vsekakor izgradnja novega gasilskega doma in trgovine
Tudi v novem naselju nad šolo se »tresejo« tla pod nogami
To področje prvotno ni bilo zaznamovano kot rušno, vendar pa kaže, da je. Tako se že pojavljajo prve razpoke na novograjenih stanovanjskih hišah in krajani, ki so se tja preselili šele pred nekaj leti so seveda močno prizadeti. Svoje domove bodo morali morda spet zapustiti in si graditi nove. Seveda pa jim bodo nove lokacije zagotovili v krajevni skupnosti.
Škalčani vsekakor upajo, da bodo objekt čim prej zgradili.
Upajo, da se ga bodo lahko razveselili že ob naslednjem krajevnem prazniku.
ŠOLA JE VSE BOLJ RAZPOKANA
Tudi šola, ki je sicer stara šele 32 let, je že močno ogrožena. Ob koncu lanskega šolskega leta so se pojavile na njej tako velike razpoke, da se je že postavljalo vprašanje, če bo pouk to šolsko leto v njej še sploh možen. Zato je poskrbel Rudnik ljignita Velenje, ki je šolo usposobil za varno delo, obljubili pa so tudi, da bodo novo poslopje zgradili do šolskega leta 1987/88. Naši sogovorniki so poudarili, da želijo šolo v kraju ohraniti, da ne bodo dovolili, da bi njihove učence prevažali.
Prvotno je bila v Škalah predvidena popolna osemletka, ki bo, ko bo v celoti uresničen nov zazidalni načrt, vsekakor potrebna. Gradnja nove šole pa je bila predvidena kasneje. Ker pa jo je potrebno nemudoma nadomestiti, bodo zgradili nadomestno šolo (za prve štiri razrede) in sicer tako, da jo bo mogoče po potrebi kasneje dozidati.
dalnem načrtu), saj morajo kanalizacijo zagotoviti med drugim za potrebe gasilskega doma in trgovine pa šole ....
Ob sprejemu zazidalnega načrta so pričakovali množičnejšo gradnjo v svojem kraju. Za potrebe rudarskih oškodovancev je bilo po prvotnih predvidevanjih potrebno že za to srednjeročno obdobje zagotoviti okoli 150 parcel. Predvidena gradnja pa se je premaknila na kasnejši čas in
— središče nastaja v srednji dolini— Podljubeli, poleg tega pa je tu predvidena gradnja 170 enodružinskih stanovanjskih hišin to na celotnem severnem področju te krajevne skupnosti — od kmetije Špeh do Donika.
SE BODO MORALI SPET PRESELITI?
Nad šolo v Škalah je šele pred nekàj leti nastalo novo naselje enodružinskih stanovanjskih hiš.
9. oktobra 1986
* titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas ★ stran 7
Praznik KS Šmartno
Društvo prijateljev mladine Lokovica
Podelili bronasta priznanja OF
6. oktober je praznik krajevne skupnosti Šmartno v Titovem Velenju. Praznujejo ga v spomin na dan, ko so v krajevni skupnosti predali namenu lep objekt, dom krajanov. Svečana seja skupščine s podelitvijo bronastih znakov Osvobodilne fronte je bila že v soboto dopoldan. Na njej so pregledali delo v krajevni skupnosti od lanskega do letošnjega praznika, posebej pa so spregovorili o delu družbenopolitičnih organizacij in o načrtih, ki so pred krajani. Na prvo mesto sodi vsekakor največja naloga v krajevni skupnosti — kabelska televizija, za katero že teče pospešena akcija.
Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti Šmartno so sedmim krajanom podelili tudi bronasta priznanja Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Pankracij Semečnik za večletno uspešno delo v organih krajevne skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah in za uspešno delo predsednika gradbenega odbora pri izgradnji doma krajanov: Drago Seme je dve mandatni dobi vodil krajevno konferenco SZDL, uspešno pa dela tudi v družbenopolitičnih organizacijah in društvih; Zdravko Golob je prejel bronasti znak Osvobodilne fronte za uspešno vodenje OO ZSMS Šmartno in za dobro sodelovanje mladine z drugimi družbenopolitičnimi organizaci-
jami v kraju : Peter Jaklič — za aktivno delo v krajevni konferenci Socialistične zveze, vodil pa je tudi aktivnosti v času priprav na volitve; Ivan Petrej za uspešno delo v organih krajevne skupnosti, Boštjan Aljaž za športno aktivnost v krajevni skupnosti in Ivan Novinšek za delo v družbe-nopolitičnili organizacijah, še posebno za aktivnost v krajevni organizaciji ZZB ter za izvajanje posebnih nalog.
V prihodnje pa bodo, kot smo že omenili, največ pozornosti, moči in dela vložili v izgradnjo kabelskega omrežja v krajevni skupnosti.V Šmartnem, kjer je približno 460 stanovanjskih enot, od tega 54 v družbeni lastnini, se je do sedaj za kabelsko televizijo prijavilo že preko 360 interesentov.Nekaj sredstev so za to namenili iz sredstev samoprispevka, na vsako stanovanjsko enoto pa prispevajo tudi krajani sami — 100 tisoč dinarjev, ko gre za privatno hišo in 35 tisoč, ko gre za družbeno stanovanje.
Kot so povedali v krajevni skupnosti so dela v polnem teku, dokončujejo projekte, trasirajo smeri za izstope, material je že naročen in računajo, da bodo konec tega meseca že pričeli z zemeljskimi deli.
(mkp)
DPM KS Edvarda Kardelja
Poživiti delo
V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja sicer uspešno deluje društvo prijateljev mladine, vendar s svojim delom niso v celoti zadovoljni.
Predvsem poudarjajo, da ne morejo biti uspešni brez sodelovanja vseh družbeno političnih organizacij v krajevni skupnosti. Na zadnjem sestanku so se dogovorili, da je treba nujno utrditi organizacijsko delo v krajevni skupnosti in v sodelovanju s krajevno konferenco SZDL sklicujejo za danes zvečer ob 18. uri sestanek s predstavniki družbeno političnih organizacij in predstavniki hišnih svetov. Na tem sestanku bodo skušali začrtati nadaljnje, upajo, še uspešnejše aktivnosti.
Za ta mesec načrtuje društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja več aktivnosti. Predvidoma v soboto, 11. oktobra bodo z otroki nabirali kostanj, naslednjo soboto, 18. oktobra pa bodo pripravili na otroškem igrišču kostanjev piknik.
Veselo bo, kot predvidevajo, tudi zadnjo soboto v tem mesecu, to je 25. oktobra. Organizirali bodo pohod z iskanjem skritega zaklada.
(mžj
Zagnani člani, veseli otroci
Šmihel nad Mozirjem
Prisrčno srečanje rojakov
V soboto, 27. septembra 1986 se je prebudil deževen dan, ki so ga Smiihelčani gotovo z nejevoljo opazovali. Pričakovali so svoje rojake, ki so se v 50 letih nazaj odselili iz rojstnega kraja — iskat dela in kruha v dolino in industrijo, ali so si poiskali svoje življenske spremljevalce izven rojstnega kraja. Skratka, napovedano je bilo srečanje rojakov šolskega območja Šmihel oz. fare, ki so skupaj gulili gulili šolske klopi in preživljali mladostna leta na strminah Mozirskih planin — Golt.
Čas., ki ga živimo je veliko nasprotje življenja pred 2. svet. vojno, zalto nič posebnega, če se je v tem obdobju odselilo s tega območja 248 rojakov, skromna zemlja jih niti ne bi mogla preživljati. Ustvarili so si novi dom in družimo. Odtujenost se je že globoko zarezala mednje, morda celo mecd sorodnike in čas obiskov postaj;a vse redkejši in krajši. Po-vabljeini pa so bili tudi vsi bivši pevci pevskega zbora, ki letos prazntuje 40 letnico svojega obstoja iin šteje danes le 20 pevcev, vendair je za rojake pripravil čudovit lkoncert.
Prolti poldnevu se je vreme zjasnillo in od 14 do 15 ure se je po asf altni cesti proti Šmihelu vi-ia koltona avtomobilov. Prišli so iz Katrlovca, Ljubljane, Črne — Korošške, Šentjurja, a največ iz Šaleškce in Savinjske doline. Mnogji so se najprej ustavili na pokopjališču ob grobu svojcev, šele mato so se začeli zbirati pred dvoramo nove osnovne šole. Ro-
kovanja, ugibanja kdo in čigav si, kje in kako živiš, koliko časa se že nisva videla, ali bo Micka prišla, je Jože dobil vabilo in podobno, ni bilo ne konca ne kraja ves čas srečanja, saj se v gneči polne dvorane, opazovanj in ugibanj, niso mogli srečati v prvih urah obiska. Dvorana je bila premajhna — seveda, saj ni bila grajena za vse, ki so se rodili v Šmihelu, Zgornji Radegundi, bližnji Lepi njivi in Brezju, pač pa za prireditve krajanov, le teh pa je danes manj, kot je bilo vabljenih izseljencev. Med koncertom in branjem veznega teksta tovariši-ce Naraločnikove, ki je vso svojo delovno dobo učila mlade glavice v danes razpadajoči šolski stavbi v Šmihelu, se je marsikomu utrnila solza. K zaključku koncerta je pevovodja Acman poklical na oder vse bivše navzoče pevce. Kratek prisrčen smeh seje razširil med poslušalci, stoli so zaropotali in na oder se je stisnilo še 42 pevcev, nekateri že z osmim križem na ramenih. Iz 62 grl se je oglasila Gregorčičeva Nazaj v planinski raj in spontano je sledila pesem za pesmijo. Iz dvorane se je dvignil glas: »Tonče, zdaj jih pa drži, ko jih imaš!« Se razdelitev značk 40 letnice pevskega zbora in podelitev umetniške slike Jožeta Svetine od »izseljencev« Prosvetnemu društvu oz. vsem krajanom. In spet Prav lepa je šmihelska fa-ra — pela je vsa dvorana, pela in plesala vse tja do polnoči, vztraj-neži do 4 ure zjutraj, ko bi po stari kmečki navadi morali kosci
na travnik in dekleta, po jutranjih opravilih doma, z grabljami za njimi. Po koncertu nas je presenetilo pritrkavanje zvonov — v tem so mladi fantje pravi mojstri — še krepkeje so se obiskovalcem oglasili spomini.
Zares, bilo je prisrčno — sami veseli in zadovoljni obrazi vseh starosti. Za lačne in žejne želodce je poskrbel Aktiv mladih zadružnikov. Vsem prav lepa hvala, hvala tudi vodstvu centralne šole za brezplačno uporabo dvorane. Vse stroške organizacije so plačali udeleženci sami.
To je bilo tretje srečanje Šmi-helčanov, prva dva v Topolšici, vendar nobeno tako obiskano in veselo kot v Šmihelu. Da med tretjim in četrtim srečanjem ne sme preteči devet let, kot je med drugim in tretjim, je bilo splošno mnenje vseh. Pobudniki in organizatorji tega srečanja smo iz Šaleške doline, naslednje srečanje, upamo vsaj, organizirajo Savinj-čani — kje, ni več dvoma. Vsem, ki morda niso dobili vabila za srečanje, se opravičujemo, pošta nam je namreč zaradi pomanjkljivih naslovov pisma vrnila in kljub dobri volji nismo uspeli dobiti popolnih naslovov, kar je že dokaz zrahljanih sorodniških vezi. Veseli smo se vračali na svoje domove, le pogled na staro razpadajočo šolsko stavbo je pustil grenak vtis. Le kdaj bo stara stavba doživela obnovo? Krajani o tem ne odločajo.
Anka Š.
Na novem otroškem in asfaltiranem večnamenskem igrišču v Lukovici, krajani so ga predali svojemu namenu ob letošnjem krajevnem prazniku, je bilo v soboto popoldne znova nadvse veselo. Na pionirski olimpiadi, ki so jo organizirali člani tamkajšnjega društva prijateljev mladine, se niso zabavali le otroci, ampak tudi nekateri njihovi starši.
»Konkurenca« v igri streljanje na prazen gol, metanje pikada, zbiranje lobčkov, metanje obro-čev,... je bila resnično nadvse huda. Svojih moči v vseh teh igrah namreč niso merili le loko-viški najmlajši krajani, ampak so se »tekmovanja« udeležili še pionirji iz Pesja in Zavodenj. Končnega zmagovalca je dala šele skupinska igra z žogo. No, naj povemo, da so za to pripravili organizatorji lepo nagrado, seveda poleg sladkega jabolčnika ter peciva, ki so ga napekle članice
društva prijateljev mladine same za to priložnost.
Sicer pa so se in se še bodo najmlajši krajani krajevne skupnosti Lokovica takole skupaj večkrat veselili in zabavali. Zanje so letos vestni člani lokoviškega društva prijateljev mladine pripravili že maškarado, med.polle-tnimi počitnicami so se otroci zabavali na zimski olimpiadi, tudi prihod pomladi so proslavili na svojstven način. Zelo radi se udeležujejo počitniških dejavnosti med glavnimi počitnicami.
Med drugimi so se odpravili na izlet na Celjski grad. Na krajevnih proslavah ob različnih priložnostih pa so vedno nepogrešljivi gostje. »Starši so nad dejavnostmi navdušeni, njihovi malčki še bolj. Vsakokrat namreč opazimo, da se naših prireditev udeležuje vedno več otrok. Tega smo seveda veseli. Še bolj veseli in
navdušeni pa smo člani društva nad novim igriščem. Radi bi ga opremili še s kakšnim igralom in si uredili peskovnik. Vse pa je odvisno od sredstev. O dejavnosti do konca leta pa lahko rečem, da je pred nami še bogata jesen in zima,« je ob obisku povedala predsednica društva prijateljev mladine Lokovica Fanika Jurje-vec.
In kaj vse pripravljajo? Že prihodnji teden se bo zvrstilo več prireditev za najmlajše krajane ob tednu otroka, kostanjev piknik in obisk tetke Jeseni, ob dnevu republike bodo pripravili sprejem cicibanov med pionirje, mesec december pa je tako ali tako skoraj povsem obarvan z raznimi prireditvami za najmlajše, od čajank, vrtenja risank, obiska in obdaritve dedka Mraza, pozabiti pa ne smemo še na sodelovanje pri srečanju starejših kraja-
Na pionirski olimpiadi je merilo svoje moči in spretnosti več kot 50 otrok
Napovedi knjižničark kulturnega centra Ivana Napotnika iz Titovega Velenja, da bomo zagotovo čez mesec dni zapisali precej večje število bralcev in izposojenih knjig, so bile povsem točne.
V mesecu septembru je odelek za odrasle obiskalo 1735 bralcev, od tega je bilo mladih več kot 1000, odraslih 729. Bili so zelo pridni, saj so si izposodili kar 4092 knjižnih del. Največ seveda leposlovnih, 3068. Svoje so na tem oddelku »naredili« tudi izpiti na visokih in višjih šolah. Na knjižnih policah je bilo namreč v prejšnjem mesecu 1024 poučnih del manj. Da se bralna kultura širi in da je vedno več občanov, ki zapolnjujejo svoj prosti čas tudi z branjem romanov, dokazujejo podatki o novo vpisanih bralcih. Teh je bilo na odel-ku za odrasle septembra 48.
Srednješolci so v tem času mrzlično iskali dela za obvezno branje, in sicer Moliera, Shakespeara, Puškina, pa Turgenija, Zolla, Dostojevskega, Cankarja, ... Zelo obiskan je bil tudi marksistični kotiček, kjer so pridno prebirali dela za pisanje referatov. Študente pa sta najbolj »prite-
gnili« Temelji sociologije ter Politična ekonomija.
Kot kaže, so knjižničarke oddelka za odrasle zelo dobro ocenile delo Čipke, saj je bila to znova najbolj iskana knjiga preteklega meseca. Poleg te so odrasli bralci zelo iskali Divja plima, Zmote dijaka Tjaža, Dekla Ančka, pa knjige avtorjev Simelholtove, Kirst, Kafke. Izjemna gobarska letina je spodbudila marsikaterega občana, da si je o njih nabiral dodatno znanje iz raznih priročnikov.
Za tiste, ki obiskujejo oddelek za odrasle že več let, pa tudi tiste, ki želijo prebrati kaj novega, bo prišel prav naslednji seznam: Janez Zupan — Vedanec, srhljiva zgodba iz Kmečke knjižne zbirke, Tone Peršak — Vrh, zgodovinski roman iz 14. stoletja. Zgodba se odvija nekje na Štajerskem v hribovski vasi med Radgono in Lenartom. Fuga v križu Jožeta Snoja je presunljiv roman iz naše polpretekle zgodovine, izpovedno pomemben, če ne kar prelomen tekst.
ludi knjižničarkam pionirske knjižnice v mesecu septembru ni bilo dolgčas. Naštele so 2589 obiskovalcev, ki so prebrali 4998 knjižni del, od tega 379 poučnih. Na novo se jih je v tem mesecu vpisalo 74. Poletje v školjki, Baronov mlajši brat in sploh dela mladinskega pisatelja Vitana Mala, so bila največkrat izposojena dela prejšnji mesec. Mladi bralci, prav tako kot odrasli, hočejo čimveč vedeti o letalih in helikopterjih. Mnoge med njimi je
gotovo navdušil letalski miting, saj se delo Sodobna letala in helikopterji prav tako uvršča med najpogosteje izposojene knjige.
Posebnega seznama knjig, ki bi jih knjižničarke pionirske knjižnice uvrstile na listo »priporočamo«, niso pripravile. Omenile so le naslednje nove knjige Pekarna Mišmaš Svetlane Ma-karovič, Mamila^ in Otroštvo iz zbirke Življenjska obdobja ter Maske slovenskih pokrajin Nika Kurenta.
MLADINSKA KNJIGA
V Mladinski knjigi v Titovem Velenju so imeli prejšnji mesec še vedno največ dela s prodajo šolskih potrebščin. Poleg tega so šli najbolj v prodajo razni priročniki, najbolj iskana knjiga v kotičku domača in svetovna lepa beseda pa je bil Konzaiikov Čarobni cvet Namibije.
Med mnogimi knjižnimi deli, pod katerimi se šibijo police, so se zaposleni odločili le za dve novosti. Pravijo namreč, da kaj posebnega v tem času ni izšlo.
Pa vendarle. Tisti, ki jih zanima zgodovina gradov, bodo gotovo posegli po delu Ivana Stoparja Gradovi na Slovenskem. Zanjo bodo morali odšteti 29 tisoč dinarjev. Za takšne in drugačne lovce pa bo kot nalašč Orožje in oprema za lov in ribolov, ki stane pet tisoč dinarjev.
strane * nas C35
KULTURA
titovo velenje *
9. oktobra 1986
PRIREDITVE # PRIREDITVE #
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Priznanja za prizadevno delo z otroki
V	tem tednu, v tednu otroka — od 6. do 13. oktobra, ki poteka pod geslom »Otrok in družbeni razvoj — boj za ohranjanje miru in prihodnosti človeštva« se vrstijo v občini Velenje številne prireditve — pripravljajo jih v šolah, vrtcih, po društvih prijateljev mladine in drugih društvih, ki imajo v svojih programih delo z otroki.
V	ponedeljek je bila slavnostna seja občinske zveze prijateljev mladine Velenje. Na njej so govorili o družbeni skrbi za otroke, o uspehih in nadaljnjih aktivnostih. Podelili pa so tudi priznanja za prizadevno in uspešno delo za otroke v naši občini.
Priznanja so prejeli:
Elfida Ambrožič, ki je pričela delati z otroki že kot partizanska učiteljica. Po vojni je bila učiteljica, dolga leta pa je kot sekretarka občinske zveze prijateljev mladine z izrednim čutom za mladi rod usmerjala delo te organizacije. V njenem delu je bilo vedno in povsod čutiti motp »Na mladih ljudeh gradimo boljši jutri.« Pod njenim vodstvom je občinska zveza prijateljev mladine organizirala nekaj zelo uspelih prireditev v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. V času njenega dela v občinski zvezi prijateljev mladine so uspešno razvili številne dejavnosti te zveze, predvsem pa načrtno organizirali dejavnost v društvih prijateljev mladine po krajevnih skupnostih. Elfida Ambrožič je že upokojena, pa vendar je še vedno aktivna sodelavka in dobra svetovalka vsem, ki iščejo pomoč pri njej.
Izreden posluh za delo z mladimi ima tudi Rado Pun-gartnik, ki je vzgajal v času učiteljevanja v učencih čut za tehnično kulturo, likovno in tehnično znanje, telesno kulturo in predvsem osebnostno kulturo. Tudi sedaj, ko je upokojen je rad z mladimi,
rad jim prisluhne, svetuje pri razreševanju njihovih problemov. Rad ima otroke in pri delu z njimi dosega uspehe. Se posebej je bil uspešen pri mladih tehnikih. Učil pa jih je tudi ravnanja v cestnem prometu, vzgajal je tekmovalce za prometna in športna tekmovanja . . .
Sedaj, ko je upokojen dela v društvu prijateljev mladine Levi breg.
Toneta De Costa poznajo predvsem taborniki. Tone De Costa se je že v rani mladosti od očeta nalezel taborniškega duha. Ideje taborništva pa je želel razširiti, tako da je bil pobudnik in ustanovitelj taborniške organizacije v Titovem Velenju. Po njegovi zaslugi in aktivnem delu na tem področju, je članstvo v taborniški organizaciji naraščalo, saj je znal mladim privzgojiti ljubezen do narave. Vzgojil je že več taborniških organizacij, ki njegove ideje prenašajo na nove rodove.
Med nagrajenci je tudi Marija Horvat rejnica. Biti rejnica pomeni imeti rad otroke, pomeni sprejemati otroka, ki nima družinske topline. Pomeni, dajati sebe, organizirati življenje v svoji družini po meri tega otroka. Takšna je Marija Horvat. Predno je postala rejnica je nudila topel dom otrokom kot varuhinja. Starši so ji svoje otroke zaupali, saj so jo poznali kot odgovorno, čustveno, skratka takšno, ki ji otroka lahko zaupaš.
Priznanje občinske zveze prijateljev mladine Velenje je prejel tudi Kolektiv GG Nazarje Gozdarstvo Šoštanj, ki
zna prisluhniti potrebam in željam otrok. Tako delavci tega kolektiva vsako leto pri- j spevajo les za organizacijo Male Napotnikove kolonije, I les pa tudi pripravijo za obli-1 kovanje (pripeljejo ga, ga razžagajo .. .)
(mz)|
29. september-dan pionirjev
29. septembra se spominjamo zgodovinskega dogodka, ko so na prvem kongresu USAOJ v Bihaču, decembra 1942, ustanovili Zvezo pionirjev. Prvi kongres je otvoril sekretar Skoja Ivo Lola-Ribar.
Pionirji so takrat izpolnjevali naloge, ki so jim jih nalagali mladinske in skojevske organizacije, partizani in aktivisti. Njihov simbol so bile kape triglavke, ki so jih kmalu zamenjali s titovkami, in lesene puške. Naslednje leto bo minila 45-letnica od ustanovitve zveze pionirjev Jugoslavije. V tem dolgem mirnem obdobju so se pionirji v svojih pionirskih odredih ustvarjalno vključevali v tokove družbenega razvoja. Dosegli so največjo idejno in pedagoško vrednoto, to je pionirsko samoupravljanje.
Vsako leto se pionirji 29. septembra zberemo na pionirskih konferencah, na katerih pregledamo dosedanje delo in sprejmemo delovni program za naslednje obdobje. Pri oblikovanju programa svoje dolžnosti ne le naštevamo, ampak o njih tudi premišljujemo in načrtujemo.
Pionirji celodnevne osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja smo na odredni pionirski konferenci sprejeli obširen delovni program,
v njem pa dali precej pozornosti lepšemu kulturno popolnejšemu pionirskemu vsakdanu. V razpravi o delu interesnih dejavnosti na šoli smo ugotovili, da lahko pionirji uveljavljamo svoje želje, sposobnosti in interese. V njih najdemo glavni vir veselja za sproščanje svoje ustvarjalne energije in se osebnostno gradimo.
Naša odredna konferenca je potekala po skrbno izdelanem dnevnem redu in v prazničnem vzdušju. Ob prebiranju čestitk ob dnevu pionirjev so se najlepšim željam pridružili še tovariši-ce in tovariš ravnatelj.
S konferenco našega prazničnega dne še ni bilo konec. Delegati, udeleženci konference, smo se nato pridružili svojim sošolcem pri družbeno koristnem delu. Učenci na razredni stopnji so čistili okolico šole, drugi so pridno pobirali jabolka v Belih vodah, ličkali koruzo v Lajšah.
Praznik smo preživeli delovno in s tem dokazali, da je delo največja vrednota današnjega in jutrišnjega dne. Tega se seveda pionirji dobro zavedamo.
Pionirji pionirskega odreda COŠ Biba Roeck Šoštanj
Ivan Kremžar
»Delati, delati, delati.. .«
Doma iz Slovenj Gradca, zaposlen pa v velenjskem Gorenju. Po delu je našel čas tudi za svojo ljubezen. Postal je kipar-samouk. V soboto zvečer je svoje delo, varjenje plastike, postavil na ogled v Termah Topolšica.
■Motive najde v kmečkem življenju. Povedal je, da kipari že več kot sedemnajst let. »Najprej sem začel upodabljati naše pisatelje, pesnike — Cankar, Prešeren, Voranc. Vmes sem se poročil, žena je doma s kmetov in tudi vsi moji motivi so iz kmečkega življenja,« je pripovedoval. Njegove plastike so zgovorne. Vidimo lahko Moža s košem. Počitek, Lesarja, Lovca pa Vaškega godca. Nekaj takšnih motivov, ki jih danes ni več. To je potrdil tudi sam, ko je dejal: »Res delam veliko na že izgubljeni, pozabljeni kulturi. Na delih in opravilih, če se lahko tako izrazim, ki jih ni več veliko.«
Besede pa potrdijo njegovi eksponati: Kmečki voz, ki ima samo eno kolo, vse drugo je že polomljeno, pa Mlin, ki gaje doletela enaka usoda . . . Zanima in pritegne pa ga tudi narava. Kaj vse ljudje delamo z njo, pove tudi raztavljen kip — Drevo, zlomljeno drevo.
Ivanu Kremžaju to ni prva razstava. Do sedaj jih je imel nekaj samostojnih in v sklopu različnih prireditev. Pravi, da so ga povsod, kamor je prišel, lepo sprejeli.
In če dela z ljubeznijo že sedemnajst let, potem ni težko ugotoviti, kako bo delal naprej. »Delati, delati, delati« ..., je dejal tudi na razstavi v Topolšici.
Kulturni center Ivan Napotnik Šmartno ob Paki
Otvoritev prenovljene knjižnice
Jutri, 10. oktobra, ob 17.00, bodo v prostorih novega doma kulture v Šmartnem ob Paki odprli prenovljeno knjižnico. V kulturnem programu bodo sodelovali člani gledališča Pod kozolcem iz Šmartne-ga ob Paki s programom »Moje prvo berilo«.
Z otvoritvijo prenovljene knjižnice bomo počastili letošnji občinski praznik.
Knjižnica bo odprta vsak četrtek od 13.00 do 16.00
Dnevi kulture Beloruske SSR
V sklopu programa Dnevi beloruske kulture v SRS bo nastopil DRŽAVNI AKADEMSKI NARODNI ZBOR, Belorusi-ja, v torek, 14. oktobra ob 19.30 v domu kulture v Titovem Velenju.
Program zajema beloruske ljudske pesmi in plese, folkloro drugih narodov in sodobna dela beloruskih in sovjetskih skladateljev. Vodja zbora, Mihail Drinevski, je zaslužni umetnik BSSR in dobitnik državne nagrade BSSR. VSTOPNICE 500 din.
Abonma-gledališče
Koliko časa ste potrebovali, da ste naredili Vaškega godca, Kosca, Moža s košem___? smo ga vprašali. »Poprečno trideset ur in sedemanjst let,« je jedrnato odgovoril.
(vos)
V sre(jo, 15. oktobra, ob 19.30, bo v domu kulture Titovo Velenje gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dramo Henrika Ibsna: STAVBENIK SOL-NESS.
Henrik Ibsen je s Halvardom Solnessom postavil stolp, s katerega bo glavni junak načrtovano padel. Padec s stolpa je simboličen znak in kot vsak simboličen znak ima javen, manj javen in skrit pomen. Javna vsebina je kazen za izziv nebu. V eni izmed najbolj klasičnih Freudovih interpretacij sanj padec s stolpa pomeni strah pred impotenco. Padec s stolpa je hkrati povzdigovanje in prikrivanje resničnih konfliktov.
Zakon Solnessov je mrtev; v njem sta ostala samo »mazohi-zem« in obveznost. Simbolična moževa krivda in ženina simbolična odgovornost za smrt dojenčkov sta upepelili seks; poželenje in možnost za obnovo.
Lviaino je režiral Franci Križaj.
Henrik Ibsen
Igrajo: Janez Bermež, Anica Kumer, Miro Podjed, Stane Potisk, Zvone Agrež, Olga Kocjan in Jagoda Vajt.
Vstopnice 700 din, šolska mladina 350.
Titovo Velenje, 6. 10. 1986
Galerija Kulturnega centra
I |k| i i n i o i i i i i i Razstava plastik
V. Gojkoviča
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 9. 10. ob 18. in 20. uri TIFFANY - nemški, ereotski. V gl. vi.: Anna Zarni. ZA MLADINO POD 16 LET OGLED FILMA PREPOVEDAN!
Petek, 10. 10. ob 10. uri in sobota in nedelja, 11., 12. 10. ob 18. in 20. uri PRVE IZKUŠNJE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Michael Sanville Čudovite počitnice v počitniškem kampu za mladino in fant ki bi želel odrasti. Pri tem mu pomaga starejša najstnica.
Ponedeljek, 13. 10. ob 10., 18. in 20. uri KARATE KID - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Ralph Macchio Lepa romantična in vzgojna zgodba o prijateljstvu med /antom, ki bi se zaradi samoobrambe rad naučil karateja in njegovim učiteljem, privlačnim Japoncem, ki ga prav na poseben način izvežba v pravega mojstra te obrambne veščine.
FILM SMO ZARADI IZREDNEGA OBISKA UVRSTILI NA SPORED ŠE ENKRAT!
Torek, 14. 10. ob 18. uri! POLJA SMRTI vi.: Sam Watterson.
ameriški, vojni. V gl.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 9. 10. ob 20. uri ŽENSKA SOKOL - ameriški, zgodo-I vinski, spektakl. V gl. vi.: Mathew Broderick Dogajanje je postavljeno I v srednji vek in je pravzaprav ljubezenska zgodba med vitezom in dekletom, ki ju je zlobni škof uročil tako, da se pol dneva pojavljata v podobi živali (vitez ponoči kot volk in dekle podnevi kot sokol). Ali se bosta ljubimca rešila uroka?
I FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 13. 10. ob 20. uri POLJA SMRTI - ameriški, vojni. V glavni vlogi: Sam Watterson, dr. Haing S. Ngor. Film z mnogimi nagradami (OSCAR. ZLATI GLOBUS. BAFTA) je resnična pripoved o 1 usodi dveh reporterjev New York Timesa v času vojne v Kambodži. Režiser: Roland Joffe
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, II. 10. ob 18. uri KARATE KID — ameriški, akcijski Nedelja, 12. 10. ob 17.30 in 19.30 uri ŽENSKA JASTREB -ameriški, spektakl.
Ponedeljek, 13. 10. ob 19.30 uri PRVE IZKUŠNJE - ameriški, komedija.
Sreda, 15. 10. ob 19.30 uri POLJA SMRTI - ameriški, vojni.
KINO ŠMARTNO OB PAKI.
Petek, 10. 10. ob . .. uri KARATE KID - ameriški, akcijski. Torek, 1. 10. ob ... uri SHEENA - KRALJICA DŽUNGLE -ameriški, avanturistični.
KINO BRASLOVČE
Nedelja. 12. 10. ob 18. uri KARATE KID - ameriški, akcijski. Sreda, 15. 10. ob 19. uri NE STRELJAJ V NASLEDNICO -ameriški, akcijski, komedija.
Jutri 10. oktobra, ob 19. uri, bodo odprli v galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik razstavo plastik akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja.
Razstavil bo dela preteklih let skupaj z najnovejšimi. V kulturnem programu ob otvoritvi bodo nastopili Brina Zupančič-Rogelj, klavir, Marko Zupan, violina in Igor Svarc, violončelo. Razstava bo odprta do 5. oktobra. Dan po otvoritvi razstave, 11. oktobra, ob 10. uri bo imela strokovno vodstvo po
razstavi kustodinja Milena Koren-Božiček.
Celje
Spet teden domačega filma
Uredništvo Novega tednika in Radio Celje bosta tudi letos organizirali teden domačega filma. Tokrat bo že štirinajsti, trajal pa bo od 3. do 11. novembra. Tudi letošnji program na tej osrednji slovenski filmski manifestaciji v Sloveniji bo nadvse pester in zanimiv.
Kot poudarjajo je program ob svoji prvotni nalogi — celovita predstavitev celotne slovenske filmske ustvarjalnosti v tekočem letu — izredno delovno zasnovan. V tednu domačega filma bo več posvetovanj, delovnih srečanj, pogovorov, filmska de-
lavnica in drugih delovnih oblik. Tako bodo po vsaki prvi premieri pripravili pogovor z ustvarjalci filma, predvidoma 6. novembra naj bi bilo posvetovanje Jezik v slovenskih igranih filmih, 10. in 11. novembra se bodo srečali uredniki kulturnih rubrik jugoslovanskih dnevnikov, II. novembra bo tudi osrednje posvetovanje ob tej manifestaciji (Ne)kulturna politika jugoslovanskih kinematografov. Gotovo bodo zanimive tudi različne razstave, med njimi naj omenimo razstavo Slovenski animirani film. ki jo bodo odprli 3. novembra.
9. oktobra 1986	* titovo veienje
ŠPORT
nas cas*jtran9
Titova mesta
Srečanje slepih šahistov
Slovesna otvoritev turnirja (vos)
V Titovem Velenju so se v soboto srečali tudi slepi šahisti iz Titovih mest. Udeležilo se ga je štirinajst šahistov iz šestih mest, manjkali so le predstavniki Tito-grada in Titovega Drvarja. Vse šahiste so na začetku igranja pozdravili v imenu Društva invalidov Titovo Velenje Edo Centrih, Zveze slepih Celje Adolf Videm-šek, predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek pa jim je predstavil našo občino in sprego-
voril o pomenu občinskega praznika, hkrati je potegnil prvo potezo in tako otvoril to tradicionalno srečanje slepih šahistov Titoveh mest.
Najbolje je igral Pajdakov iz Titovega Velesa, na drugo mesto pa se je uvrstil Franc Mlačnik Titovo Velenje. Drugi velenjski šahisti pa so dosegali naslednja mesta: 7. Spolenak, 8. I. Mlačnik, 9. Ojsteršek in 12. Vodep.
Dviganje uteži
Zaluberšek spet najboljši
V soboto je bilo v Titovem Velenju republiško prvenstvo v dviganju uteži za mlajše mladince, na katerem so nastopili mladi dvigalci iz Ljubljane, Domžal, Celja in Titovega Velenja. Tekmovalci so pokazali veliko borbenosti in znanja, žal pa jih je spodbujalo le kakšnih 40 gledalcev. Ljubljančani so osvojili pet prvih mest, ostali klubi pa po eno. Za domačine je zmago priboril 15-letni Matej Zaluberšek, ki je z drugim zaporednim naslovom republiškega prvaka dokazal, da je zares najboljši v Sloveniji in se razvija v kakovostnega dvigalca. Z drugim in tretjim mestom v svojih kategorijah sta presenetila komaj 14-letna Danilo Tanjšek in Damjan Kladnik. Ve-
lenjski klub ima že vrsto let težave z mladim kadrom, zato so teh uspehov še posebej veseli.
Tekmovalci TAK Rudar in Olimpije so to srečanje izkoristili tudi za zaostalo tekmo 3. kola v 2. zvezni ligi. Domačini so pričakovali zmago, zaradi spodrsljajev pa so morali priznati zmago gostom. V ligaškem tekmovanju Velenjčanom ostane le še troboj v Škofji loki, na katerem bodo poleg domačinov in velenjskih dvigalcev nastopili še tekmovalci Reke. Povedati velja še, da bodo v soboto v dvorani Centra srednjih šol ob občinskem prazniku pripravili dvoboj z dvigalci avstrijskega Feldkirchna. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri, vstop pa bo prost.	k.M.
Pokal Našega časa Ravenčanom
V soboto so v Titovem Velenju sklenili pokalno tekmovanje v malem nogometu, oziroma ligo mladih za prehodni pokal Našega časa. Tekmovanje je pripravila komisija za ligo mladih pri Občinski konferenci ZSMS Velenje, udeležilo pa se ga je 24 ekip.
Najboljši ekipi: predstavniki To-
polsice in Raven sta v soboto odločili katera bo prva prejela prehodni pokal. Čeprav so To-polščani vodili kar tri krat (0:1, 0:2, 2:3) pa so srečanje dobli Ra-venčani s 6:3. Za Topolšico sta bila strelca Delopst (2 krat) in Stropnik, za Ravne pa Meh in Brložnik po (2 krat) ter Prapro-tnik in Zaljuberšek (po 1 krat).
V finaalu so zaigrali Ravenčani in Topolščani (vos)
Velenje: Dubrovac 20:11
Kljub visoki zmagi je bilo priložnosti za zboljšanje gol razlike še veliko (vos)
V tretjem kolu so si domače igralke priigrale prvi točki v novi prvenstveni sezoni proti razmeroma zelo slabim gostjam iz Karlovca, ki s takšno igro nimajo veliko možnosti za obstanek v ligi. Domača dekleta so bila tako rekoč za razred boljša od njih, pa čeprav v napadu niso igrale najbolje. Veliko so grešile, kar velja tudi za streljanje sedem metrovk. Boljše pa so bile v
obrambi. V prvem polčasu je tokrat dobra Petkova klonila le štirikrat, izid prvega dela pa je bil 9:4.
Zadetke za Velenje so dosegle: Golič 5, Misaljevič, Zidar, Kralj in Kotnik po 3, Felle, Hrast in Kričej po 1.
V naslednjem kolu bodo igralke Velenja gostovale v Koprivnici pri trenutno drugo uvrščeni Podravki.
Prule: Šoštanj 24:20
10, Žolger 4, Vrečar 3, Ramšak, Cater in Lesjak po 1.
V četrtem kolu slovenske rokometne lige so Soštanjčani gostovali v Ljubljani, kjer so sicer dobro zaigrali, pa vendarle ostali praznih rok. Zato je bil krivec tudi odlični domači vratar. Zadetke za Šoštanj so dosegli: Medved
Tekmo 5. kola bodo Soštanjčani odigrali že danes popoldne. Ob 19. uri se bodo v Rdeči dvorani sestali z igralci Ajdovščine.
»Škoda, da imam jutri službo in ne bom videl zadetka,« je dejal eden od gledalcev na nedeljski Rudarjevi tekmi. Gol je videl, pa nič več. Očitno so gledalci, (glej posnetek) še naprej zaskrbljeni zaradi nespret-nosti igralcev pred nasprotnikovo mrežo. (VOS)
ODMEV! 0 ODMEV! 0 ODMEVI
Razmišljanja o plavalni
Uspešni nastopi rokometašic
nepismenosti
Zmagqovalci ekipa Raven (vos)
Avgustovski članek novinarja Borisa Zakoška v Našem času o plavalni nepismenosti, v katerem je ošvrknil športne pedagoge, katerim naj bi bili pomembnejši rezultati otrok s skoku v daljino, plezanje po vrvi ... kaj malo pa naj nam bi bilo mar, da so neplavalci, nas ja na prvem skupnem aktivu v tem šolskem letu spodbudil ka razmišljanju o plavalni nepismenosti v naši občini.
Ce se ozremo nekaj let nazaj, lahko ugotovimo, da smo v sodelovanju s Plavalnim klubom Velenje in Zvezo telesnokulturnih organizacij občine Velenje sistematično izvajali plavalne tečaje v starem zimskem bazenu že v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole. Kaj več nam od tečajev (razen nekaterih poizkusov posameznih šol) ni uspelo narediti. V učnem načrtu osnovne šole je plavanje sestavni del učnega procesa, ki ga v obstoječih delovnih pogojih ne moremo uresničiti. Sprašujemo se, kaj je naredila širša družbenopolitična skupnost pri odpravljanju plavalne nepismenosti. Mogoče je najlepši primer »usklajenosti« gradnja novega zimskega bazena, ki je očitno zgrajen samo za tekmovalne namene. Bralce, ki se v njem še niso kopali, naj opozorimo na to, da bazen nima dna (razen dvo-metrašev). Mogoče bomo pri neplavalcih uporabljali eksperi-
mentalno metodo metanja v globoko vodo?
Kaj pa letne šole v naravi? Ugotavljamo, da nam domove velenjskih delovnih organizacij zasedajo skupine iz drugih občin, kjer so to obliko dela že pred časom uvedli. Pa bodo nekateri ponovno dejali, da smo za to krivi pedagogi telesne vzgoje. Ali smo res?
Spomnili bi na to, da nas je družba že pred časom »postavila« na stranski tir. Dovoljuje nam še to, da ostajamo izvajalci okleščenega programa, v katerem na žalost ni pouka plavanja.
V razmišljanje vsem navajamo še testimi vzorec osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, ki je v šolskem letu 1985/86 izvedla poizkus znanja plavanja vseh učencev na šoli. Podatki so naslednji: v prvem razredu je od 57 učencev kar 44 neplavalcev, v drugem je od 92 otrok 58 neplavalcev, v tretjem med 80 učenci 47 ne zna plavati, v Cétrtem je od 83 plavalno nepismenih 43, v petem jih skoraj polovica ne zna plavati. (125—64), v šestem od 96 otrok ne zna plavati 37 učencev, v sedmem je med 90 učenci 28 neplavalcev, zaskrbljujoč pa je podatek, da je bilo med 76 učenci kar 14 plavalno nepismenih v osmem razredu.	Za aktiv:
B. Šalamon R. Frankovič
V letošnji sezoni kar štiri ekipe velenjskih rokometašic nastopajo v različnih ligah. Prva seveda tekmuje v severni skupini druge zvezne lige, druga pa v drugi slovenski ligi. Ta ekipa je najprej v zaostalem srečanju na Ravnah premagala domačega Fužinarja s 30:22, nato pa v Polani domačo ekipo z 28:20. Poleg ptujske Drave in Šmartnega so velenjske ro-kometašice najresnejše tekmice
za naslov jesenskega prvaka, der-bi obeh šaleških ekip pa bo v nedeljo na igrišču ob Jezeru.
V slovenski mladinski ligi prva velenjska ekipa nima prave konkurence. V nedeljskem kolu so velenjske mladinke doma premagale vrstnice mariborskega Branika kar z 32:7. Druga mladinska ekipa, za katero igrajo mlajše pionirke pa je gostovala v Polani in izgubila s 14:17.
Elektra
Začetek tekmovalne sezone'
V soboto se bo začelo tekmovanje v drugi slovenski košarkarski ligi. Članska ekipa Elektre je začela priprave nanj že 4. avgusta. Do sedaj so opravili 48 treningov in odigrali 15 tekem.
Cilj košarkarjev Elektre je uvrstitev v prvo slovensko košarkarsko ligo. Prvo tekmo bodo Soštanjčani igrali v soboto doma, in sicer ob 17. uri. Pomerila pa se bo z ekipo Šentjurja.
Rudar: Vozila 1:0
Kako premagati nasprotnikovega vratarja, je gotovo vprašanje,"ki kot senca spremlja igralce Rudarja. V nedeljo je na njihovem igrišču gostovala trenutno ena najslabših ekip v slovenski nogometni ligi. V 90. minutah igre so gostje iz Nove Gorice to potrdili, tudi pred blizu 300 gledalci. Igrali so zelo slabo, si pripravili le eno zrelejšo priložnost za zadetek, v drugem polčasu so bili povsem brez moči in igralci Rudarja so bili nenehno pred njihovim vratarjem. Žal, ga več kot enkrat niso znali premagati. Priložnosti za to je bilo veliko, mladi Salija je bil celo dvakrat pred gostujočim vratarjem, stoodstotno priložnost je imel tudi
Novak. Dragoceni in zmagoviti zadetek je s strelom z glavo dosegel v nedeljo dobri Brdžanovič, na lepo podajo Buškoviča, ki je zaigral popolnoma drugače, kot teden poprej proti Kopru — zbrano, mirno, disciplinirano, kar velja tudi za ostale igralce. Domači nogometaši so morali spet nastopiti v spremenjeni postavi brez Hudarina in Oruča ter brez kaznovanega Mišetiča.
Za ljubitelje nogometa v Šaleški Zgornjesavinjski dolini bo vsekakor zelo zanimiva prihodnja nedelja, saj se bosta v šaleško-sa-vinjskem derbiju sestali enajsteri-ci Rudarja in Elkroja na igrišču v Mozirju.
Dravinja:Usnjar 2:2
Mladinci Usnjarja so na gostovanju v Slovenskih Konjicah zasluženo osvojili točko, lahko pa bi tudi obe. Domači nogometaši so povedli takoj na začetku, gostje pa so izenačili po odmoru. Rezultat I :l je veljal vse do tri minute pred koncem, ko so domačini izkoristili nasprotni napad in povedli, čeprav so bili Soštanj-
čani ves drugi polčas v premoči. Po tem zadetku so gostje zaigrali na vse ali nič in v zadnjih minutah srečanja se jim je to obresto-« vaio, saj je Pevnik z lepim prostim strelom mladincem Usnjarja zagotovil več kot zasluženo točko. V prihodnjem kolu bodo v Šoštanju gostovali mladinci Ilirije-
Rudar (Tr.):Elkroj 2:1
Mozirski nogometaši so se z gostovanja v Trbovljah vrnili praznih rok. Na to je zagotovo vplival razplet srečanja takoj na začetku, saj so prvi zadetek prejeli v manj kot 30 sekundah, drugega pa v 13. minuti. V drugem delu igre so domačini najprej za-streljali enajstmetrovko, takoj zatem pa so gostje rezultat znižali. Kljub temu, da so nogometaši Elkroja do konca srečanja napadali, pa kaj več kot poraza niso uspeli doseči. Žal so se izkazali tudi z nešportnim vedenjem, saj je sodnik dve minuti pred koncem izključil Savica, ker je namerno udaril nasprotnega igral-
ca. Kakorkoli že, lep nogometni dogodek se ljubiteljem nogometa obeta v nedeljo, ko se bosta na igrišču v Mozirju v savinjsko-ša-leškem derbiju pomerila domači Elkroj in velenjski Rudar.
Pekre:Šmartno2:1
Igralci Šmartnega so na gostovanju pri vodilnem moštvu Peker izgubili z 1:2. Srečanje je bilo živahno in borbeno. Povedli so domačini v 24. minuti, gostje so izenačili v 31., nogometaši Peker pa so si zmago zagotovili enajst minut pred koncem.
Smučarski skoki
Osmerica na pripravah v Sarajevu
Mladi velenjski skakalci zares obetajo. O tem priča med drugim podatek, da je v tem tednu na pripravah državnih reprezentanc v Sarajevu kar osem velenjskih skakalcev in sicer Golob, Mihe-lič, Pušnik, Tamše, Pogorelčnik, Dolar. D. Rednjak in Cepelnik.
Ob tem je bilo v nedeljo na Ravnah na Koroškem prvenstvo štajersko-koroške regije za pionirje A. Najbolj se je izkazal Tri-
plat, ki je zmagal, peto in šesto mesto pa sta osvojila Boštjan Rednjak in Kanduti.
Za konec še vest, da bo v soboto popoldne na velenjski skakalnici ob občinskem prazniku tekmovanje za pokal Titovega Velenja, na katerem bodo nastopili skakalci vseh slovenskih klubov. Tekmovanje se bo pričelo ob 15.
Občinsko lovsko tekmovanje
Pri domu velenjskih lovcev na Lokah je bilo v nedeljo že 18. tradicionalno tekmovanje lovskih družin velenjske občine v streljanju na glinaste golobe in v kombiniranem streljanju. Tekmovanja se je udeležilo veliko članov zelene bratovščine, bilo pa je nadvse zanimivo in napeto, saj zmagovalec ni bil znan vse do zadnjega strela. Zmagala je prva ekipa Titovega Velenja in prejela prehodni pokal.
Zapišimo še to, da so se na koncu lovskega tekmovanja in tekmovanja v veščinah SLO in DS bolj za šalo, kot zares v streljanju na glinaste golobe pomerili rezervni starešine in lovci. Razumljivo je, da so slavili lovci, kako pa bo, ko se bodo pomerili v streljanju z vojaško puško, pa bomo videli kdaj drugič.
B. M.
10. stran * fi EIS C3S
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje if 9- oktobra 1986
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
n. o. sol. o.. Velenie
REK — DS Družbeni standard
DELAVSKI KLUB
restavracija bistro
Titovo Velenje
se ob prazniku občine Velenje predstavlja v novi podobi in vabi v soboto, 11. oktobra ob 20. uri na
VESELI VEČER
V programu nastopajo:
—	Slovenski oktet
—	ansambel Dobri znanci
VABLJENI!
Nov evropski rekord
Pred kratkim smo velenjski radioamaterji dobili uradno poročilo mednarodne radioamaterske organizacije, da smo v tekmovanju »CQ WORLD - WIDE DX CONTEST« dosegli z znakom 4N3E na' 3,5 MHz v kategoriji SSB 1. mesto v Evropi in 6. mesto v svetu.
Čeprav je bilo to tekmovanje že lani 26. oktobra, je mednarodna radioamaterska organizacija šele zdaj, po preverjanju poročil nekaj tisoč tekmujočih, uspela objaviti uradne rezultate.
Za dosežen uspeh je vsekakor zaslužno tudi vodstvo kotalkar-skega kluba, ki je dovolilo, da smo nad kotalkališčem razpeli nad 600 metrov žice za eno največjih radioamaterskih anten, in da smo smeli uporabiti njihove prostore, za kar se jim radioamaterji najlepše zahvaljujemo.
Člani ekipe: Zvone Fratnik, Srečko Švajgel in Peter Hriber-šek so s tem uspehom na povsem novem tekmovalnem področju ponesli predko radijskih valov sloves Titovega mesta po vsem
svetu in to ravno v mesecu, ko praznuje.
YU3 AEP -Ivo
Kavče
Gobarski piknik
Trim društvo iz Kavč je sredi meseca septembra pripravilo drugi po vrsti gobarski piknik, ki se ga je udeležilo veliko strastnih gobarjev. Najprej so nabirali gobe, ki so jih kasneje v domu krajanov tudi lepo in domiselno razstavili. Posebna komisija jih je ocenila, najuspešnejšim gobarjem pa je vodja trim-društva Anton Hojan podelil priznanja, ki so jih v obliki lepih gobanov prejeli: Maja Volmut, Stefan Dove-čar in Peter Hojan, vsi iz Kavč. Zatem so pripravili družabno srečanje s pokušnjo gobarskih specialitet in novega jabolčnika.
To nedeljo, pa je trim društvo Kavče prav tako pri domu krajanov, pripravilo prijeten in zelo obiskan kostanjev piknik.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Na podlagi 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in na podlagi letnega plana za leto 1986 Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje se razpisuje
XXIII. NATEČAJ
za stanovanjska posojila iz združenih sredstev vzajemnosti v višini 300.000.000,- din za naslednje namene:
1.	posojila organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim za nakup oziroma gradnjo stanovanj v družbeni lasti,
2.	posojila delavcem za nakup in gradnjo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
3.	posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni ali zasebni lasti pod pogojem, da se z njimi poveča stanovanjska površina ali število stanovanjskih prostorov ali uporabi kvalitetnejša izvedba toplotnih izolacij oziroma racionalnejši način ogrevanja.
Razpisana natečajna vsota znaša:
a)	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih objektov v družbeni lasti 140.000.000.- din
b)	za kreditiranje gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti 160.000 000,- din
Posojilo lahko dobijo:
1.	DO in DS s sedežem v občini, ki izpoljnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in ki predložijo vlogo za posojilo, plan, ki zajema plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjste gradnje, ter pogodbo o nakupu ali gradnji-stanovanj,
2.	a) delavci, ki združujejo svoje delo v TOZD-ih in DS-ih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v SSS Velenje ter rešujejo svoj stanovanjski problem v kraju zaposlitve ali v kraju, od koder se dnevno vozijo na delo,
b)	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS Velenje,
c)	upokojenci in invalidi, ki pravico do posojila uveljavljajo po domicilnem principu.
Na natečaj pod štev. 2 lahko kandidirajo le interesenti, ki izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Velenje in ki predložijo:
—	vlogo z opisom stanovanjskih razmer in namen porabe posojila,
—	dokazilo o namenskem varčevanju ali vezavi lastnih sredstev za ta namen,
—	kupoprodajno pogodbo, če kupujejo stanovanje,
—	gradbeno dovoljenje, če gradijo stanovanjsko hišo z veljavnim predračunom
—	izjavo o vsoti že pridobljenih posojil za to stanovanjsko enoto
—	podatke o skupnem številu družinskih članov ter dohodek članov družine v zadnjih treh mesecih.
Prednost pri dodelitvi porojil bodo imeli občani, ki imajo stanovanjski objekt zgrajen od III. do V. gradbene faze.
Natečaj za posojila traja do vključno 24. 10. 1986. Prijave na natečaj, prispele po tem datumu, ne bodo upoštevane.
Vloge za priglasitev na natečaj sprejema Ljubljanska banka, Temeljna banka Velenje, Poslovna enota stanovanjskih .in komunalnih naložb, kjer udeleženci natečaja lahko dobijo vsa pojasnila v zvezi z natečajem.
Prispele vloge bo obravnavala komisija za razdeljevanje posojil iz sredstev vzajemnosti, udeleženci natečaja pa bodo v roku 60 dni po zaključku natečaja obveščeni s sklepom o dodelitvi posojila.
Predsednik komisije: Alojz Batič I. r.
MOŠKI, TO NI ZA VAS!
Na Kardeljevi
ploščadi
v TITOVEM VELENJU
KS Podkraj-Kavče
Zgledna urejenost
Komisija za ocenjevanje urejenosti okolja stanovanjskih hiš in balkonskega cvetja pri svetu krajevne skupnosti Podkraj—Kavče je tudi v letošnjem letu zelo delavna. Med letom in posebej v devetem mesecu so člani komisije temeljito pregledali večji del krajevne skupnosti. Ugotovili so, da se videz okolja s preteklimi leti ne da primerjati, kajti prav letos gradijo kanalizacijsko omrežje, vodovod, toplovod in še kaj. Pričeli so tudi z organiziranim odvozom smeti, saj zabojniki niso bili dovolj. S tem bodo verjetno odpravili tudi nekatera divja semtišča. Na videz kraja in okolja vplivajo tudi slabo vzdrževane ceste, delno pa tudi novogradnje. Kljub vsemu pa je večina okolja in stanovanjskih hiš lepo in zgledno urejena. Na oknih, balkonih in. v vrtovih je veliko cvetlic, dvorišča so očiščena, zunanjost hiš lepo urejena.
Tako komisija predlaga priznanja za vzorno urejene hiše družinam: Drobež, Guček, Mež-ner, Srebotnik, Meža, Berlot, Grešak, Brinovšek in Stropnik. Komisija za ocenjevanje urejenosti okolja stanovanjskih hiš in balkonskega cvetja tudi predlaga enaki komisiji pri velenjskem turističnem društvu, da podeli zlato vrtnico družini Jan iz Kavč 53 za najbolj vzorno in smiselno urejeno okolico hiše in za bogato balkonsko cvetje. Vse ugotovitve in predloge je obravnavalo tudi predsedstvo krajevne konference SZDL in se z njimi v celoti strinjalo.
(b. m.)
Društvo upokojencev Titovo Velenje
Razvedrila več kot
dovolj
Že nekaj let, še posebno pa letos, so bili upokojenci povezani v Društvo upokojencev Titovo Velenje, tako na športnem kot rekreativnem, predvsem pa izletniškem področju, zelo aktivni.
Vse športne sekcije so dosegle lepe rezultate. Balinarji, strelci, kegljači in šahisti so na regijskih tekmovanjih osvojili vsa prva mes(a in si pridobili pravico nastopa na republiškem tekmovanju. Na ta nastop se že tudi temeljito pripravljajo.
Doslej je društvo svojim članom pripravilo že trinajst krajših in daljših izletov, včeraj pa so obiskali Pomurje. V načrtu imajo tudi dva piknika, najprej gobarski, potem pa še kostanjev. Oba sta zanimiva, zato ni čudno, da vedno pritegneta veliko upokojencev.
S tem pa dejavnosti društva še zdaleč niso končane. Ta čas že .potekajo priprave na zimsko delo. Pred njimi so območne konference, novoletna praznovanja, obiski pri nepokretnih upokojencih, priprava proslave v domu za varstvo odraslih in še kaj. Posebno skrb pa bodo tudi letos namenili vsebini in izdaji Biltena za leto 1987.
(b. m.)
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V
OBČINI VELENJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DI	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. del.
VEPLAS	dipl. ekonomist	— vodja računovodske informacijske					
ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO		službe	5	nč	15	160.000	t
	zdravnik spec. rentgenolog	— specialist rentgenolog	3	nč	8	208.660	t
ZC TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO	zdravnik spec. ginekolog	— specialist ginekolog	4	nč	8	185.000	1
OŠ BRATOV MRAVUAK	učitelj razrednega pouka	— učitelj razrednega pouka	X	dč	8	120.000	1
GORENJE TOZD POHIŠTVO	lesni tehnik	— mojster	.1	nč	8	96 773	2
GORENJE TOZD POHIŠTVO	mizar	— mizar	1	nč	8	83.687	2
GORENJE TOZD POHIŠTVO	električar ali ključavničar	— vzdrževalec	1	nč	8	68.949	2
BOLNICA TOPOLŠICA	kuhar	— kuhar	X	nč	8	90.000	1
OŠ KDK TOPOLŠICA	hišnik-kurjač	— hišnik-kurjač (skrajšan del čas)	X	nč	8	50.000	1
PODJETJE ZA PTT	dostavljat	— dostava poštnih pošiljk	1 m	dč	8	80.000	1
OŠ MIHA PINTAR TOLEDO	pomožni kuhar	— pomivalka	X	dč	8	75.000	1
OŠ BRATOV MRAVLJAK	snažilka	— čiščenje	X	nč	8	70.000	1
OŠ KDK TOPOLŠICA	' snažilka	— čiščenje	X	nč	8	70.000	1
DO MODNI SALON	pomožni delavec	— napenjalka	X	dč	8	70.000	1
MERX TOZD PEKARNA	delavec brez poklica	— predelava kruha	X	dč	8	71.000	3
GORENJE DS SPLOŠNI POSLI	delavec brez poklica	— varnostnik	X	nč	8	68.949	2
LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ =	nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek		ŠT	DEL. =	število delavcev		
? oktobra 1986
* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 1.1
koledar
Četrtek, 9. oktobra - abra-ham
PETEK, 10. oktobra - zlat-ko
SOBOTA, 11. oktobra — emi-lijan
NEDELJA, 12. oktobra -maksimiljan PONEDELJEK 13. oktobra -
edvard
TOREK, 14. oktobra - ne
deljko
SREDA, 15. oktobra - terezija
M ALi OGLASI
PRODAM TRAKTOR TOMC VINKOVIČ, številka 732, infor macije po telefonu 882-404, po 20. uri.
UGODNO PRODAM OPEL RECORD 1700, letnik 1973. Radovan Radšel, Veljka Vlahoviča 61, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM GRADBENO UTO. Informacije po telefonu 853-321, interna 289, dopoldan.
ZELO UGODNO PRODAM:
dvokrilna vhodna vrata (macesen), enokrilna vrata zasteklena. okenske rolete, kopalno kad 140 cm, kavč in omaro. Informacije po telefonu 858-288, Koroška 40, Titovo Velenje. PRODAM ZAMRZOVALNO OMARO, še zapakirano, novo, telefon 855-278, popoldan. PRODAM NOV KOMPLET ORODJA ZA AVTOMEHANI-KO. Telefon 855-051. IŠČEM HONORARNO, 4 urno dodpoldansko delo. Ponudbe po telefonu 857-647. PRODAM GLASBENI CENTER in otroško posteljo z jogi-jem. Telefon 857-040. POCENI PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 750, letnik 1976, neregistriran, v voznem stanju. Franc Forštner, Šmartno ob Paki 84.
PRODAM MALO RABLJENI TRAKTORSKI GUMI 11,2 -10 - 28. Telefon 882-856. IŠČEM UPOKOJENEGA VRTNARJA za občasno pomoč v vrtnarstvu in drevesnici. Plačam po dogovoru. Informacije po telefonu 855-695, vsak dan po 20. uri, do 20. oktobra.
PRODAM PIANINO LINA,
star 2 leti. Telefon 884-028. od 18. do 20. ure.
PRODAM JABOLKA ZA STISKANJE po 20 din in za ozimnico po 40 din. Semprimožnik, Skorno 7, Šmartno ob Paki.
PRODAM OLJNI GORILNIK CALOMAT og-3-e, rabljen eno sezono. Cena 15 sm. Rožič, telefon 858-462.
AUDI 100, letnik 1977, 68000 km, prodam za 190 sm. Telefon 063-853-231 interna 377, Podi unšek Šmartno ob Paki 80.
PRODAM	AVTORADIO
ZNAMKE BLAUPUNKT, z zvo-I čnikoma, za 12 sm in menjalnik za gs. Informacije 063-884-087.
PRODAM OSEBNI AVTO R-4,
letnik 1979, prevoženih 50.000 km ter brako prikolico. Debelak, Podkraj 19.
JABOLKA ZA OZIMNICO IN STISKANJE, neškropljena, prodam. Jože Pibernik, Trg svobode 8, Šoštanj.
PRODAM TRI LETA STARO ZAMRZOVALNO OMARO
(210 litrov) za 11 sm Ojsteršek, Kardeljev trg 2/58, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM z-750, letnik 1979. Informacije po telefonu 853-333, zvečer.
UGODNO PRODAM PEU-GOT-104, letnik 1976. Informacije po telefonu 856-223, popoldan.
JABOLKA (carjevič, jonatan, krivopecel, bobovec) prodam za ozimnico po 50 din, za stiskanje po 30 din. Kolar, Lokovica 29, telefon 882-750.
PRODAM DOBRO OHRANJENO STILNO POHIŠTVO ZA SPALNICO IN JEDILNICO ter sedežno garnituro. Telefon 854-100.
ZELJE ODLIČNO ZA KISA-NJE, DOSTAVA NA DOM, UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 855-335 ali 854-631.
MLAD PAR, VELENJČANA,
najameva sobo s kopalnico in možnostjo kuhanja. Lahko je tudi garsonjera ali manjše stanovanje v Titovem Velenju ali kjerkoli v Šaleški dolini. Ponudbe sporočite po telefonu 854-090.
A5&Ì0* i
V BLAGOVNICI ŠOŠTANJ
na tekstilnem oddelku v zalogi
otroške bunde
od 12.500,— do 14.500,— dinarjev. Mamice, obiščite Blagovnico Šoštanj!
MIERX
POTROŠNIK
Na podlagi 4. tč. Pravilnika o postopkih in kriterijih za izvajanje raziskovalnega programa OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE objavlja
RAZPIS
ZA IZVAJANJE RAZVOJNO-RAZISKOVALNE-GA PROGRAMA V LETU 1987
Skupnost oo v letu 1987 pretežni del sredstev namenila sofinan-siranju razvojno-raziskovalnih nalog skupnega pomena za občino Velenje in sicer z naslednjih prednostnih področij:
1. DRUŽBENI RAZVOJ OBČINE v okviru naslednjih tematskih sklopov:
—	novi proizvodni programi in možnosti reorganizacij oz. integracij v občini in izven nje;
—	oblikovanje modela manjših OZD s področja drobnega gospodarstva s skupnimi poslovnimi funkcijami;
—	raziskava blagovnih tokov in načrtovanje transportnega sistema v občini s ciljem racionalizacije poslovanja;
—	demografski tokovi;
—	geografska in kulturno zgodovinska raziskava Zavodenj, Belih vod, Graške gore, Paškega Kozjaka in raziskava življenja in dela premogarjev
2.	EKOLOGIJA v okviru naslednjih tematskih sklopov:
—	trdi odpadki, njihovo zbiranje, odlaganje in reciklaža;
—	ohranjanje in namenska raba degradiranih površin po odkopu premoga;
—	emisija.industrijskih dimnih plinov in njihov vpliv na okolje;
—	industrijske in komunalne odpadne vode
3.	INFORMATIKA v okviru nasleanjin tematSKih sklopov:
—	informacijski sistem za področje razvojno-raziskovalne dejavnosti
—	razvoj informacijskega sistema občine
Tematski sklopi predstavljajo okvir za posamezne razvojno-raziskovalne naloge, obenem pa bodo osnova za oblikovanje posameznih raziskovalnih projektov v okviru naštetih področij. Raziskovalne projekte, organizatorje izvedb in raziskovalne organizacije bo določil Programski odbor skupnosti na podlagi prijavljenih razvojno-raziskovalnih nalog. Priiava razvoino-raziskovalne naloge mora vsebovati:
—	naslov naloge
—	naslov organizacije ali drugega subjekta, ki nalogo predlaga
—	priimek in ime nosilca, sodelavcev in naslov raziskovalne organizacije
—	vse ostale podatke, ki jih zahteva pravilnik o postopkih in kriterijih izvajanja raziskovalnega programa skupnosti (na razpolago v Skupni strokovni službi SIS družbenih dejavnosti občine Velenje, tov. Ojsteršek, tel. 063/855-181).
Prijave pošljite Občinski raziskovalni skupnosti Velenje, Efenko-va 61, Titovo Velenje, p. p. 1, do 23. 10. 1986.
Občinska raziskovalna skupnost Velenje bo v letu 1987 podpirala tudi manjše raziskave splošnega pomena, zato poziva manjše OZD, družbene organizacije in društva ter posameznike, da se s prijavo razvojno-raziskovalnih nalog s področja njihovega delovanja vključijo v razvojno-raziskovalni program skupnosti za leto 1987.
GIBANJE PREBIVALSTVA
MATIČNI URAD VELENJE
Poroke:
Andrej Fidej, roj. 1963, zobo-tehnik iz Titovega Velenja in Mojca Kaš, roj. 1966, študentka iz Titovega Velenja, Renato Knez, roj. 1962, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Anita Bizjak, roj. 1962. gradbeni tehnik iz Titovega Velenja, Anton Glinšek, roj. 1961, kemijski tehnik iz Skornega in Majda Rančan, roj. 1965, kemijski tehnik iz Zavodnje.
Rojstva:
V septembru se je rodilo: 21 dečkov in 19 deklic.
Smrt:
Martin Petan, upokojenec iz Titovega Velenja, Šercerjeva 8, roj. 1911.
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Poroke:
Franc Pečnik, roj. 1961, iz Lepe njive 70 in Natalija Terbo-všek, roj. 1965, iz Šoštanja, Levstikova c. 14. Smrti :
Jože Kovač, roj. 1914, Celje, Kocbekova 5, Angela Jelovšek, rdj. 1910, Celje, Stanetova c. 31, Jožefa Friškovec, roj. 1913, Topolšica 144 in Jožefa Vodovnik, roj. 1906, Šoštanj, Tekavčeva c. 4.
dežurstva
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
11. in 12. oktobra 1986 -dr. Dragan Smilianič. Can-
karjeva 2 a (pri Žohar), Titovo Velenje;
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 10. do 17. oktobra 1986 Ivo Zagožen, dipl. vet., Je-rihova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704. -
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
i
o. sub. o., Titovo Velenje, Vodnikova 1, tel.: (063)856-711	i
»ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE« TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE
Izvršilni odbor delavskega sveta objavlja prosta dela in naloge:
—	psihologa
za delo v dispanzerju za medicino dela. POGOJ:
diplomirani psiholog opravljen strokovni izpit 90 dni posku^go delo.
—	viàji RTG tehnik ali višji RTG tehnik pripravnik
POGOJ:
višja šola za RTG tehnike
—	defektolog
z usmeritvijo ortopedagoga ali surdopedagoga POGOJ:
učitelj otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, opravljen strokovni izpit, 90 dni poskusno delo.
Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas. Nastop delovnega razmerja po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, Kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po zaključku obja-
U và^ùL
V skladu z določili Statuta TOZD Stanovanjska oskrba in Pravilnika o razvidu del in nalog TOZD razpisna komisija
razpisuje prosta dela in naloge
tehnični vodja TOZD Stanovanjska oskrba
Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z Zakoni določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ
—	da je moralno-politično primeren
—	da je družbeno-politično aktiven
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji pravne osebe kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti
—	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter da ima kandidat
—	visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri
—	3 oz. 5 let delovnih izkušenj
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, kandidati pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO »VEKOS« — razpisna komisija TOZD Stanovanjska oskrba, Koroška 37 b, Titovo Velenje.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
V Gorenju za povečanje proizvodnje
Udarniški delavnik
Delavci Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja so se odločili, da bodo letos opravili tri udarniške delovnike. Prvega so opravili že v marcu.
Režijski in strokovni delavci, zaposleni v Gorenjevih delovnih
organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju, so se odločili, da bodo opravili preostala dva udarniška delovnika v neposredni proizvodnji. z udarniškim de-Jom za tekočimi trakovi želijo prispevati svoj delež za uresničitev nadvse zahtevnih letošnjih proizvodnih in izvoznih nalog. To pa je tudi pogoj za ostvaritev takšnega dohodka, ki bo omogočil uresničitev razvojnih hotenj Gorenjevih delovnih organizacij v Titovem Velenju.
(an)
V SPOMIN
6. oktobra je minilo 20 let boleče žalosti, odkar nas je v 19. letu, v cvetu mladosti, za vedno zapustil naš dragi sin, brat in stric
Slavko Sovine
! Še slutili nismo, ko si prestopil svoj domači prag in oblekel vojaško suknjo, da se nikoli več ne
vrneš.
Ne čas, ne solze, ne morejo ublažiti bolečin in žalosti za teboj. Ljubil si življenje, a usoda je
hotela drugače.
Nosimo te v svojih srcih, spomin nate ne bo nikoli ugasnil. Neutolažljivi: mama, sestre Marija, Veronika, Helena in Hedvika z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, strica, starega ata in praded-
ka
Franca Grudnika
iz Gaberk pri Šoštanju
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v času težke izgube stali ob strani in nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo družinam Borovšek, Zaveršnik, Čas, Obrovnik in Lampret za nesebično pomoč.
Zahvaljujemo se tudi govornikom Bernardu Skarlovniku, Slavku Ramšaku, Rafku Blatniku, GD Gaberke, delavcem tozda Štedilniki, DO RLV, DO Bohor iz Mestinja, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Trezi in otroci Marinka z možem Tonijem, Stanko Jožica, Viktor, Cvetka in Darko z družinami ter pravnuk Simon.
Odbojkarice in odbojkarji Topolšice
Med »okroglo« mizo v Termah v Topolšici (vos)
3. srečanje Titovih mest
V mozaiku bratstva še en kamenček
Titova mesta bolj ali manj uspešno sodelujejo na različnih področjih interesnih dejavnosti. To sodelovanje je vse tesnejše tudi med športniki in telesnokul-turnimi delavci. Pričeli so ga pred tremi leti z medsebojnimi srečanji in so vsakokrat v drugem mestu. Letos, konec prejšnjega tedna, so se zbrali v Titovem Velenju, saj so bili zadolženi za organizacijo tretjega srečanja predstavniki občinsko telesnokulturne skupnosti Velenje. Gotovo je odveč poudarjati, da takšna srečanja krepijo bratstvo in tovarištvo, prispevajo k spoznavanju telesnokulturne dejavnosti v vseh republikah in pokrajinah, medsebojni stiki in prijateljske vezi pa omogočajo športnikom in telesnokulturnim delavcem še nadaljnje sodelovanje ter izmenjavo izkušenj.
V Titovo Velenje so letos prišli predstavniki sedmih Titovih mest, bilo pa ni predstavnikov Titove Korenice. Dekleta so v soboto dopoldne v Rdeči dvorani igrale odbojko, telesnokultur-ni delavci pa so se preizkusili v prostorih šoštanjskih termoelektrarn v kegljanju. V odbojki so se najbolj izkazale Titograjčanke, druge so bile odbojkarice Titovega Velenja, 3. Titov Veles, 4. Titov Vrbas, 5. Titovo Užice. V kegljanju so bili najuspešnejši tekmovalci Titovega Vrbasa, 2. Titov Drvar, 3. Titovo Velenje, 4. Titograd, 5. Titov Veles, 6. Titove Užice, 7. Titova Mitrovi-ca.
Zapisali smo že, da sodi v sklop teh srečanj tudi izmenjava izkušenj. Zato so se telesnokul-turni delavci zbrali na okrogli mizi — pripravili so jo v Termah v Topolšici — in tam razpravljali na temo »športna rekreacija v krajevnih skupnostih«. Drug drugega so seznanili z razvojem te dejavnosti na svojem področju. Glavna ugotovitev vseh je bila, da je ta dejavnost v republikah in pokrajinah še vedno na
zelo različnih stopnjah razvoja. »Najmnožičnejše programe izvajajo v Sloveniji in Srbiji,« smo slišali. Pri še boljšem in množi-čnejšem razvoju rekreacije v krajevnih skupnostih se vsepovsod srečujejo s finančnimi težavami. Na tem sestanku so se tudi dogovorili, da se bodo naslednje leto zbrali v Titovi Mitrovici in na tem srečanju spregovorili o špor-
tni rekreaciji v organizacijah združenega dela. Gostje iz Titovih mest so med drugim obiskali tudi krajevno skupnost Skale, kjer so jim predstavniki tamkajšnjega društva TVD Partizan predstavili svojo dejavnost, ki gotovo lahko služi kot primer športno rekreativne dejavnosti v posameznih vaških krajevnih skupnostih.
Domače odbojkarice so bile drage
Ob uspehu mladincev šoštanjskega Usnjarja
»Radi poudarjamo delo z mladimi«
Znana in neizpodbitna resnica je, da dobro delo z mladimi zagotovo obrodi sadove. To so lepo dokazali mladi nogometaši šoštanjskega Usnjarja, ki so letos z osvojitvijo jugoslovanskega pokala na področju Slovenije in uvrstitvijo med osem najboljših jugoslovanskih mladinskih moštev dosegli doslej največji uspeh. Sicer so v finalu tega tekmovanja igrali že lani in klonili v Izoli. Tudi v republiški ligi uspešno nastopajo in so že tri leta med najboljšimi. Predlani so bili tretji, lani pa peti, vendar so imeli še nekaj kol pred koncem možnost tudi za prvo mesto, ki pa ga zaradi objektivnih razlogov niso uspeli osvojiti. Vse to je sad desetletnega zavzetega dela z mladimi pri Usnjarju. Trener Drago Kostanjšek pravi: »V ekipi je trenutno 18 mladincev, večinoma iz Šaleške doline. V naših vrstah sta republiška reprezentanta Prevnik ' in Goršek, vzgojili pa smo tudi državnega reprezentanta Bauma-na. Ta je prestopil k Olimpiji, ker je računal na boljše razvojne možnosti. Žal ni tako, zato upamo, da bo že v pomladanskem delu zaigral znova za Usnjarja. Zmaga v republiškem finalu je seveda velik uspeh, vendar je te-
melje temu uspehu postavila lanska generacija mladincev, letošnja pa ga je uspešno sklenila. Upam, da bomo pomladi s po-
močjo Rudarja in Šmartnega dosegli še kakšen uspeh na zvezni ravni.
Seveda imamo v klubu še pio-
V delo je vključenih veliko krajanov
Najbrž malokdo ve, da odbojko v Topolšici igrajo že 22 let, vsekakor pa bodo ljubitelji športa za odbojkarice in odbojkarje Topolšice veliko več slišali od sobote dalje, ko se bo pričelo tekmovanje v slovenskih odbojkarskih ligah. Obe ekipi sta se namreč letos uvrstili v prvo slovensko odbojkarsko ligo, kar v Topolšici smatrajo za največji uspeh doslej. Fantje sicer v tej ligi ne bodo nastopili prvič, saj so se pred leti že borili v njej za vrh razpredelnice, dekleta pa so s tekmovanji pričela šele pred dobrima dvema letoma, zato je njihov dosežek pravzaprav še večji.
Ti tekmovalni dosežki so za tako majhen kraj zares velik uspeh, še pomembnejše pa je to, da je zanimanje med mladimi v tem kraju za odbojko vse večje. Morda še to, da je v kraju 1.200 prebivalcev, v klubu pa jih tako ali drugače aktivno sodeluje preko 70. Tudi to nekaj pomeni. Z uvrstitvijo na višjo raven tekmovanja so se seveda povečale tudi obveznosti. O tem nekaj več predsednik kluba Edo Fenko: »Pomembno je. da je v delo v klubu vključenih veliko prebivalcev, mladih in starejših, ki so s svojimi izkušnjami pri organizaciji dela še kako dobrodošli. Letos smo predvsem želeli utrditi notranjo organiziranost, zato smo za posamezna področja ustanovili komisije, ob obeh odličnih trenerjih, Darku Menihu in Janku Kugoniču, smo pridobili še več mlajših, ki bodo skrbeli za delo z najmlajšimi, veliko načrtov pa imamo še na področju popularizacije odbojke v vsej Šaleški dolini. V klubu vemo, da je to prvi pogoj za še večje tekmovalne uspehe, zato že pripravljamo akcije po osnovnih šolah in drugod. Moramo si za-
gotoviti dobro zaledje med mladimi. Letos smo v skupno zadovoljstvo rešili problem telovadnice, ob načrtovani gradnji športnega parka ob zdravilišču pa računamo tudi igrišče na prostem, ki ga prav tako potrebujemo. Vsi
«m
Edo Fenko, predsednik kluba
(VOS)
se zavedamo večjih kadrovskih, finančnih in drugih obveznosti, ki jih narekuje nastop obeh ekip v slovenski ligi, zato smo se letos še posebej potrudili in ob večji pomoči vseh ostalih upam, da bomo uresničili naše tekmovalne načrte, še pomembneje pa je, da za odbojko navdušimo čim več mladih v občini, jih prav vzgojimo in s tem klubu zagotovimo še večje dosežke.«
Prav je, da spregovorita tudi trenerja, ki imata po mnenju vseh zares veliko zaslug za zadnje uspehe. Kot že rečeno, so dekleta pričela tekmovali šele leta 1984 v 2. slovenski ligi. Prvo sezono so bila tretja in letos že prva. Nastopa 16 igralk, ki so vse mlajše od 20 let. Pomembno je, da večina najmlajših igralk pri-
dobi osnovne veščine na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha in tu se tudi navdušijo za odbojko in nadaljnjo tekmovalno pot. Darko Menih pravi: »Ob vsem imamo tudi precej težav. Igralke obiskujejo srednje šole od Slovenj Gradca do Celja, imajo pouk tudi popoldne, zato so oteženi obiski na treningih. Prepričan sem, da bodo z dobro voljo in borbenostjo to nadomestile in zbrale dovolj točk za obstanek v ligi, kar je letos naš osnovni cilj. Povedati moram, da so se dekleta letos uvrstila v sklepni del jugoslovanskega pokala na področju Slovenije, kjer so sicer zaostala za dvema drugoligaškima ekipama, vsekakor pa je tretje mesto tudi lep uspeh. V 1. kolu igramo v soboto doma z drugo ekipo Fužinarja in upamo na dve točki, kar bi bila lepa spodbuda za naprej. V jesenskem delu igramo pet srečanj doma in štiri na tujem.«
Tudi moški so letos delo dobro zastavili in so kljub vsem težavam in pomanjkanju športne sreče osvojili prvo mesto, zato so ga še toliko bolj veseli. O tem Janko Kugonič: »Pred začetkom prvenstva smo zelo dobro pripravljeni, žal pa trenutno ni v ekipi kapetana, prvega podajalca in nosilca igre Ljuba Globačnika. Njegovo odsotnost bomo skušali nadomestiti z borbenostjo in s pomočjo naših zvestih navijačev, kakršnih ni daleč naokrog. Naš prvi nasprotnik bo v soboto na domačem igrišču druga ekipa Stavbarja. To so mladi igralci, ki se pripravljajo na vstop v prvo ekipo mariborskega drugoligaša. Ce bomo zaigrali tako kot znamo, lahko s pomočjo navijačev osvojimo obe točki, potem bo v nadaljevanju prvenstva mnogo lažje.«
Stojijo: (od leve proti desni): Mevc, Globočnik, N. Stevančevič, trener Menih, M. Hojan, D. Türk, M. Türk, Kompan; sedijo: I. Hojak, Kugonič, Klanfer, Ceh, Kumer, Kavnik
nirje in kadete, skupaj nas je okrog 80, želim pa si, da bi s pomočjo obeh ostalih klubov v Šaleški dolini napravili res temeljito selekcijo mladih, izbrali najboljše in zagotovili našemu nogometu prave razvojne temelje. Povedati moram, da se sodelovanje z Rudarjem bistveno izboljšuje. Rudar se za mladince vse bolj zanima, zato se dogovarjamo in upamo, da se naši mladinci v članski konkurenci ne bodo več »izgubljali« na račun igralcev, ki jih v imenu trenutnih uspehov dobivamo od drugod.
Stojijo z leve: A. Kotnik, Lah, R. Kotnik, Hasanbegič, Goršek, Javornik, M. Papež Kavšek Mulahmetovic .n trener Kostajnšek; čepijo: D. Papež, Ferder, Pirnat, predsednik StevanS Golac, kapetan Pevnik, Kostanjšek in Selimovič. (vos)	e lC'
Sicer pa moram reči še to da v slovenski ligi nastopa precej naših mladincev in se le niso vsi izgubili v članskih vrstah. Božiče-vič je pri Elkroju, kamor sta sedaj prestopila še Skrbinek in Podkrižnik, pri Rudarju so Ga-brič, Osterc in Oblak in podobno.«
O vseh teh uspehih, delu v klubu in težavah, s katerimi se srečujejo pri vzgoji mladih, je prav, da spregovori tudi predsednik kluba Ratko Stevančevič: »V našem klubu načrtno delamo z mladimi nogometaši že deset let. Žal nismo uspeli v naše vrste vključiti vseh mladih obetavnih nogometašev iz naše doline, za kar pa bi bilo med drugim potrebno tudi več sodelovanja z Rudarjem, in Šmartnim. Vendar je bistveno nekaj drugega. Povsod in na vseh ravneh postavljamo v ospredje in na veliko poudarjamo delo z mladimi. V praksi še zdaleč ni tako. Vse obljube ostajajo neizpolnjene, sklepi in pohvale na papirju prav nič ne pomagajo, naše delo z mladimi nikakor ni prav vrednoteno. Bolje bi se morali vsi skupaj organizirati, poiskati vse mlade nogometaše v vseh kategorijah, izbrati najboljše in jim seveda zagotoviti možnosti za delo in napredovanje.«
Zmaga v pokalu in ostali uspehi naj bi bili dokaz, da se za prihodnost nogometa v naši dolini ne bi smeli bati. V resnici je seveda drugače, saj pogosto pozabljamo na naše obetavne mladince in se zadovoljujemo z dobrimi in slabimi igralci od drugod.Vsaj doslej. Ratko Stevančevič: »Žal, je res tako. V želji po trenutnih tekmovalnih dosežkih pridobiva-
mo v naše klube najrazličnejše igralce, največkrat na priporočila posameznikov in ustvarjamo umetne ekipe, kar v nobenem primeru ni pravilno. Edino pravilno bi bilo, da sestavimo ekipo domačih mladih igralcev, ne glede na to, ali se imenuje Rudar, Šmartno ali Usnjar in z njo krenemo naprej. Od te ekipe seveda ne smemo zahtevati uspehov preko noči, v dveh, treh sezonah pa bi zagotovo uspešno predstavljala Šaleško dolino ne le v slovenski ligi, tudi v morebitni medrepubliški ligi, ali celo na zvezni ravni. Zelo dobrih, mladih in obetavnih nogometašev imamo v dolini dovolj, kar so naši trije klubi v preteklosti že dokazali in kar danes dokazujemo v Usnjarju-
Seveda pa bi morali zato marsikaj spremeniti. V Usnjarju živimo od danes do včeraj, ne do jutri. Vse naše delo temelji na amaterizmu, ne Kostanjšek, ne drugi trenerji letos še niso dobili niti potnih stroškov, kaj šele kaj drugega. Rekel sem že, zelo radi poudarjamo delo z mladimi, ne zagotavljamo pa jim niti najmlajših materialnih možnosti. Velikokrat dobesedno prosjačimo za denar in se ob tem resno sprašujemo, če je za to smiselno tratiti prosti čas, koristiti dopust in ure za 2.000, 3.000 in 5.000 dinarjev, za kar danes ne moreš kupiti niti ene same majice. Tako smešne vsote nam namreč ponujajo za delo z mladimi. Vseeno upam, da bo delo z mladimi kmalu pravilno vrednoteno. Ob vsem tem so uspehi mladincev Usnjarja še toliko več vredni in smo nanje lahko ponosni.«