Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stev. 20 Chicago, 111. 13. maja 1904. loto III Kaj jo socializem £ "Novodobni socializem je v svojem bistvu na jcdni strani neposredni sad spoznanja protivenja raznih družabnih razredov, protivenja med imajočimi in revnimi, med kapitalisti in plačanim delavcem; na drugi strani pa zavedanje spoznanja anarhije, obstoječe v pridelovanji pridelkov in izdelkov." (Engek.) Socializem ni preračunjena stvar, takorekoČ dognano sestavljeni načrt; ne, to ne, kakor tudi fevdal-stvo in kapitalizem nista. Velike dobe gospodarskih sistemov niso nasledki aH delo premišljenih načrtov teoretikov, marveč so le dobe izrastkov. Te dobe se ne vstvarjajo po načrtu velikih ali slavnih mož, temveč one se razvijajo vsled zgodovinskega procesa, kateii zopet si te može uslužbuje, namesto, da bi jim bil on v sredstvo. Kak pa je ta historični ali zgodovinski proces? Ta zgodovinski proseč je rastoče podjarmljenje razmer, v katerih ljudstvo živi; on je zboljšanje načinov, po kojih se pridobitev sredstev za življenje in njih razdelitev izvršuje. V pojasnenje naj navedemo sledeče: Čitajoči zgodovino, se vam uriva misel, da je bilo v raznih dobah— katere navajajo zgodovinarji — osnovanje bogastvo tvoročih družabnih sil, dalje oblika vlad, običajev in verskili načelov tako različno v vsaki posamezni dobi, da nc kažejo nikake zgoduvinske zveze ter, da je morala vsaka doba imeti svoj osamljeni izvir. Primerjaj stari Rim in Grško s srednim vekom, in srednji vek z našim časom 1 Jiiio ga skrbno zasledujete zgo-"Hovmsko "spremembo, potmTEodetc spoznali, kako se staro družabno razmerje polagoma premika na podlagi iste. To premikanje je posledica spremembe delavske sile in po-ninoženje delujočih moči, dokler se slednjič ne spoji z novim sistemom, označujoča novo dobo, katero smo na prvi pogled smatrali kot izvira-jočo iz posebnega ali osamljenega vira in katera končno nima nobene vidne zyeze s prejšnjo. Ta' proces razvoja gospodarskih odnošajev, ne prestane nikdar, marveč se vrši skozi vse dobe, bodisi suženjstva, fevdalstva ali kapitalizma. Ta razvoj pa se včasih zadržuje vsled trdovratnega pridrževanja starih oblik,, katere nič več ne vstre-zajo novim razmeram in katere so preživele čas svoje koristi. To dej stvo prouzroČuje slednjič revoluci je ,katere pa niso nič druzega kot naravni razvoj, uničujoč ono, kar ga skuša ustaviti na njegovem potu. Tak prevrat je zadnji in odločilni korak v prestrojevanju zastarelih družabnih razmer v boljše in bolj napredne. * Ako je ta zgodovinska drama s svojimi nastopi prelivanja krvi.bo-jev med raznimi stanovi in z vsemi drugimi dogodki, vršečimi se v nji, posledica kacega načrta — kdo je tedaj tegi jestavil? Kdo si je izmislil razrto pridelovanje v fevdalnih časih in kdo je uvedel kapitalistično pridelovanje naših ča^ov? Nihče! Državniki, vojskovodje in vsi drugi znameniti možje, igrači visoke uloge v teh važnih zgodovinskih dobah, niso nikakor kazali zgodovini novo pot, marveč oni so bili le sredstvo gospodujočih stanov dotičnih časov ali onih družabnih razredov, kateri so hoteli prve na-domestovati. Kak stan pa zadobl pravzaprav sposobnost, da zamore nastopiti kot bojevnik za prvenstvo, v kojim slučaju se, seveda, poslužuje v svrho tega — "slavnih To je stan, ki je postal uplivajoč pri novih silah pridelovanja — silah, katere so razvili stari odnošaji. S kratka: Prestop in zgodovinska sprememba ene veKke ekonomične dobe v drugo, »ta utemeljena v bojU stanov za one sredstva, od katerih je odvisno pridobivanje bogastva. Na primer, kapitalistični stan je naslednik pridelovalne sile, katere je vstvaril fevdalizem in kateri se je preživel. Kapitalistični stan je pridobil nadzorstvo čez vlado, kate- J ra je postala sredstvo stanovske ob-i lasti. Ta stan je dal vladi in vsim j javnim ustavam obliko, po kateri j je najbolj mogoče vzdrževati in i varovati njega stanovske koristi. Zgodovinski nazor, kateri išče ves svoj socialni napredek v neprestani ekonomični spremembi, ima svoje opravičen je in dokaz v zgodovini sami. Socializem ni torej načrt, temveč on je oznanjcvalec prihajajočih sprememb, utemeljenih na natančnem analiziranju zgodovinskega razvoja, vršečim se pred našimi očmi. Stoječ na tem stališču, kaj pravi socializem v očigled današnjega kapitalističnega sistema? Njegov odgovor se glasi, da se bo kapitalistični način pridelovanja pogreznil v razvaline onih oblik pridelovanja, na katerih je bil postavljen. Kako pa se bo to zgodilo? Predvsem moramo iskati uzroka temu in najbolj značilen uzrok je ta, da je brežposestni delavec nekako prisiljen prodajati svojo delavsko silo kapitalistu, kateri ima v rokah vsa sredstva, od katerih je pridobivanje blagostanja odvisno. Delavski stan prodaja sebe v zgubo in sicer na dan, teden, me^ec, ali kakor si že bodi. Veliko število delavcev prouzročujc živahno iskanje dela, katerega imajo kapitalisti .na razpolago in to dejstvo, umanj-štlje I »olj in bolj plačo. Povprečno je ta plača tako nizka, da komaj zadostuje za najpotrebnejše, kar rabimo za vsakdanje življenje. Kar delo delavca več zasluži, to si prisvoji1 kapitalisti in ta prebitek delavske sile predstavlja čisti dobiček kapitalistov v obliki dohodkov kapitalistov. Polaščanje vrednosti tega neplačanega dela, je izvor bogastva, katerega si takozvani "self-made Jkaj>italisti- nakupičujejo. Kavno tako,' TaKor" vsT "drugT sistemi, katere smo omenili, tudi kapitalizem ni nič druzega, kot organizacija stanovsko vladajočega družabnega razreda, v svrho izže-manja onih, kateri s svojim delom prouzročujejo bogastvo. Vlada v vseh svojih oblikah, je sredstvo v rokah gospodujočega stanu, da ne morejo delavci uspešno storiti konec izžemanju istega. Kapitalizem pa, slično svojim gospodarskim prednikom, razvija od-nošaje in potrebnosti, na kojih se 1» pogubi!. | Naloga, katero je kapitalistična doba prevzela od prej-finje pridelujoče sile in katera je "obstala v zboljšanju in organizova-nju teh sil, se je izvršila. Velikansko tovarništvo s podrobnim razdeljevanjem dela in osnovanjem in-dustrijelnih trustov sedanjega časa —i to je bila ta naloga. Gorostasna pridelovalna sila, katero so kapitalisti nakupičili v svojem gospodarstvu, pa jih je primo-rala, da so prenesli osobno pridelovanje na skupno obliko. To je zopet pridelovanje osredočilo v manjše število rok in propad malih pridelovalcev, kateri so tekom časa postali nezmožni tekmovati na trgovskem polju. Bogastvo prouzročujoče sile se stekajo na enem družabnem tečaju, na drugem družabnem tečaju pa se stekajo brežposestni delavci. Razredni hoj med izkoriščevalcem in izkoriščevanccm postaja ljutejši, čimbolj se to družabno razredenje razsirjuje. Parasitni značaj — znak bližajočega propada — gospodujočega stanu, se pokazuje čedalje bolj. Preostalo veljavo, katero si kapitalisti z neplačanim delom delavcev prilastujejo, ne morejo oni prodajati svojim žrtvam, ker plača teh ne sega dlje kot za nakup najpotrebnejšega živeža. In, kar je samo ob sebi umljivo, tudi vladajoči stan ne more sam porabiti vseh pridelkov. Iz tega uzroka je bil že davno prisiljen podjarmiti si in ci-vilizovati dvjake v svrho, da so postali ti odjemalci preostalega blaga. To zadnje pač pomaga učasno, a nikakor ne more zabrfmiti preteče krize. Inozemski trgovci ne morejo pokupiti neizmerro veljavo preostalih pridelkov, nabirajofih se v skladiSčih. Ti preostali izdelki se nabirajo v tako ogromni masi. da mora prej ali slej zastati vse družabno strojevje. To se ponavlja v vsili kapitalističnih deželah. Delavski stan mora trpeti, ker jc pridelal več, kakor zamorejo kapitalisti prodati ali porabiti, sam pa nima denarja, da bi kupoval. Ta položaj traja tako dolgo, dokler nc začno premnogi izdelki gniti in trohneti v skladiščih, ali pa, da jih kapitalisti prisiljeno vsaj deloma ne porabijo. To se ponavlja sicer ne-katerikrat, toda vedno huje se prikazujejo nedostatnosti nezdravih teh odnošajev.' Bogastvo prouzročujoča sredstva so dosegla tako ogromno razmerje, da jih kapitalisti ne morejo več nadzorovati in ne voditi. Kontroliranja vsega niso zmožni več in tako i »ostanejo slednjič sami žrtve teh razmer. To zastajanje industrije dokazuje, da so njeni posredovalci nezmožni ji še dlje inteligentno predstojevati. Parasitški značaj kapitalistov se (»okazuie tudi v tem, da jc oblika kapitalističnega pridelovanja po -stavila njih same v tak položaj, kateri ne potrebuje njih osobnega delovanja in nadzorovanja. Vse tako umetno zamotano »trojstvo, od prvega nadzornika ali vodje, doli do zadnjega skromnega služabnika, opravlja sedaj delavstvo. Kapita-list-lastnik, potuje ob istem času po svetu, iskaje zabave in kratkoča-senja. Obrtnija pa gre svojo pot ravno tako naprej, kakor bi ga ne bilo med živimi. Gospodarski odnošaji. sposobni za socializem, so dozoreli iz kapitalizma samega. Istodobno se je umaknila potreba obstanka pod vplivom kapitalistov, kajti sedanje delavstvo dokazuje dejansko, da je samo sposobno voditi kooperativno obliko pridelovanja. To vse se je razvilo iz historične potrebe, nc pa vsled preraču-njenega načrta posameznikov. (Konec prili.) Razgled po sfotu. Iz rusko*japonskega bojišča. Odkar so bili Rusi tako strahovito poraženi od Japoncev na reki Jalu pod poveljništvom generala Sasuliča, koji pride baje pred vojno sodišče, ker je ravnal proti povelju vrhovnega poveljnika, generala Kuropatkina in resno branil Japoncem prehod čez reko Jalu, se Rusi na vsej črti umikajo pred" sovražnikom. Pravkar so zapustili brez boja celo Fenghuančeng in Japonci so zasedli to važno postojanko. — lJort Artur je tudi popolnoma izoliran ter blokiran in vse železniške zveze v Mandžurijo so pretrgane. Rusi sicer še vedno trde, da bo rusko orožje slavno zmagalo; toda, kdo ve kakšno razočaranje jim zna prinesti bodočnost, ako se bodo še dlje zanašali na svoje Iwgove in prezirali svojo fizično moč. Sanhajkvan, II. maja. — Poroča se, da je prva japonska armada obkolila Ruse blizo Liaojanga in da se je vršila tam resna bitka. Japonci so zasedli sosedno hribovje in je pretvorili v močne utrdbe. Rusi se umikajo nazaj. Petrograd, ti. maja. — Uradno se dementuje vest, da bi se Rusi umaknili iz Liaojanga; nasprotno se pa zatrjuje, da ostane general Kuropatkin še dlje v Liaojangu, od kjer namerava resno kljubovati Japoncem in jim zapreti pot v osrčje Mandžurije. Z največjo naglico se delajo priprave, da se pošljejo generalu kar najhitreje pomočne čete. Rezetve io. in 17. armadnega kora se mobilizujejo. Kakor hitro do-speta te dva kora na bojišče, bo imel Kuropatkin 100.000 mož na razpolaganje. Prihodnji mesec se odpošljejo na bojišče še štirje nadaljuj/ loori, katerih \lsak šteje. 20,000 v mirnem jn 50,000 mož v vojskinem času. Rusija razpolaga v vsem čez 31 armadnih korov. London, 11. maja. — Tukajšnji japonski poslanik, baron Hajaši pričakuje prihodnji spopad sovražnih armad pri Liaojangu. Po njegovem mnenji se nahaja japonski general Kuroki na potu v Liaojang, kjer ga pričakuje Kuropatkin z vsemi svojimi silami. Nadalje pravi, da so postali Rusi vsled poraza na reki Jahi ozkosrčni, med tem, ko so Japonci bolj zidane volje kot kedaj poprej. Petrograd, 11. maja. — Ruski u-radui .krogi se nahajajo v popolni temi glede dogodkov v od sovražnika zasedenem okraju. Vsa poročila, ki se tu podajo javnosti, izhajajo iz japonskih virov ali pa iz vnanjih časopisov. Vest o izkrcanju Japoncev pri Takušanu in o obkolenju ali zavzetju Daljnega se uradno ne demGntuje, a tudi ne potrjuje. "Daily Chronicle" poroča iz To-kijeida se Rusi, 15,000 mož po številu, :umikajo iz New Čvanga proti Liaojangu. Kitajski -banditi so baje.razdrli železniško progo med Tasločlja in TeiČengom. Paris, 11. maja. — "Echo de Paris" Ve povedati, da je Kuropatkin sklenil umikati se pred prodirajoči-ini Japonci toliko časa, dokler nc dobili z Rusije zažel jenih pomožnih čet. 1 Brez uračunjenja garnizij v Port Arturu iti New Čvangu, razpolaga Kuropatkin baje samo čez 150,^00 mož. Petrograd, 11. maja. — Vest, da jc bila krizarka "Rurik7 od vladivo-stoštfe eskadre, razdjana, se uradno zanikuje, Sdonl, 11. maja. — Vsled japon-skcgji nakupovanja je cena rižu grozilo poskočila in ubogo ljudstvo je prišlo na mah v silno ^manjkanje. Rudarjem na severu Koreje se j« moralo |>oslati mnogo tovorov riža, da se jc ubranilo vsaj začasno splošno lakoto. London, 11. maja. — Največjo senzacijo je zbudilo poročilo, da se jc tatarski general, koji poveljuje v Mjukdemi, uprl povelju carskega namestnika Aleksijeva, da bi zapustil jnesto s svojimi četami in se umaknil na obrežje reke Liao. Ako ostale tatarski vodja Theng neizprosen in bi ga Aleksijev hotel s silo odstraniti, se splošno sodi, da se bo vsa Mandžurija vzdignila proti Rumjiu, kar bi silno otežkočilo ope-J^ gllRJllll Kuropatkina- in postavilo rusko stališče v Mandžuriji v skrajno nevarnost. ■ Bavarsko. Monakovo, 11. maja. — Mnogo !et je že preteklo, da se ni tako veličasten sprevod pomikal po mona-ških ulicah kakor se je danes. Pokopali so namreč umrlega, slavno-znanega slikarja Franca von Len-bach. Zatrjuje se, tla takega sprevoda še noben vladar ni imel. Zastopniki raznih vladarjev so spremili pokojnika k zadnjemu počitku. Dansko. Kopenhagen, n. maja. — Na dvom danskega kralja Kristijana vršila se je pretekli teden kratka, a zelo zanimiva romanca. Neka obiskovalka, lepa mlada in bogata dama, jc na kraljevo vprašanje: "Kaj zamorem storiti za Vas, cenjena gospa?"' odgovorila hrabro: "Prišla sem Te vprašat, ako me hočeš ženiti." ' Sestinosemdesetletni starček-kralj se je rahlo nasmehnil ter odgovoril : "Hvala Vam, jaz sem prestar" in jo na to spoštljivo spremil do vrat. Ogrsko. Iz Kolonije se poroča, da so se dne 11. maja v tem mestu sešli de-legatje velikih parobrodnih družb z namenom ustanoviti novo parobrod-no družbo, koja bi prevažala potnike iz pokrajin ogrske krone med reko in New Yorkom. Ta družba bo ustanovljena le radi tega, da konkurira od ogrske vlade za prevoz l»otnikov pooblaščeni prekomorski parobrodni družbi "Cunard Line". Natančno poročilo glede izida konvencije je še neznano, vendar se pa vsestransko potrjuje, da dotiOne družbe delujejo na to, da dobe oblast oziroma dovoljenje od ogrske vlade prevažati izselnike na svojih parobrodih. da bi tako škodovale Cunard Črti. Avstrija. Zopet preti velik štrajk na Dunaju. Stavbinska družba m kontrak-torji so zavrgli zahteve 40,000 zidarjev in zidarskih pomočnikov. Poroča se. da zna nastati velika kriza. ako ne bo štrajk kmalu poravnan. kajti cena živežu je že sedaj silno visoka. Kdor rojakov Zeli imeti stalno stanovanje in dobro hrano,na j se blagovoli obrnit! na apramiatvo "Glas STobode"J Ameriške Testi. Htrušna eksplozija v premogo-kopu. Ravno ob zaključku lista, . došla nam je iz Carbondale, 111., grozna novica, da je v tamošnjem premogo-kopu Muddy Coal & Iron Company eksplodiral plin, ko je bilo največ delavcev pri delu. Ubilo je 20 oseb in 80 drugih je nevarno poškodovanih. Ponesrečenci so večinoma sami Italijani. Kadar mož spava, ga žena vara. I'od tem Zasavjem piše "Wauke-gau Daily Sun" z dne 10. maja sledeče : Ko je zadnjo noč John Osink nič hudega sluteč mimo v svoji postelji spal, |»obrala je njegova 30-letna žena vse, kar je bilo vrednostnega pri hiši, ne izvzemši ves njegov prihranjeni denar, vzela enoletnega fantka iz zibelke v naročje in jo v spremstvu svojega zunaj čakajočega ljubčka, lSletnega Matije Skoaf, popihala na kolodvor, da bi* se odpeljala v Colorado. Prišedša na postajo, zahtevala sta od blagaj-ničarja tikete, a ker ju ta ni razumel, poklical je policaja na pomoč in ker ju i ta ni razumel, skočil je jx) slovenskega saloonarja Josip Po-lanška. Še le ta je potem raztolma-čil, da potnika nista mož in žena, na kar ju jc policaj odpeljal v "špehkamro" , kamor se je drugi dan poklical tudi Osink. Razunie se, da je bi! varani mož silno presenečen, ko je zvedel, kaj se je zgodilo, a v svoji velikodušnosti * je odstopil od vsakega zasledovanja, na kar sta bila ljubčka kaznovana le na plačilo $20 in poravnavo sod-nijskih stroškov, skupno $37. Po končani obravnavi je Osing odpeljal svojo ženo z otročičem domov, škof pa je bil oddan policaju Tircllit, koji ga je sramotno podil iz mesta. Sramota za Slovence! In take svinjarije se dogajajo v največji slovensko-katoliški naselbini v A-nieriki. Pa, kaj hočemo, kakršen dušni pastir, take njegove ostrižene ovčice in — da maziljeni Plevnik ni dosti prida, stoji že davno pribito! Štrajk v St. Louisu. Narodna organizacija bo, v slučaju, da bi se lastniki hotelov in restavracij protivili predlogom strežnikov in natakarjev, poklicala še druge unioniste štrajku na pomoč. Zavezala se je tudi v slučaju izpraznjen ja blagajnic posameznih unij, zalagati štrajkarje iz svoje blagajne, štrajk v Topekl. Iz Topeka, Kans., se poroča, da so sinoči takozvani "handy men" in strojevodni pomočniki v Atchison, Topeka & Santa Fe delavnicah za-stavkali. Železniški uradniki zatrjujejo, da oni ne vedo o nobenem poročilu glede štrajka ter da so pripravljeni svoje delavnice napolniti s skabi. Opozarjamo rojake, sosebno pa čikaSke druatva na današnji oglas Mladiča & Medice, koja sta prevzela v svojo last splošno znani "saloon", "Narodno Dvorano," sedaj —• "Slovenski dom" na vogala 18. ceste in Centre Ave. Tudi slovon-ska Btvar naj uspeva v Chicagu! P. N. NAROCNIKOMI Ker j« mnogim cen J. noročnl-kom In somišljenikom našim po« tekla naročnina, prosimo opotova-ne za točnejie poravnanje svojih obveznosti. Nikakor ne moremo vspevati z listom, ako s* nam celo tistih par centov za naročnino odteguje. Vsako delo jo svojega plačila vredno, tako I to. Upamo, da ta opomin ne oitaao broi vspeha in da bo storil v bodoče vsak naročnik svojo dolžnost. UPR. "OL. SV". Pozorl Proda se 5 naslonjačev (stolov), i peči (eno za sobe greti in drago za kuho na plin) in ono mizo Vso se proda po prav nizki ceni/ Nataknejo o Um se ieve na št. 5 Wj 2nd PL, Chicago, III MESTO CHICAGO. Nova bolnišnica. Gospa Maurice Porter jc darovala $75,000 za zgradbo nove bolniš-, nice. Poslopje bo veličastno in na-, menjeno blagim namenom. V tej bolnici se bodo vzgojevali in zdravili samo ubožni otroci. Izborna ideja! — Ta velikodušni dar je provzročila pravzaprav gospa Sarah B. Tyson, koja je v nekem govoru tudi omenila, da jc Chicago v tem oziru eno zadnjih mest. Govor je napravil na blago gospo močan utis, vsled česar je takoj darovala imenovano svoto za zgradbo te bolnice, koja se bo imenovala "Maurice Porter Hospital". Chicago gnezdo roparjev. — V pondeljek za ranega jutra sta dva neznana "športa" v pričo Rtiftis Dickma.ua, blagajnika v Kinsley restavraciji, izpraznila denarnico v znesku $1200. Blagajnik Dickmanu je na sumu kot "postranska roka" in jc v preiskavi. Policija še ni dobila roparjev in dvomi o informaciji in popisu roparjev. Blagajnik se zagovarja in trdi, da je nedolžen. — Včeraj o polunoči so štirje dobro opravljeni mladeniči oropali krčma rja Viljema Russella, 1201— 47. ulica. Ko jim je zadnji hotel postreči z zahtevano pijačo, mu je jeden izmed četvorice pomolil revolver pod nos ter ga zaprl v ledenico. Na to so zvezali zraven stoječega pivca, pobrali iz registra $12 v gotovini in mirno odšli iz gostilne. Do St. Louisa v Čolnu. Sedem mladeničev je 9klenilo dne 15. maja odjadrati po Michigan in Illinois kanalu na Illinois river in l>otem po Mississippi reki do St. Louisa v malem čolnu. John Smith, sin Tomaža A. Smitha, predsednika "drainage Jjoard", je izvoljen voditeljem imenovane družbe, če ne bo družba imela prevelikih ovir, bo vže 25. maja v St. Louisu na razstavi. Vera - usoda. • Dr. Oetoman Zar Adusht Hanish (to je neke vrste bog, ki ima jako versko-humbugarske ideje, enako Mohamedu in tudi nelcoliko Dowie-ju, alias Eliju II. oziroma III.) je včeraj pobegnil iz Chicage. Vzrok njegovemu begu je "pure and simple", kakor pravi Anglež. Isti je namreč učil neko novo vero, vrtečo se okoli solnca, povzdigoval svojo nadnaravno ( ?) močjo in strastno priporočal post. Pred par dnevi pa se je temu bogu pripetita nesreča. Jedna njegovih vernic je po štiri-desetdanskem postu znorela in se nahaja sedaj v Lakeside bolnici. Sorodniki žrtve so naznanili to zadevo policiji, katera sedaj preiskuje in nabira inofrrnacije o tej novi veri ter išče Hanisfia. Kedo ve, ako bo dr. bog Hanish kos policiji l Kakor vse ostale vere oziroma njih razšir-jevalci, obstoji tudi ta vera na podlagi nikoli polne bisage. Se le pred par leti je prišel Hanish brez centa v žepih v Chicago, a sedaj poseduje vže čez $40,000 vredno poslopje — tempel, a koliko pa še druge goto-vlnt. Omenimo naj še, da je bil bog dr. Hanish naklonjen bogastvu in krasoti. štrajk v Chlcagu. — Pogodbe, sklenjene med delavci in delodajalci so večinoma potekle s prvim majem. Delavstvo tu v Chicagu se dobro zaveda svoje stanovske dolžnosti. Ni dneva od prvega maja, da bi se ne slišalo o štrajku. Pred par dnevi je sklenilo 2750 mož pustiti v 6 delavnicah delo in stopiti v boj proti delodajalcem, * — 900 knjigovezcev je zastav-kalo v torek. Istega dne je ostavilo delo čez 300 izdelovalcev cigar. — Izgred voznikov, kateri ovira čez 35,000 postavijalcev poslopij pri njihovem delu, $e upa. da bo tekom 48. ur poravnan. — Ekspresni vozniki in sprevodniki, 150 moi po številu, vsi vposie-ni pri Adams Express Co., prete s t/ajkom. — "Baggage and Parcel Delivery" unija je vprašala za povišanje tedenske plače od 75c za 900 mož. — Strojevodje pri DEno« Central R. R. Ca so vloiili resoli*. njo ca povijanje dnine in deveturnl delavnik. "Glas Svobode" Prvi svobodomiselni lisi za slovenski narod v Ameriki. Izdajatelju in urednika: MARTIN Y. KONDA FKANK M. MEDICA "Ci|u8 Svobode" izide vsaki potek ft velja za Ameriko: za celo let« - - - - $1.50 tea pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; celo let* - - - kron 10 tza pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode^ [The voice op Liberty j is the only union lalior paper in America: edited & published every Friday .'in tho oloveuic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered July 2,1003, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 3. 1«79" Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in po&iljatve jo ■ledeči: "GLAS SVOBODE" 5l>3 Throop St. Pilsen »Sta. Chicago, III. - * * • DOPISI. • • * Iz La Sail«, Illinois. Francek-klcrikalček kot simpatičen pripovedovalec in Janez-reporter. . , (Zadnji pride k prvemu na obisk.) Janez: Prišel sem, da poizvem zopet kaj novega o lasallcško-slo-venskih razmerah. Kakor čujem, se bo 16. in 17. maja vršil cerkveni bazar (fair) in sklenil sem, da se ga udeležim tudi jaz s svojo zaročenko ter upam, da bom sprejet kot pravi narodnjak. Francek: Hm, tu se ne smete zvati narodnjaka, ker ta beseda je tukajšnjim Slovencem še nerazumljiva. nekateri se pa direktno potegujejo za klerikalno stranko, čeprav jih T. zmerja z "graner greenhorn". J.: Well, pa bodem rekel za časa bazarja, da sem i jaz klerikalcc in tako bom gotovo vstregel vsem. F.: No, no tako zlo to še ni, ste li klerikalec, socialist, liberalec ali celo anarhist, samo da imate v žepih dovolj cvenka pa bo vse — O. K. J.: Denarja ravno preveč nimam, toda če mi ga bo primanjkovalo potrudim se do "mormončka" in pri njem upam dobiti vsaj za. tiket, F.: Upanje sicer svobodna stvar, a rečem Vam vendar-Ie, da bodete pri njem slabo naleteli. Še mi je v spominu, kako je. rojaka, prišed-sega k njemu brez ene roke, prosit miloščine, z grda odslovil, ne da bi mit podaril — cent. That is his simpaty for poor man. Mazi.jenci so pač Vsi enaki 1 ■J.: To je sicer slabo spričevalo za enega duhovnika, toda jo bom žc skušal na cn ali drugi način zviti. Če se mi vse posreči, začel bom z agitacijo za narodno stvar in taka agitacija je' sosqbno tu v La Sallc skrajno potrebna. F.; Ne vetfl, kako se Vam bo ob-nesel Vaš trud; Tonče trdi, da ima mnogo več rojakov za sabo, ki bi se podpisali rajši za nazadjaštvo, kakor takih, ki bi hoteli stopiti pod zastavo napredka. J.: Make no diference! Ravn« Peresčani bodo postali drugih misli, kakor hitro se bodo zavedli, kaj je prav in kaj ne. F.: Ne vem, če bo to.kedaj mogoče, kajti ravno oni so izjavili, da »lov. cerkve občani ne potrebujejo cerkvencga odbora in da je naš Tonče straight gentleman. J. * Slišal sem, da nameravajo La Sallečani graditi novo cerkev, bo baš menda resnica, kajti takih in enakih govoric se ne manjka. Kaj pa s podučevanjem jezikov ? F.: Naš cerkveni predsednik se je pri cerk. seji 10. aprila izrazil, da ne zamoremo plačevati slov. učitelja in nemško-angleške učiteljice, v$led nezadostnega števila otrok. "Gaspud" (Tonče) rečejo, naj g. predsednik napravijo več otrok. Good advice pobožnega! — Novo-nastopivši cerkveni tajnik izraža svqje mnenje o računih t dne 13. 1903. Tonček ga hitro : Vi tajnik pa kar moi- J.: Slišal sem, da se je organizo-valo tu neko novo društvo s fraki, sablami in rudečim križem' na čelu, ali jc res? F.: Da, in prav dobro ga pihnejo. J.: Ali kaj vendar pomeni križ na čelu? , F.: Ta križ pomeni, da bomo imeli toliko časa, dokler ostane T. v La Salle, vsi skupaj en velik — križ. Nedavno je izdal knjižico z enoletnim računom. V isti uči tudi 6 cerkvenih zapovedi, vzlic temu, da se nanj jc v soli le;od sedmih govorilo. J.: Well, wcl„ za danes imam radosti. Jaz odhajam. F.: Sc cn trenutek! Tukajšnji rojaki ugibljejo na kak način bi preskrbeli maziljenemu Tončku kuha, namesto kuharice. No, pa drugikrat zopet kaj o narodnih razmerah in o g. P. P., za kojega so že zdavna liinanice nastavljene. Prospectus. Kaj je mislil Bonaparte o Rusiji. Vzlic raznim vspehom — če smemo sploh zaupati ameriško-japon-sko-anglcškim poročilom v tem ozi-rtt — katere so Japonci dosegli proti Rusom, bi bilo zanje dobro, ko bi prej pazno in skrbno razmot-rivali, kaj jc Napoleon Bonaparte mislil o svoji vojni proti Rusiji. V kratkih letih, katere je veliki Napoleon preživel pscd svojb smrtjo na otoku St. Helena, jc imel večkrat priliko govoriti o svojemu vo-j c van ju. Ti pogovori z njegovimi zaupniki, so se do današnjega dne v raznih knjigah vzdržali. V vsakem pogovoru o svoji vojni z Rusijo, jc smatral on to podjetje kot najglavnejšo zmoto svojega življenja. Vedno ie povdarjal, da bi bilo in je za vsakega, tudi največjega vojskovodjo najbolje, ako pusti Rusijo iz svoje igre,t V teh pogovorih se jc izrazil v odstavkih tako-le: Vojtvanje proti Rusiji me je nničdo. Jas bi ne začel vojske proti Rusiji, ko bi me drugi ne skušali prepričati, d it mi bo inače dna napovedala vojno. Rusija bo končno postala gospodarica celega sveta. Ko bi se jas ne bil ocenil s Marijo Louiso, bi ne bil napovedal Rusiji vojne. (Pričakoval je namreč z ozirom na to ženitvijo od Avstrije j)onioči, a jc ni dobil.) Očitalo se mi je, zakaj se nisem pustil ubili v bitki pri 11'aterloo. Jas pa mislim, da bi bilo M je, Če bi bil umrl v Rusiji. Položaj Rusije je tak, da ji ponuja priliko podjarmiti celi svet. Morebiti je bilo napačni} pričeti rojevanje, zaključeno pri Waterloo. Nisem pa takrat mislil, da se bo tudi Rusija udeležila te zadnje bitke., Ako bi imel jaz v Rusiji se dvesto tisoč moč več, bi bil tudi te zgubil. Že v Moskvo dospei'sega, bi me moralo bitnkonec. Tako je misli! in govoril veliki vojskovodja, kateri jc podjarmil vso zapadno Evropo in katerega je "ojevanje z Rusijo potlačilo v prah. Japonci niti približno ne nameravajo tega, kar je Napoleon 1. očrtal proti Rusiji in vendar so Rusi osta-Ij taki, kakršni so bili: hrabri, vstrajni, zaničevajoči vsako nevarnost, udani do zadnjega dihljeja belemu caru. Rusko-japonska vojska bo nehala s strašnim porazom Japoncev. Počivajoča neizmerna moč ruskega naroda bo dobila potem duška in nova doba človečan-stva se bo začela! V teku te dobe pa se bo razvil pravi duh svobode in človeškega napredka. A. T. Ako neeeš soclullzina..... Ako noče> socializma, potem ne maraš slediti Kristusu, kateri jc rekel: "Ljubite se med sabo, kakor vas jaz ljubim." Ako nočeš socializma, nehaj izgovarjati besede svetega pisma, katere uče, da bodo revni in ponižni zasedli zemljo. Ako nočeš socializma, potem ne pripisuješ nobene veljave besedam svetega Pavla: "Kdor ne dela naj ne Ako nočeš socializma, tedaj ne moli: "Pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se naj tvoja volja, kakor v nebesih, takojia zemlji." Ako nočeš socializma, potem si zoper Kristusove besede: "Oni, kateri hoče biti velik med vami, naj 1« vaš služabnik." Ako nočeš socializma, potem o-pusti načelo "o vesoljni očetnavi boiji in o vesoljnemu bratstvu ljudi". Ako nostolskih časih sploh ni bilo cerkva, kjer bi sc bili postavljali prestoli. Sv. Peter jc živel ob milodarih in jc peš hodil |xi svetu in to tudi ni moglo biti drugače, saj so prvi kristijanjc bili iz najnižjih in najrevnejših slojev ter splošno zaničevani, tako da tudi 'pri najboljši volji niso mogli apostolom dosti pomagati. ■ Toda to so naposled |K>stranskc stvari. V Rimu, v cerkvi sv. Petra imajo torej prestol apostola Petra in ga prav radi pokažejo.To se pravi: Kažejo samo futeral, v katerem se uahaja ta prestol, nikdar pa ne pokažejo prestola samega. 2e benedektinec Tillcinont sc je prav odločno jx>prijel nazora, da ta prestol ni pristen. Ta duhovnik je resno dvomil, da jc bil sv. Peter v stanu vlačiti seboj jioscben stol, sicer pa tudi vprašuje, kdo da je po Petrovi smrti ta prestol shranjeval. Tudi je opozarjal Tillemont na I5o ronijevo poročilo, da jc ta prestol lesen, med tem ko so ohranjena sporočila nekih prič, ki so bile na-vzočne, ko je ta prestol 1. 1666. dp-bi! zlat futeral, in ki pravijo, da je ta prestol slonokoščen. Začetkom 19. stoletja so prišli Francozi v Rim. Ti Francozi so bili jako radovedni in niso imeli prav it č respekta pred nobeno stvarjo, niti pred skrivnostmi cerkve svetega Petra. In lady Morgan, jal:o resnicoljubna in vseskoz verodostojna dama poroča, da so francoski učenjaki bili tako predrzni, da so odprli futeral, v katerem sc nahaja prestol svetega Petra in našli na prestolu z arabskim črtami napravljeni napis: "Ni boga razun Alaha in Mohamed je njegov prorok". Ves Rim želi, naj bi vatikanska gosjxxla klicala komisijo nepristranskih učenjakov in pustila, da pregledajo prestol sv. Petra. Ti učenjaki naj doženo, če je res na tem prestolu, ki je temelj rimskega katoliškega pajK-štva zapisano: Ni boga razen Alalia in Mohamed je njegov prorok. Toda — vat'«kfenska gospoda se ne gane in ne da odgovora. dasi je papež sam v takih stvareh jako razumen mož in je ravno sedaj izdal ukaz, naj se revidirajo relikvije in naj se nekatere odstranijo. Papež sam priznava, da jc na svetu nekaj nepristnih relikvij — kar je sicer popolnoma naravno — ljubljansko državno pravništvo pa je zadnjič konfisci-ralo moj dopis, v katerem sem nepristnost nekih relikvij dokazal s številkami. Državno pravdništvo v Ljubljani je torej bolj papeško, k;iU>r rimski papež sam! Svetujem slavnemu državnemu pravdni-štvti. naj povpraša v M an ton i. kako je sedanji papež v tisti škofiji postopa! z relikvijami. Odstranil je namreč iz raznih cerkva več sto rc-(Dalje na 3. strani.) Društvene vesti. Druslvo sv. Petra 1» Pavla IV.i-vlju vse svoje ude, da se zanesljivo [ udeleže zborovanja vsakega 18. v [ mesecu v dvorani nu S. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Hratsko 'društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. .T. itnu svoje rodne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvoruni' na AOiI Sc. Santa Fo Avo. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr nn 1210 Berwind Ave. ' K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudn« ODROR. PUEBLO, COLO. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim lir. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani .SALOON... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo-čava c. občinstvu, sosobno raznim droitvuui veliko plesno dvorano za razno zabavo in druge dvorane za društvene sejo. V saloon u "pool table" in gliiBovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izborno pijačo. Potniki dobo pri nuju preno* oisčo in vso iiostrežbo, Vsi dobro došli! Mladič A; Medica 587 So. Centre Ave., na Vogalu l H. cesto Chicago, III. Ferdinand Petsche r>7<5 \V. 21. Bthebt okrajni notar v zvezi h c. k. atislr. ogr. konzulatom. Glavni agent Mktiiopoli-tan Life in Nat. Nohtwestekx Fibb 1shuken(k. URBAN BRO'S popbii. 39» W. 18th. St.Chicago, 111. CENA IN D0BH1 P0NTKEZBA Novoletne obleke in površniki -overcoats,- 1 ■ • najnovejše mode, najnovejšega sukiia in dobrega kroja. Ni zavoda v Chiengu kateri.bi imel lepšo in (T7 fjfj rjn OS večjo bber, kakor jo dobito pri ntis za ceno od iPI iUU UU LUi Moški moderni klobuki, mehki in trdi, vseh najnovejših mod, fabrlkutov in barv, jamrenl: $1.45, $1.05, $2.45, $3.00. tf fe* & v ZA ameriko patentirane Harmonike, igvretno delo, se dolie samo pri Slovencu John tlolob 203 Biuogb St. JOLIET, ILL. južno zahod, vogel Blue IhIhiuI Avenue In 1k. ulice. JELINEK in MAYIIN. lastnika. SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi bo pret ognjen i z zlatom1 (lold filed, janičeni za 20 h I. l\olo-sovje nn razpolago Elgin ali Walthani. Zdaj samo 812.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce, Jacob Stoiiieli Si) K, M ud Ihoii SI. Chicago, III. ^ TPV F. J. SKALA & CD 820 :J22 W. IS. ullra iy ES H 0-S LO V A SS K A BAN K A. Pošiljanje dei.arja. izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja iu*Tmlnostnih stvnrij po celem svetu, sesubno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Pedičine. Zastopniki družb: brenmke, liani-barske, nntverpžke, rotterdamske in francoske prekomorsko volno črte. V New Vorku in ostalih ev-roijejskih pristaniščih sprojuio pot-nike naši zastopniki. V slučaji zadreka oziroma zaprek potnikov, obrnite se na na^ KAO mol potrebuje za Rainer-jevo pivo in Dourlton Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti. Kaz{K)šilja staro belo in stani črno vino po »0 centov, ter star grajie brandy po $2.75 gaion. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. Ako hočeš imeti fino slike, idi k fotografu LIEBICH u 80 86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Anton Snkle PUEBLO, Colo »'>04 S Santa Fe. Priporočum svojo gostilno, kjer točim vedno sveie pivo in žganje. Telefon fi92 Red in 37!! Black Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdrave zol>e? Pust si jih zaliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in po najnii ceni napravi B. K. SIM0NEK ZOBOZDRAVNIK 54* BLUE INLAND A VEJ CHIC A OO, ILL. Tel» Morgan 433, SLOVAN K SLOVANU! LETO JE TUt Naša bogata zaloga linijskih lmjmoduejijh oblek in površnikov jo popolna. Vsa obleka jo izdelana od unijskih krojafov in so naj-modnejso in najcenejše na trgu. Pri nakupu oziroma naročilu to nove zaloge smo dali iKisebno pozornost na to, da l»i le našo obleke uajdalje v modi ostale in da hi cenj. odjemalcem, kakor smo dose-daj, tudi v liodoče ugajali, ('eno unših oblek in površnikov so OD $6.00 ix) $20.00 v, a (zvolite si naročiti najmodnejšo obleko ali površnik? Našo večletna skušnja v tem poslu vuni jamči, da vam napravimo po vaši volji in okusu obleke in površniki! iz naše veliko /alogo vsakovrst-nega domačega ali injpottirnnegii sukna za tako nizko ceno, kakor nikjor drugod. Naročena obleka ali površnik od $12.00 naprej, (lovorimo'slovensko. VpraSaj po številki 10 i-36/ Blue Island k cor. 14th Str. NaSa zaloga moških in mladeiiis-kili spomladnih in poletnih oblek je dogotovljcna. Obleke najboljšega kroja po primerni ceni. NOŠ k K 0BLKKK in površne upomladne Hiiknje iiajlep- ... šegr. kroja po.........................................»'»''I MONK K 0BLKKK iz najboljšega mikna in podlage naj- «. novejše mode po......................................)ID,uU 0HLP.KK ZA DEČKE IN OTROKE, novomod- tl)Cn ■ t7 cn ue in tabornega kroja ml......................JZ.DIJ 00 II,311 Pridi iu prepričaj se aam. Solidu« postrež-l«i in za vsakega enaka ceiui s<> miš smoter. 365-367 BliieJIsland Ave. cor. 14. St. Slovenska Narodna Podporna Jcdiiota n sedežem v Chicagoj Illinois. Predsednik: John Stonič, 506 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: MtBAEL Stiu'keu, 519 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Frank Mkuica, 5(13 Thfoop Str:,'Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pbtbk\ 5«3 Troop Str., Chicago, JU. Blagajnik: Fbank KIObuČAR, iNll 7 Ewing Ave.,'South. Chicago, 111. I DaK. Badovinac, P. < >. Box 198 La Salle, 111. Nadzor- MautiX Konda, ofi.i Tliroop Str., Chicago, 111. • niki: j ^nton Mladič, 131 W. 19th Str., Chicago, 111. t'Jos. Dpllbb, 11C' Washburn Ave., Chicago, 111. Porotni ; ^Lvbtin Potokab, 5(51 S. Centru Ave., Chicago, III. odbor: | jjgfwop Mladic, 017 S. Centre Ave., chicago, 111. i John Vbbščaj, (h I W. 21st PI., Chicago, 111. Bolniški. Dui.leh, 110 Washburn Ape.. Chicago. Ill, odbor: j Anton Mladič, 131 W. 19th Str., Chicago, III. VSE DOPISE naj blugovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Frank Medica; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. NAZNANILO. J Razen naslednjih društev, ki so bilii znstopunn na prvem glavnem zborovanju B. N. P. J.: j "Slav i j a" št. 1; Chicago, 111-"Tkiolav" št. 2; La Salle, III. "Adkija" st. 3; Johnstown, Pa. "Bratstvo" št. 4; Steel, O. "NaI'UEj" at. 5; Cleveland, 0. "Bratstvo" št. 0; Morgan, P«. "Pkosvieta" st. 7; Allegheny, Pa. "Delavec" st. 8; So. Chicago, 111. "Bratstvo Naprej" št. U: Yale, Kane.' bo snujejo in bo priglasila svoj pristop k s. N. I'. J. štiri nova društva in sicer : v llookBprings. Wyo; Claridge. Pa; Irwin. Pa. in llavens-dale, Washington. - . Kot posamezen Slan pristopil je k S. N P. J. brat George Košnk v Duntngo, Colo. Njegovo zdr, spričevalo je po jednotnih pravilih v redu; istotnko je poravnal določeni prispevek na Jednoto. Društva-, ki še niso vposlalu vseh svojih zdravniških spričeval, naj store to kar najhitreje, ker v pnrdnoh se razpiše prvi naviulni osesinent na vse udu Jed note. Frank Medica, I. tajnik. (Dalje is 2. strani.) likvij, ker ni bilo dokazov, da so pristne. V Ljubljani pa se niti številke nc smejo navesti. Tudi v zadevi prof. Loisyja je nekaj novega poročati. Kakor mi je slavno uredništvo sporočilo, sta dr. Ušcničnik in dr. Krek zadnjič v Ljubljani prof. Loisyja kar pohodila. Y tolažbo tema dvema kori-fejama bodi povedano, da je komisija, ki je pretresala zadnjo Loisy-jevo knjigo, to delo res obsodila, češ, da nasprotuje nekaterim katoliškim dogmam. Tudi pariški kar-dinal-nadškof je bil knjigo obsodil in je torej z izrekom omenjene komisije dobil zadoščenje. Toda to zadoščenje ni popolno. Komisija jc pač Loisvjevo knjigo obsodila . ali — obsodba se za sedaj ne objavi. Papež je objavljenje sistiral. Zatrjuje se, da zato, ker je upati, da Loisv svoje "zmote" spozna in se podvrže, V resnici pa se obsodba ni razglasila, ker se Rini boji, da nastane na Francoskem razkol, kajti polovica francoske katoliške duhovščine z enajstimi škofi vred stoji odločno' in neustrašno na stališču, ki ga je označil tisti prof. Loisv, ki sta ga zadnjič v Ljubljani mesarila dva taka duševna pritlikavca, kakor sta dr. Ušeničnik in dr. Krek! Stafi Radeckv, avstrijski general. Stari Radecky je preštudiral mnogo Vojaških služb, a nikoli ni imel priložnosti spoznavati samega sel»e, dokler ni dosegel 83. leto svoje starosti in izvojeval veliko zmago pri Novari. Od onega časa jc bil« okinčan s slavo. To jasno kaže, da ne sinemo nikoli • obupati ali celo misliti, da smo radi starosti zgubili priložnost doseči kaj novega. Ne dopustite, da bi vas leta izkoriščala. Imejte veselje in ljubezen do samega sebe To vam je kaj lahko in bodite prepričati!; *d;f ši obranite vašo telesno- moč s Trincrjevim ameriškim zdravilnem grenkem vinom. To zdravilo jc sestavljeno iz čistega, naravnega grozdja in najboljših zelišč, ki so zdravniško priporočena. Ono deluje v prvi vrsti na žckjjlcc in drob (čreva) ter rc: gulira zahod in prebavo povžitih jedil. Vsaka jed vpliva dobro na želodec in stvarja novo zdravo kri. To.zdravilo daje moč prebavnim organom in očisti kri vseh škodljivih snovi. Ako imate vnetje kakršnekoli vrste, nečisto polt, slabo prebavo, rabite Trincrjevo ameriško zdravilno grenko vino in pomagano vam l>ode. Dobi se v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Trincr-ju. 799 So. Ashland Ave., Pilsen Station, Chicago. 111. , PO^OR ROJAKU Naznanjamo tem potom vsem onim, ki so seže oglasili in drugim, da imam«knjižic«: "ŽRTEV RAZMER" ali »ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", Že gotov*. Od danes naprej nam je vsako naročilo dobro došlo in bo t«tn« iz-vrieno. Cena knjižici s poštnino vred, j« 25c. Uprav. »Ql. Sv. RAZNO. •Kjer so farji, tam so d' nnrji. Piše "Slov. N." z dne 25. m. m.: "Slovenec" i>oroča z velikim veseljem, da je neki klerikalec, ko se mu jc reklo, da škofova zavarovalnica nič denarja nima, ponosno odgovoril : "Kjer je zima, tam je led; kjer so čebele tam je med; kjtr so farji, tam so pa d'narji.1' To je čitati na tretji strani sobotnega "Slovenca" med novicami iz ccrkniškc okolice". "Kjer so farji, tam so d'narji!" To je rrtnično; še nikoli ni "Slovenec" take resnice zapisal. Denarja ima kakor listja in trave. Bisaga hodi vedno okoli. Samo v Avstriji.ima katoliška ccrkcv 814 milijonov kron premoženja. Se leta 1830 so znašali letni dohodki katoliške cerkve 17 milijonov kron. 1. 1900. pa že 61 milijonov, pomnožili so sc torej za odstotkov; 1. 1830. je imela cerkev 114 milijonov premoženja, 1, 1900. pa že 814, njeno premoženje se je torej v 70 letih pomnožilo za 700 milijonov kron ali Va 610 odstotkov. To pač kaže, kako resnična je pcscmca, ki jo jc zapisal "Slovenec "Kj.cr »so farji, tam so d'narji" — zlomek je le, da imajo farji samo grablje, s katerimi vedno več denarja nagrabijo v bisago — ne dajo pa ničesar 1 Samomor vojaka-beguna. .Od 97. polka iz Trsta jc pobegnil vojak V. Martinek. Poveljništvo je obvestil*?, goriško policijo, da pride begun po neko priporočeno pismo na pošto. Na pošti ga je res pričakal redar ter ga zgrabil. Martinek je v hipu potegnil revolver, in dasi ga je redar udaril s sabljo po roki, vendar si je pognal 'kroglo v usta ter vsled tega v bolnišnici umrl. Star pohotnež. Okrožno sodišče v Rovinju je obsodilo Spletnega lastnika Deseppijc-vega hospica v čresu. Andreja Do-brovieba, zaradi hudodelstva proti nravnosti v i^lctno ječo. Ali bo pač prestal vso kazen? Roparski umor. V Vel. Varadinu sta brata AIcks. in Stefan Sinta, prvi železniški praktikant, drugi kipar, na grozovit način umorila gostilničarko, vdovo Szabo. Ubiti sta rezala prste, ker nista mogla drugače odnesti prstanov. Tudi uhane sta ji iztrgala iz ušes.. Vse to se jc zgodilo pri belem dnevu. Zloglasna brata imata že baie več roparskih umorov na vesti. j Morilec svojega očeta oprotten. Kasacijsko sodišče je odbilo pritožbo državnega pravdnika proti o-prostitvi nekega Leonardelija iz puljske okolice. Isti je namreč svojega zapravljivega očeta, ki je hotel podariti celo svoje posestvo svoji priležnici, s škarjami zaklal. Porotniki so izrekli, da je bil v silo-branu ter So ga oprostili. Punt zaradi vojaških naborov. V Belenvsu na Ogrskem se je cA priliki letošnjih vojaških naborov spuntalo prebivalstvo ter navalilo na naborno komisijo. Podpolkovnika Lauseh in Lukacs ter komitatni predsednik Jancso so bili v smrtni nevarnosti, ker bi jih bili prebivalci gotovo ubili, ako bi ne bili o pravem času prihiteli orožniki. Med puu-tarji in orožniki je nastal pravcati prctq>, v katerem je bil edcil orožnik smrtno ranjen. Vsled ekstremnega čaščenja Marije iti svetnikov je prišel Kristus v nekako podrejeno vrsto.' • Tako pripoveduje sloveči Alfonz Liguori v svojih spisil) o Marijinih čudovito-stih: Neki lnidodemik je umrl brez pokore. Kristus ga je obsodil v pekel in že so prišli hudiči po njega, tedaj je vstopila Marija ter izjavila, da sc mora sodba prevreči, ker je hudodelnik vsako soboto molil eno češenasimarijo, Jezus je ugovarjal, toda končno se je moral udati. — Podobno povest jc prinesel'pred leti češki koledar sv. Jožefa: Neki ropar, ki jc imel veliko zločinov na vesti, je umrl ter je bil "po zaslugah" tudi obsojen v peklo. Ker pa je ropar vse svoje življenje častil( ?) svetega Jožefa, poklical ga jc sedaj na pomoč. In ne zaman. Jožef jc prišel ter zahteval, da se sodba spremeni. Ker pa sc jc Bog upiral, zagrozil je Jožef, da odide z Marijo iz nebes. Ker se je bilo bati, da bi z Marijo sc tudi ljubi angeli in svetniki izselili (kam?), se je Kristus udal. — Iz tega vidimo, da nastane celo med sveto družino v nebesih včasih domači prepir.—Kakšno ma-llkovanje sc uganja s sv. Antonom, je znano. Ta svetnik, mora zdraviti svinje in govedo, tiapohiovati žitnfce, dobiti kmetom dobrih podov, pomagati pri izpitih, v tožbah, da, znani tirolski ropar je izpovedal pri sodišču, da sc jc priporočil sv. Antonu za "srečen izid", preden je šd s sekiro ubit in oropat staro pre-užitkarico. Na Španskem ima sv. \nton še dandanes šaržo dobro plačanega admirala. Pri neki morski bitki sc jc baje prikazal v oblakih ter komatuliral špansko brodovje. Za to prijaznost mu plačuje izsesa-ifa država še dandanes 40,000 peset letne plače. Seveda dobi svetnik svojo plačo skozi malho patrov frančiškanov. O svetnikih sc je pisalo in sc še piše več kot o Bogu. Dobro, da jc molitev "očenaš" še vsaj vedno naslovljena na Boga. Toda tudi se morda še sčasoma spremeni, saj slišimo pri brezkončnih rožnih vencih v cerkvi in doma moliti: "na £ast sv. Jožefa: očenaš".— "na ca'st sv. Luciji: očenaš'' itd. Kam so fanatični Rimci potisnili I loga, se vidi najbolj iz napisa 11a neki novi hiši na Nižje Avstrijskem. Dies Haus war in Cottes Hand— ist abgebrannt — jctzt wieder auf-gebaut, 1st's dem hciligen Florian anvertraut". (Ta hiša jc bila v bož-Iji roki, pa je zgorela — sedaj pa je znova postavljena in sv. Florjanu priporočena). Socialni klub v Chlcagi ima svoje redne seje vsako prvo in vsako tretjo nedeljo v mesecu ob uri poimldno na Blue Island 535. NAZNANILO. Ojxjzarjani slovenske trgovce Biiloonarje in tudi drugo p. 11. ob. činstvo na importiriuio brinjo iz Ljubljane, iz katerega kuham snm najbolji brinjeveo! Kdor hoče dobro kapljico brinjeven piti, nuj so obruo na John Kraekcr-ja , 1199 8t. Cluir Str., CLEVELAND, OHIO. g...................'......m I'li/oi' rojaki!!! Potujočim rojakom ]x) Zdr. državah, onim v Chicngi i 11 drugim (jo okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje. nilh "saloonu" vedno svežo najfinejšo pijače-"atlas bt.*er" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsnee-niu v zabavo služi dobro urejeno kegljišča in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. bliz.o 19J ulico Chicago, III. Kg _S KALIFORNIJSKO VINO nn prodaj. Pridelek farme Hill (lirt Wineyunl. Dobro orno in belo vino 1» 35 do -15 centov galon; staro be. lo ali črno vino 50 centov galon; risling S5c. Kdor kupi manj kot 50 yalonov vina, mora dati w posodo. Drožnik po $a.23 do .?'.>. 75 gul.; slivovio jk) gal. Pri večjem naročilu dam popiiBt. V nmogobrojna naročila bo priporočam STEFAN J A lis IIK Box 77 Crockett, Cul. fOHN FEUBEZAH 629 S. Santa He Ave. PUEBLO. Prlporoeiun rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže Wnlterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na razpolago. C. G. FOUCEK 586 Centre Ave. na vogalu IB. ul. Najboljša česko-slovanski lekarna v Cikngu V nji te nahaja tudi pošta, kjer je mogoče pošiljati novoopovsi Auierkl in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči—— Brzojavni urad 1111 vse strani. Ekspresnl urad, pošiljajo bo kov-čegi in drugo na vse strani Zed. držav. V lekarniordinirajonaslednji zdravniki: Dr. Martin IVec, vmik večor od 15. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in od zvečer: Dr. Kolar, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr, Čunut. Ako sto bolni, stopite v mojo lekarno ifi pomagalo se Vam liodo. » r.- •.v^rxi.'V. is:; '1:smmssmtmtmammmmmamammmmmmmmmm © I)r. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. won w in ,.v Uradne ure: do y. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Cell, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v Bvojo korist. .<2> posebno obvestilo. Nova prekomoroka vožnja čez sredo-xcmlcoadrjjansko morje,, prolskuSena Cunard Lino ustanovljena leta 1840. Najitarejia prekomoraka črta. a 20, aprilom J« upeljala Cunanl Line vožnjo Iz New Yorka direktno v Trst In nu Iteko, s prestankom v Ncapolju. Tf lzbornl In moderni parnlkl z dvojnim vijakom, odpljujejo Iz New Yorlcn kakor Bledi: ULTONIA (z dvojnim vijakom. 10.to:' ton) v torek. 24. maja. SLAVONIA (novi parnlk z dvojnim vijakom, 10.C05 ton) v torek, 7. junija. PANNONIA (nov parnlk z dvojnim vijakom, 10,600 ton) v torek. 21. Junija. In potem vsak Četrti ve^cr redno. Radi r.iillaulh cen, obrni bo na na5e| ncente. Tudi tretji razred nudi potni- j kom vse ugodnosti. Potrebujemo a- j gente. T. C. Whiting.' Mgr., Cor j Dearborn & Randolph Str., Chicago 1)1". Collins dobiva od bolnikov pisma, ki spri ^ čujejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil. VSAK DAN Skrivnost Dr. Colllnso- (3 Vega zdravljenja obstoji |jj v tem, da je po dolgem [jj študiranju v šolah in | bolnicah i/ našel stdravl- ^ lo, ki ne-le ozdravi vso 'J bolno oro-iiiH', | temveč tudi deluje na ves j|l žlvf-nl sistem, ga ojai-i lil rl uravna celo Iruplo, tla se pl lahko ubrani poznejših i) napadov bolezni. ^ I>TiloskuSila VaSe ljeke, ter se po VaSih navodilah ravnala, tnko da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti. Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli. • Vaša hvaležna ** 69 Third Avenue. ' M. Čanipanlak. (Jj E>rof. ColliiiH jo brezdvomno dokazal, da i njegovo mlmvllo pi*c»lil«^|oii jo ozdra- | vi nova prehlajenja, zastarela prehlajenja in prepreči pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše Jp bolezni. Njegovo zdravilo za revmatizeia ozdravi gotovo najraztič- p nejSe oblike revmutizina. Navadno odpravi bolečjne v ti urah. |n Njegovo zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic p in pregnalo več slučajev liright-ove bolezni, kakor katero 0 lun V lMšl Dr. ('ollinsu o svoji bolezni brez odloga in on 7>bo poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popolnemu zdravlju. PROF. Dr. E. C. COLLINS, new york medical institute. > 140 W. 34th St., New York. Opatov praporščak. Zgodoviska povest. 'Spisal F. R. XXIX. — Oh, te skušnjave, te skušnjave, je dvoumno vzdihoval kaplan in napravil križ. . Na tihem pa se je smejal opatovi naivnosti, kajti bil je velik častilctc ženskega spola in dobro poznal last in bolest — skušnjav in sc ni za noben« stvar na svetu tako malo menil, kakor za svojo obljubo čistosti. Opatu je1 vzpričo takega govorjenja kar kri šinila v glavo in pospešil je svoje korake klt^Je le mogel. Ko se je kočija odpeljala, se je grofica smehljaje priklonila do tal in opatu na svojih drobnih prstkih poslala poljub. Opata je to kar vrglo nazaj na naslanjač. — Strašna ženska, ta grofjca, je dejal poleg njega sedečemu kaplanu, ko je prišel nekoliko k sapi. Tako mlada — pa Je tako pokvarjena. Celo meni jc nastavljala mreže! Verjemite mi, to žensko si je izbral satan, da mu nalovi nekaj duš. Kake skušnjave je moral pretrpeti naš ubogi Rovan. XXX. Na dvorišču šcntlamberškega gradu je Rovan učil grofico Heleno jahati, ali njegove misli niso bile zbrane in njegovi pogledi so vedno iskali, kje da se prikaže Margareta. Toda ni je bilo videti, pač pa jc zapazil, da je vojvodinja pri nekem oknu opazovala, kako podučuje grofico Heleno. — Danes ste jako dolgočasni, gospod Rovan, je mlada grofica karala svojega učitelja, Kje pa so Vaše misli? Ali ste- morda zaljubljeni? • . — Ne, grofica, zaljubljen nisem, je skoro melanholično odgovoril Rovan. — Ah to mara krasno biti, Če je človek zaljubljen, jc Sanjarila grofica. jaz sein že večkrat poskusila se zaljubiti, a ni šlo. A če mene kdo nesrečno ljubi — to je nad vse lepo. Ali se nečetc v mene nesrečno zaljubiti, gospod Rovan? Melanholija Vam jako dobro stoji. Jaz bi Vas povabila na svojo poroko. Kako imenitno bi to bilo, ko bi Vi pri poroki od nesrečne ljubezni vzdihovali. To bi znatno povzdignilo celo slavnost. — Vi ste nenavadno človekaljub-na dama, milostljiva grofica, se je norčeval Rovan, ali obžalujem, da Vasi želji ne moreni ustreči. — Mislila sem, da ste bolj galantni, je dejala grofica. Doslej je bil še vsak gospod v mene zaljubljen, kdor me je poznal. Celo pater Vin-frid, ki me je učil pisati in brati jc bil zaljubljen v mene. Pomislite — duhovnik! In kako globoko je vzdihoval in kako obračal oči 1 Cele tri mesece me je nesrečno ljubil 1 S takim, kramljanjem je minil čas poduka. Vojvodinja sc ves ta čas ni premaknila od okna, nego "pozorno opazovala Rovana. — Lep mož je ta Rovan, mlad in cvetoč — in pravi vitez v vsem svojem obnašanju, je vojvodinja gorvorila sama sebi. Albertus jc tudi še lep mož — ali mladost je izginila in z Rovanom se ne more primerjati. Sanjavo je vprla glavo ob roko m motrila Rovana s pogledi, v katerih je trepetal plamen notranje razburjenosti in ljubavnega pože-Ijenja. Ko je bil poduk končan in je Rovan z grofico Heleno šel pfoti grajščinskim vratom, prihitela je k njemu dekla in mu sporočila, da zeli Margareta z Rovanom govoriti — Ali imate kake tajnosti? je zredavo izpraševala grofica in ker ni dobila takoj odgovora, je kategorično izjavila: Jaz grem z Vami, gospod Rovan. Jaz Vas bom ščitila in branila, če bi Vam hotela Margareta kaj zalega storiti. Rovan se je moral smejati, a ko je spremstvo mlade grofice sicer vljudno ali odločno odklonil, se je ta mogočno razkoračila. — Tako torej — je rekla z velikim ogorčenjem — ravnate z menoj, ki sem Vam ponudila svoje varstvo in svojo pomoč. In Vi hočete plemič postati ? To je grdo od Vas, gospod Rovan, jako grdo. Jaz si to zapomnim. Odslej Vas bom prezirala. In ko te besede niso napravile nikakega vtisa na Rovana, je začela grofica prositi: — Vzemite me teboj, gospod Rovan; jar sem jako radovedna . .. — Ali, milost i va grofica — če želi gospodična Margareta z menoj naWmem govoriti, vendar ne mo- "-rtrn Vas povabiti na ta razgovor. — Pa pustite vrata odprta, da i lahko prisluškovala, je kpt*aJa grofica. Vsaj to storite. — Ne, grofica, jc rekel Rovan, ki je postal ze nepotrpežljiv, tudi tc žflje Vain ne morem izpolniti. — Dobro! Vi ste O^iifi! In to Vam povem — jaz Vas nikdar več ne pogledam, Grofica se jc obrnila in stekla po stopnicah doli, med tem ko jo stopil Rovan .v sobo, katero mu je bila dekla |H)kazala. Margareta je bila sama v sobi. Hladno je odzdravila Rovanu in ga povabila, naj sede. < — Omenili ste včeraj neko pismo, gospod Rovan, jc začela Margareta, a jaz nisem razumela, kaj ste hoteli reči. Prosim, pojasnite mi stvar. — To je hitro storjeno, je odgovoril Rovan. Ko sem prišel v Rein, da bi bil zaslišan kot priča proti Vašemu bratu Albcrtusu, mi je prinesel hlapec vojvodinje Viride pismo, v katerem ste me prosili, naj ne pričam proti Vašemu bratu. — Jaz sem Vam pisala? je strmela Margareta. Jaz? Nikdar 1 — Ne zamerite, plemenita gospodična, je rekel Rovan, ali Vašega začudenja ne razumem. Tu imam pismo. Shranil sem jc za spomin. Pri teh besedah je |x>scgel Rovan v žep in izročil Margareti pismo. -Margareta-je komaj razgrnila pisuio, ko je prebledela; [»gledala je hitro na podpis in potem silno razburjena zaklicala: — O, to je sramota, neodpustna sramota I — Gospod Kovan, prisegam Vam pri spominu na svojo mater — jaz tega pisma nisem pisala. — Ne? se je čudil Rovan. Kdo pa? Saj je podpisano Vaše itne. — Jaz tega pisma nisem pisala, je slovesno zatrjevala Margareta. Zgodila se je grda zloraba mojega imena. Ali hočete biti tako prijaz-tti in mi prepustiti to pismo? — Gotovo, plemenita gospodična, je rekel Rovan in veselo je dostavil: In še prav všeč mi je, jda Vi tega pisma niste pisali. — Zakaj? se jc čudila Margareta. — Ker sem imel vse drugačne pojme o Vas in o Vasem značaju. To pismo je za Vas nekako poniževalno in to me je bolelo. — Hvala Vam za te besede, je rekla Margareta in dala Rovanu roko. Razgovor je bil s tcln končan in Rovan je odšel. Komaj so se vrata za njim zaprla, je padla Margareta na stol. Solze so ji zarosile oči in njene tresoče ustne 90 mrmrale; — Vojvodinja je zlorahila moje ime in me ponižala in osramotila, da bi rešila — svojega ljubimca! Bolest in jeza sta jo tako prevzeli, da jc začela bridko ihteti. Trajalo je precej časa, predno se je nekoliko umirila in mogla raz-mišljevati. — Iz teh razmer moram ven -1-naj velja kar hoče, je končno rekla z naj večjo .odločnostjo. Ven iz te gnilobe in pokvarjenosti. Prvega vzamem, kdor me zasnubi — naj bo kdorkoli, samo da pridem med druge ljudi in v drug kraj. Tukaj mi ni več obstati . . . Ko je Rovan šel skozi vežo, je slišal iz kuhinje hrupen prepir, hripavo petje in glasen smeh. Med posli sta sedela Matija, ki je bil Rovana spremil v št. Lambert in pa grajski kaplan, in Rovan je slišal, ko je Matija kričal: — In če ste stokrat blagoslovljen duhovnik, vendar ne poznate prave resnice. Vi pravite, da mož svoje žene ne sme posoditi nikomur I — Nikomur! je kričal grajski kaplan. To je greh, smrtni greh! — To ni greh, je trdil Matija. Če Vi to trdite, je to dokaz, da ne poznate svetega pisma. Rovan je pristopil k vratom, ki so bila samo priprta in je pogledal v kuhinjo, Matija je imel pred sabo velik vrč vina, poleg sebe pa tolsto grajščinsko kuharico, ženo ko-čijaža Matevža, ki je tudi sedel za mizo in z odprtimi ustmi poslušal Matijev prepir s kaplanom. — Ti boš mene učil, kaj je v sv. pismu, je kaplan zaničljivo zavrnil Matijo, ti, ki še brati ne znaš. — Ce ne znam brati, znam pa poslušati in kar sem sam slišal, tega mi še opat ne utaji, je godel Matija. — Kaj si pa slišal Matija, je v prase vaj kbčij^ž >z veliko radovednostjo. — To, kar ste že vsi večkrat slišali v cerkvi, je dejal Matija. Ali poznate očaka Abrahama? Vsi so pritrdili, da poznajo Abrahama in da so že dostikrat o njem slišali. — Torej slušajte, kaj poroča sv. pismo, je nadaljeval Matija. Abraham je imel ženo, *ateri je bilo ime Sara. Z njo je M v Egipt, kjer je vladal kralj z imenom Faraon. Ko je ta videl Saro, je vprašal Abrahama): Kdo je ta zala deklica? Abraham pa je bil lisjak in je rekeh To je moja sestra. In Faraon je vzel Abrahamovo ženo k sebi, irv je rekel Abrahamu: Naj ti da moj zakladnik toliko zlatov, oslov, volov in velblodov, kakor hočeš. In Abraham je bil zadovoljen. Ali ni tako, gospod kaplan? ">— Res je, je pritrdil kaplan, ali . . . — Nič "ali", se, je togotil Matija. Abraham jc svojo ženo posodil Faraonu, zakaj bi torej Matevž meni ne posodil svoje žene? Abraham jc bil očak in tako imeniten mož, da je še v sv. pismo prišel, Matevž je pa čisto navaden kočijaž. Zakaj bi Matevž ne smel tega storiti, kar je smel očak Abraham? Kaplan je bil že nekoliko vinjen in ni bil v stanu Matijo zavrniti. — T^ej Matevž, jc vprašal Matija, al mi prepustiš svojo ženo? Saj če bi ti bilo dolgčas j>o Maruši, lahko drugo vzameš. To je tudi dovoljeno. — Ne, to pa ni dovoljeno, na noben način ni to dovoljeno, se je zdaj zopet oglasil kaplan in skočil s svojega sedeža. Vsak mož sme samo eno ženo imeti. — Vidite, gospod kaplan, Vi sv. pisma prav nič ne poznate, je z vc-ličanstvcno sigurnostjo dejal Matija. Prav nič ga ne poznate! Kaplan je hotel ugovarjati, ali Matija ga ni pustil do besede. — Le potrpitč malo, je dejal, jaz Vam takoj dokažem, da je res tako. Le poslušajte. Ko je postala Abrahamova žena stara in ui imela nič otrok, se je začel Abraham nanjo jeziti, da je nerodovitna. Sara pa jc imela prijateljico, ki ji je bilo ime Hagar. In rekla je Abrahamu, naj vzame Hagar za ženo. Abraham je tudi res tako storil in je imel dve žene ob enem. Ko je Hagar prišla v blagoslovljeni stan, se je začela Sara z njo prq)irati, tako da je Hagar zbežala. Ali angelj Gospodov jc šel po-njo in jo je pripeljal nazaj. Tako stoji v sv. pismu. Ce je smel pro-rok Abraham imeti dve ženi in če nui je še angelj Gospodov drugo ženo nazaj pripeljal, sme tudi Matevž vzeti še.eno ženo. In kaplan zopet ni mogel ugovarjati Matiji, ki se je zmagonosno oziral [k> navzočnih poslih in se napihoval kakor kak*pav. Rovanu se je zdelo teh |x>govo-rov dovolj in poklical je Matijo. Ta se je sicer težkega srca ločil od tolste Maruše, a slušal je vendar in odšel z Rovanom. Kaplan pa si je privoščil krepak požirek rajnega vina in potem s hripavim glasom zapel pesem, ki se je v tistih časih prepevala po vseh samostanih: Aurum de Arabia Thus et myrrham de Saba Tulit in ecclesia Virtus asinaria. (Zlato iz Arabije, Kadila in miro iz Sabe tlačijo v cerkvene bisago krepostni osli.) j Ko sta Rovan in Matija1 odjezdila proti Zatičini in je Rovan ošteval svojega spremljevalca, da so bile burke, ki jih je uganjal s kaplanom, neprimerne, je dejal Matija: — Kaj zato, če je neprimerno, kar sem povedal, ko je pa resnično. Sicer pa sem pji ti priliki izvedel nekaj jako važnega. V petek bo v Novem mestu tajen sestanek veli-kašev, kako bi odstranili opata Petra in na njegovo mesto zopet postavili Albertusa. XXXI. ' Rovan je s pomočjo Hugona Albe, ki je sedaj zopet bival v zati-škem samostanu, kmalu dogral, da pripravlja odstavljeni opat v samostanu revolucijo. Zbral je okrog sebe vse nezadovoljne menihe in ruval na vse strani, da bi izpodrinil opata Petra in se sam vsedel ns njegovo mesto. Rovan je slutil, da mota biti s tem v zvezi tudi tajni sestanek v Novem mestu, na kateri so biti povabljeni različni velikaši in tudi deželni glavar grof Celjski. Ker je vedel, da sam ne more priti na ta sestanek, je o njem obvestil grofa Ortenburškeg?, ki je tudi obljubil, da se ga udeleži. Na shodu je bivši opat Albertus. uprizoril veliko spletko. Zatrjeval je zbranim velikašem, da jc bil šiloma odstavljen, ne da ti se bila vršila kaka obravnava in ne da bi se bile zaslišale priče. Zahteval je, naj mu velikaši podpišejo pričeval-na pisma, da so vse proti njemu izročen« obtožbe neutemeljene, Edini grof Crtenburiki m podpisal tace-ga priievalne^a pisma, zahtevajoč, da se mora prej vriiti preiskava, drugi velikaši pa so brez obotav ljanja ta pisma podpisali. J. SMOLKOYI(\ i — ugleden meščan v Now Salem, Pa., ni mogel dobit'olajšanja v svoji dolgi bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ga jo popolnoma ozdravilo. > "Podpisani, čulipi bo hvaležnega in Vam nuklonjo-negtt *za popolno ozdravijo-nje mojega že dolgo časa bolnega želodca. Mnogo denarja sem potrosil za različna zdravila in zdravnike, nli olajšanja vender nisem mo-gol dobiti. Trinorjovo ameriško zdravilno grenko vino, ni samo hitro odstranilo vbadunjo, pač pa me jo popolnoma ozdravilo. Jaz sem zdaj popolnoma zdrav. Vam udaui J. Smolkovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino služi ved-no najbolje za odstranitev vsakovrstnih bolezni, so-Sobno želodčnih. Zalije in ojači želodčno organe, kateri so bili že popolnoma (»okvarjeni radi zavživanja pok varjeni h zdravil; spravi jih v normalni rod, da zopet pravilno izvršujejo svoje dela. • Varujte se pred ponnre-jenimi vini v lekarnah. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Avenue I Pilsen Station * * * CHICAGO, ILLINOIS. "GRAD ZAGREB je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Oliicage. Postrežba izvrstna. Hrvatsko—Hloveiinka dvorana za zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PAUSE lastnik, 314 W. IHth St. Chicago, 111. ###### WW W fT ~ TT ^v w ^n* TFT W «£ MATIJA Kit KLATEČ, tt jI 488W. 17tb Bi Chicago, III. H edini slov. krojač v Chicagi, Mu priporoča rojakom v izde-lovuuje nove in popravljanje ] star« obleke, katera bo izgle- ~ dala kakor nova. Vb« po (t zmerno nizkih cenah. Jfazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOONS_ Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fin« smodke na razpolagi). Potniki dobe pri meni čedna prenočIKa In dobro postrežbo. Za obilen pose t se priporoča MARTIN POTOKA«, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. ' Telefon iter. 1721 Morgan. i Rojaki, ne pozabite starega —- prostora, Joka Koštitka. _ i&_i Najbolji izmed vseh je Wilke-za- nesljivi fotograf -1,-—^-^-- 331-393 Blue Island k na vogalu PL Zenityanske in slike v skupinah so naše posebne specialitete. . Phone Canal 287, Tvrdka Tstanorljena leta LNSM. Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas > > ^ ||K K' kadar hočet« edpretl saleen T® T® ali s« zmeniti za piv«. Lahka govorita s nami v slovenskem jeziku, a naša iiborne piv« ja po eviopeko kuhano, tako, da bodete vselej dslali dabrt kapelj«. Kadar nimata časa priti esebuo do nas, pilite ali telefonirajte nam, »a kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo t sodikih in izvrstne deiaae pivo (Lager-Beer) t steklenicah. Tel. Canal 967 MLAS BREWING CO. Blue Island Ave. m