\
St. 89.
j (
V Trstu, v soboto 7. novembra 1885.
Tečaj X i
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•T
»EDINOST« irhaia 2 krat na teden vsako sred* in sabttt o poludne. Cena za vae leto je 6 jrld., za poln leta 3 gld.. za četrt leta -1 frld. B»0 kr. — Posamezna Številk* ne dobivajo pri opravuištvu in v trafikah v Tr»t« po S kr., v Barlol in v Ajdovščini no «1 kr. — baro&ntm, reklamacije m in»erate prejema Opravilitva, vla Tarrnta, »Nava tlakama«.
Vii daviu •« pošiljajo Uredništva »vla Tarr«.it»« »NuoVa Tipogrufia;» vsak mora biti trankiran. Rokopni o»e/ posebne vroduosii «h ne vraćaju. - /nitrati (razne vrste naznani a in poslanice) ae zaražuuijo po pohodni - prav c«nO ; prt kratkih oalaaih z drobnimi črkami se plačuje za vsako beaedo 2 kr
Volitve so pred vratmi!
(Konec).
Magistrat z njegovimi patentiranimi in nepatentiranimi uradniki in sploh pristaši primerjamo lahko vo-likemu stroju. Kotel in ogenj je v mestnej hiši, kolesca pa ropotajo in tekajo po mestu in okolici z ukazi in nasveti od »višje« magistratne oblasti. Kruh, kruh in kruh ! za tega se borć magistratni uradniki in zanj store vse, kar jim velevajo gospodarji pod Mihcem in Jakcem; da si kruha prislužijo in nekoliko krajcarjev tudi za vino in morda žganje* tekajo uradniki humilioris onlinis ob času volitev od hiše do hiše z glasovnico in priporočilom kandidata in vsiljujejo zadnjega, kder jim je le mogoče. Tu pa ne menimo zgolj magistratnih pismo-doševalcev, temveč i druge nižje urad-ničke in beriČe, ki se nalašč najmejo ob priliki volitev in one druge magistratni kruh uživajoče osobe v okolici, v podobah kapovil, kojih eni se radi tako spozabijo, da iz nore hvaležnosti do magistrata laško propagando okolici delajo, rekoč: držati so moramo kruha; magistrat nam ga daje in njemu služimo!
Bebci, to je slab izgovor, ki izhaja zgolj iz vaše požrešnosti in po— željivosti po denarju, ker ako ste v magistratovej službi ter vas on plačuje, plačuje vas z občinskim denarjem, torej z denarjem ljudstva, mej katerim živite kot Župani, ne pa magistratni m; ljudstvo, mej katerim in za katero svojo službo opravljate, to ljudstvo je — slovensko in kot tako ne potrebuje mej seboj vohunov in kukavic; ono ne potrebuje takih županov, ki druzega ne žele. nego slabo temu ljudstvu, na roke idoč ma-gistratnim lahonskim manevrom 1
Volitve so pred vratmi in od teh volitev je mnogo odvisno prihodnje lice mestnega magistrata in izpol-njenje naših tolikokrat zahtevanih pravic v šoli in v uradu. Dokler bode mestno krmilo v rokah imela stranka, ki ga ima sedaj, ne spremene se te žalostne razmere, ker vidno je, kam meri in po čem diši ta stranka in kako lepo ve protiavstrijska mišljenja in laščino mej ljudstvo, zadnjo v šole v čisto slovenskej okolici Širiti. Šole v Rojanu, v Škednji in večina družili v okolici so se spremenile v pravo Babilonijo; v njih se le otroci mučijo in begajo, ne da bi se kaj naučili. — Kaj bi porekli Lahi, ako bi se v florentinskej okolici ustanovila slovenska šola z slovenskim učnim jezikom ? Mi pa moramo laško mej čisto slovenskimi prebivalci Rojanu in Skednji trpeti !
Po številjenju živi pod sv. Justa stolpom in je mestnemu magistratu podvržena dobra slovenska tretjina vsega trž. prebivalstva in vendar ne sme, ko Slovenec v ono božanstveno mestno hišo pride, zinoti besedice v svojem jeziku, kajti ako se kaj tacega predrzne storiti, obsipljnjo ga s
polno kflpo »Sčavov« in svoj jezik mora postaviti na kljuko ter se mora v pričujočnosti teh velikih gospodov posluževati le jezika del koša !
Pač pa — dovoljeno mu je nekaj — namreč v mestno blagajnieo davke vplačevati; drugače pa mora slepo slušati magistratove ukaze, naj si bodo še tako nespametni in nepremišljeni.
Od sedanjih volitev je odvisno mnogo, vsaj treba nekoliko to slabo stanje zboijšati, spraviti na mestno krmilo može, kojim bode na srcu blagostanje zastopanega občinstva, ne pa brbljanje čudne čezmorske politike.
Vse to se pa da izvesti le se združeuimi močmi, se druženiin postopanjem in se zavestijo, da ni vse jedno, ali nam ukazujejo unanje, nam protivne kukavice, ali nas vodijo možje našega prepričanja. Vrste volilcev v četrtem mestnem razredu so se pomnožile s potrjenjem v vo-lilce onih 380, kateri pripomogo, da
Glejte, tako Ali Vam nismo pravili? (Posl anec Pernerstotfer: Kaj palc ii:it) To je toraj dokaz, da je sedanj* minislerstvo vsemu temu vzrok in za ral tega več ostati ne m>re ter mora odstopiti in drugemu uinknoti se. 1 u imamo, kar nam je bilo dokizatil
Gospftla moja, ne Štejte rne mej občudovalce sedanje sistema, naravnost Vam pravim, da ne 1 To sem tudi njegovoj ek-fcelenci g. minsterskemu predsedniku v zasobnih pogovorih nže večkrrat povedal, da sem z njpgovo vi ido v mnogem ožim nezadovoljin. Pred vsem drugim moram njemu, in vsemu mlnistestvu očitati, da se pn vsem svojem početju preveč ozira na • qi' en dira-t-on». (Kuj pa drugi poreko?) J iz mislim, da krepko, samozavestno in svojih dolžnosti zavedajoče se ministerstvo mora imeti svoj določen program, in mora vedeti, kij hoče doseči. Će hoče doseći izvršitev ustave, mora vedno pred očrni imeti, kaj mu ustava predpisuje za dolžnost in t^m predpisom mora potem v praktičnem livenji znati pripraviti popolno veljavo, ne da bi se vprašalo: Kaj poreko na Dunaji, kaj časnikarji. In kaj na NemS kem. (Dobrol na desni). Na to-le: Kaj pa se morda tudi v mestu domoljubni j ljudje poreko?« se je ministerstvo do sedaj svetovalci v mestno zbornico izvole. | Prevefi oz!»alo; loje bila njegova slabost in
Pozor tedaj, volilci! ne dajte »J "«Sa Skoda. (Tako je l na desni), zapeljati nasprotnikom vašim, ampak! y Gosp6ia moja, tudi drug^ vrste pri-uže sedaj se posvetujte mej seboj in užb 86 slišii° 80P« na8- Tako n- Pr- nas ,0"
določite domoljubnega kandidata vaše krvi in prepričanja, kateremu v Času volitev dajte i svoj glas.
Govor poslanca Riegerja
v 8. seji državnega \bora.
(Dalje).
Ni še davno, ko se je stavila na levici interpelacija, v kuterej so se zoper naš narod britke tožbe čule. Tožbe brez dokazov! Meni, gospdia moja, ni se plemeniti niti viteški zdelo, tožiti bratskega naroda, ki z nami v enej deželi prebiva. Moja interpelacija ni druzega rekla, nego: To in to se je zgodilo; prosimo, da se stvar preišče, prosimo, da se sliši glas nepristranskih sodišč, katere naj nam reč razlože, kakor je. To se do sedaj Še ni zgodilo, nadejam se pa. da se zgodi v kratkem, kedar se pokaže pravica. Čisto enako nam bo, naj se pokaže večja krivda na katerej strani koli; kajti obsojati moramo odločno vs', ki nam je na mejsehoj-nem miru v državi kaj ležeče, take izgrede in naj pridejo od katere strani koli. (Dobro)! in plosk na desni).
Če se nam pa vedno trdi: »Glejte, vse to smo Vam uže zdavnej pravili: tako-le mora priti, tako le pride in pa še hujše — no, gospOJa moja, take besede niso druzega, nego izraz zadovoljnosti, da je res tako prišlo, in žHja, da bi se Še dalje mej saboj ravsali. (Dobro! Res je tako, na desni.) Zakaj to? Jaz sem ae vpričo lepega števila trdih Čehov javno izrazil, da tako rovanje smatram za nesrečo v našem narodu, ker mu je v očeh vse Evrope le na Jkodo, in naše dobro ime omadežuje. Nikder nam niso na korist, kder se taki izgredi objavijo; ako bi pa moral po prislovici: »iste fecit, cui pro dest« vprašati, pač ne vera. koga naj bi zatožil. Spominam se, da je bila poprej neprestana govorica o zatiranji in o vzne-
rnirova nji nemškega naroda. Če se pot*m tako prerokovanje Izpolni, takoj zavrišče:— na desni: Pač, pač!) Če mi hočete to
žijo, da zanemarjamo nemščino. Vprašam vas, gospoda moja, kdo pa je temu vzrok? Imeli smo v Čebah deželin zakon, ki je določeval, da se mora vsak dijak na srednjih Šolah nemščine kot obllgatnega pred-meti učiti. Tisti zakom so proglasili tukaj zi vsiljevanje druzega jezika in so g,i s članom 19. ustave popravili. Od slej nadalje se ne sme noben češki dijak v srednjih šolah siliti, da bi se moral nemščine učiti. Tudi se je večkrat prigodilo, da so češke občine, ki so na svoje stroške ustanovile srednje šole, hotele uvesti nemČino za obligatni poduk, od ministestva v tem oziru prepoved dobile in če sem prav podučen — ne vero sli je naučni minister tu ali ne — se je pred nekolikimi tedni nekaj takega dekretiralo v Plzenj, k ier so mislili nemščino na ondašnjej českej obrt" niškej šoli uvesi , pa se jim ni dovolila. (Čujte, čujte I na desni.) Kaj tukaj hoče vlada, gospoda moja? Ali je vlada vzrok, dasi postavo In uslavo v tem zmislu tako po besedah toimači, ali pa so tisti gospodje vzrok, ki so član 19. tako skovali. Sicer pa ni še take nevarnost', kajti ljudje na Češkem Še vedno zadosti dobro nemščino lomijo. Mnogo nečeskih polkov je, ki imajo Čehe za podčastnike, zato ker znajo nemški, iz česar lahko sklepate, da je nemščina po Čebah Še vedno bolj razširjena, nego pa drugod. Še nekaj druzega je, o čemur bom govoril.
V najnovejšem času se mnogo rožlja o nekej nevarnosti, češ, vojska se pona-roil; vznemirjenje zarad tega hočejo celo v najvišjih krogih vzbuditi ('tako je ! na desni), ker si prizadevajo dokazati, da narodnost tudi uže vojaške kroge prešinja in tam za jednoto nevarna postaje. Da, gospoda moja, tak je denašnji čas. Kdor na to sedanjemu ministerstvu podtika, tak se mi zdi otročji. Lahko Vas zagotavljam, da grof Taaile ni narodnosti napravil, kakor tudi ne narodnostnega prepira. (Veselost in prav dobro/ na desni). On je pri vsem tem nedolžen, kajti ta prepir je bil uže pred njegovo vlado. (Klici na levi: Ne!
utajiti, gospoda moja, reči V»m moram zopet, da sto otročji. (Tako je I na drsni). Le spomnite se, kako je Čehom general Koller uro navijal (živahna pohvala in ploskanje na desni), kako je davil in <lu§i) češko časnikarstvo na nezaslišan način in na veliko sramoto liberalne stranke. (Zo-petno »dobravanje i ploskanje na desni). Ta narodnostni prepir je toraj už-^ poprej cvetel v polnej krasoti in če sedaj, gospoda moja, hočete po gotovih krogih z njim strašiti, treba Šh pomisiliti, da imamo armado iz natoda; če je dijak v teku svi jih dijaških let postal navdufien Čeli ali pa če se je kot nemški mla ieniČ naučil pri — kako se že imenuje? (Na desni: Komersl! — veselost na desni.) res je, pri komer-sih > leutsche Worte» peti, kaj mislite, gospoda moja, da se jim naenkrat odpove, kedar v vojsko stopi? To nemško ali češko prepričanje zmuzne se ž njim vred tudi v vojaško suknjo. To se ne da pre« drugač ti. Stvar bi bila še le tedaj pomenljiva. (Tako je I na desni,)
O tem nečem dalje govoriti; kar se tiče Česko-narodnega mišljenja, ki se pri naših vojakih nahaja, Vara povem, da ni nevarno ne za armado in ne za državo. (Klici na levi: Ali pri Nemcih pa?) Nafi vojak z svojim češkim prepričanjem se bo dvakrat tako hrabro boril za državo (Dobro dobro! na desni./, boril re bo za svojega cesarja in kralja, kateremu je prisegel zvestobo, dvakrat vrlo se bode boril za svojo domovino! (Dobro, dobro! na desni.) (Dalje prihj
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučni minister baron Conrad je odstopil in bil je na njegovo mesto imenovan dvorni svetovalec dr. Gautsch vitez Frankenthurm, vodja Terezijanske in ori-jentalske akademije.
V proračunskem odseku avstrijske delegacije se je 3. t. m. pričela splošna razprava o rednih troŠkih za vojsko. Vsled praSanja poročevalca Matuša je vojni minister obširno razložil zdravstvene razmere v vojski ter z številkami dokazal, da je v zadnjih desetih letih veliKO manj vojakov zbolelo in umrlo. On pravi, da je to posebno pripisati poboljšanju prezračevanja, kuijavi itd. Tudi za prirast vojaških zdravnikov je minister imel skrb in žal mu je, da ustanovitvi posebne akademije ogerska vlada ni pritrdila, zato pa je ustanovil stipendije za dobo, dokler ogerska vlada ne sprevidi potrebe take akademije. Kar se tiče nastanovanja, zgodilo se je mnogo, kar se je uvedel dotični zakon, ali minister je v tej zadevi navezan na dobrohotnost dežel. Za stavbo vojašnic si je posebno moravska dežela pridobila posebne zasluge, žalostno pa je v tej zadevi v Galiciji, kder še 12 bataljonov pehote, 39 eskadronov in 6 baterij nema svoje strehe. Minister 'navaja mnogo dokazov, koliko vpliva imajo stanovanja na zdravje vojakov ter se obrača na galiŠke poslance, da bi na to vplivali, da njih rojaki dobe boljša stanovanja. Minister dalje govori o različnosti zdravstvenih razmer v posameznih posadkah, o kurjavi stanovališČ, razlaga, koliko vpliva ima način urjenja novincev na zdravstvene razmere ter naglaŠa, da so se za izurjenje novincav po skuŠenih častnikih določena načela uvedla in kakor izvrstna potrdila, ker so v duhu ljudolju""
EDIN03 T
hja osnovana ter je Djih glavni namen varovanje vojakov. To načelo se je vkore-ninilo pri vseh častnikih in otdelkni poveljniki obračajo tej zadevi posebno svojo skrb. Minister pravi, da se ni pri vojakih uvedlo najlepše ravnanje, ne bi se bilo prebivalstvo Bosne in Hrcegovine tako labko privadilo nenavajene voiaSke službe. Zastran hrane vojakov omenja minister, da ima vojna uprava največjo skrb, da s pičlimi sredstvi priskrbuje vojakom kolikor mogoče do:>ro hrano; minister dalje pravi, aki bi se hranina za vsakega moža povišali za pet krajcarjev, lahko bi se vojakom priskrbela tudi večerja, kar bi vo-jikom prav dobre streglo. Glede nabora no-▼ incev opazuje minister, da je glavni vzrok, da je toliko nesposobnih, preslabo telesno razvitje.
K ljubu vsem ostrim ukazom se pri naboru še vedno s potrebno strogostjo ne postopa, tudi obširne oprostitve manjšajo število sposobnih. Minister se obrača na vse faktorje, ki s i poklicani pomoči tam, kder njegova moč neha, da se bodo pred naborne komisije pripeljavali le duševno in telesno dobro razviti mladeniči, in da se vojakom pripravijo stanovanja, kakor na Moravskem; to bodo najboljši pogoji za ugodne zdravstvene razmere. —
Poslanec Hausner je izrekel ministru pripoznanje za tako natačno razložitev vojaških zadev in opomnil, da se bo giliški deželni zbor prizadeval, da se vojašnice kolikor mogoča naglo sezi iajo. Poslanec Sturm je prav zadovoljin z izjavo, vendar meni, da bi se z skrajšanjem dejanske službe za bolj izobražene vojake in z večimi odpusti dalo mnogo prihraniti. Govorili so potem še Heilsberg, Rieger in Demel. — 4, t. m. se je razprava nadaljevala. Vojni minister je govoril o znanju nemškega in deželnih jezikov v vojski ter rekel, da so se morale storiti nekatere prenaredbe v predpisu od leta 1807 v prid posameznim deželnim jezikom, posebno se je ukazalo častnikom, da se morajo naučiti vsaj enega polknega ali deželnega jezika. Pri vsem tem pa se obrača vsa skrb na znanje nemškega jezika, posebno mej nižjimi častniki, da bi seznanie nemškega jezika manjšalo, to se zdaj Še ne kaže, vendar pa minister o tej zadevi ne more zamolčali svoje skrbi, ker so v mnogih kronovinah snujejo šole po narodnostnem načelu.
Avstrijske delegacije proračunski odsek je 5. t. m. pri razpiavljanju redne potrebščine za vojsko sprejel dve resoluciji, v katerih se naroča vojnemu ministru, naj v prvem prihodnjem zasedanji poda predloge glede zbol|šanja hrane vojakov in naj vpri-hodnje cene kruha ne stavi v proračun po desetletnej, ampak po petletnej srednjej ceni. Sprejel se je tudi proračun za vojno mornarico. Pri tej priliki sta poslanca Burg-8taller in Tonkli priporočala, naj se vojne ladije in mašine delajo doma, ne pa na tujem. Baron Sternek je odgovoril, da se bo vlada na to oziralo, ča se pa to ne bo moglo goditi popolnoma, merodajni so pri tem neprezirijivi interesi vojne mornarice. Da se sedaj velike vojne ladije ne morejo še delati v domaČih dclnvnicah, krivo je to, ker o tehničnih zadeval) Še niso do tega dospele, kakor inostranske.
V Budimpeštu se je 4. t. m. zaprla ogerska deželna razstava vpričo prestol-nika, ministrov in dostojanstvenikov. Na nagovor trgovinskega ministra se je zahvalil prestolmk vsem za požrtovalni trud, poudarjal je, kako je razstava dokazala razvoj Ogerske in končal govor z nazdra« vom na cesarja in domovino.
Vnanje dežele.
O vshodnjem praianji imamo te le vesti; Iz Belgrada se 3. t. m. poroča, da je Kalnoky-jev govor v ogerskej delegaciji vzbudil v srbskih vladnih krogih veliko za-dovoljnost, In da se je kralj MIlan sam prav gorko na Dunaj zahvalil za toliko so-čutnost, posebno pa zato, da bi Srbija status quo ante smatrala kakor zadovoljno rešitev homatij na Balkanu. — Ne bo še zveličan, kdor to veruje. — Iz Sredca ali Zofije pa se poroča 3. t. m, da so v Plovdiv prišle deputacije iz vseh rumeljskih mest ter knezu izjavile, da ljudstvo od sebe odvrača vsako agitacijo in prosi kneza, naj ostane na čelu gibanja za združenje; ono prinese vsako žrtev za dosego tega na-
mena: Vesti od 4. t. m. »Polit. Correp.» poroča iz Carigrada: Turška vlada je imenovala Sever pašo v drugej konferenci za poblaščenca. Prič.ikuje se, da redna konferenca jutri prične, ker je turška * la la na ta dan sklicala poslance. — «Agence Havasn priobčuje daljšo razpravo, vkaterej se na-glaša, da status quo ante brez vojne ni več mogoč, in da bi uajboljŠe bilo, ako se določi personalna zveza.
Včerajšnje vesti so zelo vznemii ljive. Huski car se je na bolgarskega kneza Aleksandra tako razsrdil, da je ukazal, naj se njegovo ime izbriše iz imenika ruske vojske; knez je namreč v ruskej vojski ge-naral-lajtenant a la suit in tudi vlastnik 13. ruskega strelskega bataljona. To je strašno razjarilo Angleže, ki očitajo carju, da je s tem ukazom razŽalil angleško kraljico, ki je kakor znano, s knezom v sva-štvu. Trdi se dalje, da tudi avstrijska vlada s tem uk;izom ni zadovoljna, nemška vlada pa se neki za to dosti ne briga. — Na vse zadnje se še trdi, da srbska vojska danes ali jutri prestopi bolgarsko mejo; kolikor je resnici na tej poslednjej novici, tega ne vemo, le to nam je znano, in jako obžalujemo, daje tako, da je srbska vlada huda sovražnica Bolgariji. Da pa s postopanjem srbske vlade celo mnogo Srbov ni zadovoljnih, to je znano, In zarad tego se celo v srbskej vojaki pojavljajo upori, da, bati se je colo, da srbskega kralja zapode, ali zavratno umore; smrtnih sovražnikov ima dosti.
DOPISI.
V TrslU 4. novembra 1885. Uže pred dvema tednoma sem slišal, da na-merjava rojanski pevski zbor peti na praznik vseh Svetnikov na pokopališču pri sv. Ani iu da se mu pridružjo tudi pevci podpornega društva in še drugi. Zato sem Šel na dan vseh Svetnikov, čeprav je bilo vremr prav slabo, na pokopališče in okolo polu 4 ure popoludne zapazim nekatere rojanske pevce in nekega izmej njih vprašam, ako pridejo vsi pet, ker je vreme slabo. Ta mi odgovori, ako se vojak boja ne ustraši, tako se tudi oni ne slabega vremena.
In prav ob štirih zadone na pokopališču glasovi milega petja, najprej »Molitev« potem »Nad zvezdami« in nazadnje »Na grobih«, prav izvrstno so bile te tri nad grobnice pete, boljše se nt1 more od nafiih okoličanov zahtevati in reči moram, da je rojanski pevski zbor v petju izurjen tako, kakor malo kateri. Vprašam, zakaj se drugi zbori niso udeležili, in odgovore, da samo rojanski zbor ima nalogo na grobu rajn-cega Boleta p^ti, in še le potem v kapeli bodo vsi zbori skupaj pel', pa tudi tukaj so sami Rojanci peli, kajti drupi pevci so še le pozneje prišli, ko je bilo uže vbb končano.
Na dan svetega Justa po večernicab so v rojanskej cerkvi kaj izvrstno peli ti naši rojanski pevski. Čestitam jim in tudi njih pevovodju! Pohvale ste vredni, le vedno tako napredujte, rojanski mladeniči!
kužni duh, ki ga širijo izmečki, ki prihajajo iz mesta in raznih krajev hližne okolice. Dopisnik je opazil, da so obiskovalci teh plesov večinoma iz družin, ki so znane da diše po cikoriji. Pri vsem tem pa bi dobro bilo, da se ta smrai odpravi iz fare, ako le mogoče. Naj se napravi, recimo • zdravstveni komite«, iz poštenih očetov Svetoivančanov, in ti naj po svojej pravici in dolžnosti po«krbe, da se odpravi kuga in reši čast še poštene naše mladine. Na; nikdo ne misli, da po novih liberalnih postavah ni mogoče kaj enacega prepovedati.
Kdor ima pravico ples dovoliti, ima gotovo tudi pravico, ples prepovedati, ako so pravi tehtni uzroki. Plesišča, na katerih se žali nravni čut velike večine preb -valcev enega kraja, kakor se je to zgodilo sinoči, nenrajo pravice obstanka. Duhovščini so pač zvezane roke, a ne tako starišem, Iti imajo še pravico braniti svoje otroke nravnega propada. Poskusite 1 Dixi et salvavi animam meam.
Konečno Še omenjam, da takega petja pri velikej maši na praznik bv. Justa letos gotovo niso imeli nikder, ne v mestu ne v okolici, kakor smo ga imeli pri sv. Ivanu. Pel je sam g. organist. Pa kam so šli pevci ? Nekdo je rekel, da so šli pomagat k sv. Justu, pa jaz ne verujem, ker dotični je hudomušen človek. Ljudstvo je bilo nekoliko — iznenadjeno, pa kaj se hoče ? Kdo vsem ugodi in še celo podpisanemu
Sitnežu.
Iz Vipave 3. novemb. Zvedi, draga Edinost, da je volitev novega župana pred durmi. Ali kakor se sploh sodi, bode jako burna. Ker dandenašiji bi uže skoro vsak, ako je količkaj človečeta, rad na krmiiu srenje bil. »Čast je čast«, rekel mi je nekdaj dr. Orlofski, ampak višje stoje Še oblaki. Te se ve da, kot povsod, tako ste tudi tukaj dve stranki, ena se dela bolj močno od druge. Sekali se pa bomo na pekic in padec.
Prva stranka diži zi sedanjega svetovalca g. A.ferhavca, druga pa za sedanjega župana g. Dolenca. Prva stranka, neka družba, je sovražna sedanjemu županu — po vsem pravičnem možu, sedaj ve dosti nedostojnega in neresničnega klobuštrati in zabavljati zoper njega, kojega je Še pred kratkim časom kot vrlega sposobnega moža hvalila. Ali kde naj se išče dan daneB zahvala — graja, hlinje-nost, laž, prilizovanje, kaljenje miru in sprave — samo pri trgu vipavskem v Gadcki pod mlinom. Sedanjemu županu je ljudstvo nižjega stanu popolnoma udano, lasi tudi nihče prednosti ni imel, ampak zmiraj in v vseh dejanjih je enuko milost-ijivo ravnal in delal ter bil ubozim dober oče, zaslug si je dovelj pridobil, dokaz križec za zasluge od Njegov. Veličanstva Fr. Josipa za njegova dela. Ali nekateri ljudje so nehvaležni in sejejo prepir in najbolj prav taki, kateri so začasno v Vipavi in vendar — žal — imajo volilno pravico. Kar nas je pravih Vipavcev, združimo se z soseskami in zmaga bode gotovo naša in ako bo Še tolik pritisk od nasprotne strani. Čast bode rešena. Sedaj vemo, kaj imamo, ali kaj bi sicer dobili, tega ne vemo. O izidu kaj več.
Od »v. Ivana v dan vseh vernih duŠ 1885. Dandanas ko vse napreduje — eni na desno, drugi na levo — tudi mi ne smemo zaostati, misli si manjši del mladine naše fare. Da se pa razločimo od drugih naprednjakov in še posebno od narodnjakov, napredovati moramo po izgledu znane povodne živalice, ki se ime nuja — rak. Da se namen doseže, kaj početi ? Ustanovila se je zato šola pri cesti, kder se obrača z Lonjerske c»ste proti sv. Ivanu. Tukaj so uže par mesecev vsako nedeljo in praznik zvečer praktčae vaje v znanej Štali — ne, »Šali« sem hotei reči — ki ima zunaj nad vratral napis Ballo popolare. Ta napis nam razodeva, da tukaj je na prodaj cvet — ne, »goščava ali »fondač« zn;ine cikorije. Da bi napredek po rakovej metodi ne imel škode bile so vaje tudi sinoči, na večer pred dnevom spomina vseh vernih duš. Ob Času ko so farni zvonovi opominali prebivalce naj se z molitvijo domislijo svojih dragih pokojnih, ples »li i n >reli so v omenjenej Šoli. Naši fantje in dekleta (imenoval bi j'h lahko drugače, ker so večinoma od 15—18 let stari) tajali so kakor da bi bil pustni večer in kakor bi se bili hotel norčevati z dušami v vicah, govoreči; »M se toliko menimo za vaše trpenje, koliko nam je mar, kar nam pravi naš f . ., m se hočemo veseliti in novodobno napredovati«.
Čestiti bralci I Kaj in kako mislite v o tej šoli? Gotovo tako, k iko poročevalec in velika večina Svetoivančanov. Naši po Šteni mladeniči in naša narodna dekleta ki tudi na svoje poštenje kaj drže, hvalevredna so, ker se ne udeležujejo teb norčij ker jim ne ugaja ni Btnrad cikorije niti
Domače in razne vesti.
Allnlsterstvo za poljedelstvo je podelilo to leto tukajšnjemu kmetiŠkemu društvu nekaj denarja, ki ga ima društvo razdeliti mej one kmetovalce na Krasu, ki kak del kamenite zemlje v dober pašnik spremene. Te premije znašajo 60 gl. od orala zemlje in 40 glcl. ol pol orala. Zbol|šanje se ima zgoditi v dveh letih. Prošnje naj se vioŽe pri tukajšnjem kmetijskem društvu.
Imenovanje In premeSče nje* Okrajnega soiišča pistiv Silvan Grindusio je bil na svojo prošnjo premeščen iz Podgrada v Tržič, in imenovana sta bili zi okrajnega - o 1 išča pristava av-skultanta dr. Karoi Cnersich za Matavun in Fran Dukič za Pod^rad,
It uska vojna korvela Pla-Stoun, poveljnik fivgatni k<pitin N. L<-meu, ki ima posadke 181 mož. prišla je v sredo iz Smirne v Trst t-»r se v Inki za-kotvila, pozdravila je mesto z 21 streli, na katere so na gradu ougovorli.
Kov mestni lizik, dr. Glava nas je T žačane precej pri svojem nastopu iznenadil z novostjo, da je T'žašk voda, katero dob vaino izpod Brežine ne daleč od Devina, od koder Tr<t dobiva naj večo množine vode, polna istih mikrobov, kateri se navadno nahajajo v vodi o času kadar razsaja epi iemični legar. — Tr žaška voda je torej nevarna, ako se pije predno je zavrela. Tu il še tečaje ma nj kalo, da napolni register grehov TrŽaš klh liberalcev, ki so za vodo toliko potrosili, pa Trst vendar pustili brez zdrave vode.
Stipendija. Razpis ma je šolska ustanova pok. škofa J. Dobrile v znesku 100 gld. 8 kr. namenjena mladeničem po-reško-puljske Škofije, stanujočim zunaj mest in trgov, ki se šolajo na kakej av-
strijskej gimnaziji ali realki, kder so odmerjene ure tudi slovenskemu ali hrvatskemu jeziku, prednost imajo oni dijaki, ki se mislijo posvetiti duhovskemu st&nu. Prošnje naj se do 20. t. m. vlože pri po-reško-puljskem škofijskem ordinarijatu.
Razpis služeb. Rizpisma je služba kateheta na tuk. držav. nemŠkej ljudskoj šoli in razpisanih je več služeb viših in nižih oficijalov, asistentov itd. pri tuk. glavnem colnem uradu. Prošnje do 26. t. m. na tuk. c. kr. fi laučno vo<istvo.
liražlia zidarskega dela po-pra v ljenja poslopja za jetnike (prižone) v ul'ci Tigor bode 16. t. ro. pri tuk. c. k. dež. sodnij'.— Okoličani, oglasita se I
•I utrl ho važna seja odbora društva Udlnost, h kateri še enkrat vabi piedsedaiStvo vse odbornike, namestnike, poverjeuike društva iu vse predsednike lokainih volilnili odborov, ali pa njih namestnike. Seja bode v prostorih del. po 1p. društva Via Molin piccolo št. 1. točno ob 10. uri predpoludne.
Sijajni koncert. Jutri zvečer ob 8 uri priredi pevski ifior delal, podpornoga, društva sijajni koncert V dvorani čitalnict (Monte veruej. Program je jako obširen in lep, poje se : pet novih pesem, sopran-samosp^v in ženski čveterospev. Pri koncertu igra orkester. Po končanem programu se bode plesalo. Vstop je 30 nove.
Vabilo. Poživljajo s- vsi udje in prijatelji Bratovščine «sv. Cirila in Meto la« za dne 8. t. m. ob 5 uri popoludne v prostore delalskega podpornega društva v ulici Molin piccolo št. 1 zavolj pretre-sovanja pravil in volitve odbora.
Z ičasni odbor. Iredentarska premetenost. Mej raznimi manevri, katerih so se jeli naši Lahončiči posluževati, da na svojo stran izvabjo kolikor možno trž. prebivalstva, tudi je ta le, ki se mora vsakemu prav nesramen zdeti: V zadnjej delega— cijskej seji so govorili »mestni očetje«, kojim dan zapad i, tudi o n ipelj inju vode v Trst. Ta argument, ki uže toliko dolzib let ubogo i n potrpežljivo tržaško prebivalstvo za nos vodi, spravili so v to sejo le iz tega razloga, da pokažejo, kako zelo skrbe za to ubogo ljudstvo, kateremu se vendar mora vode privoščiti! č«jš, vidiš, drago ljudstvo, prosili smo toliko dolgih let Boga, da pošlje potrebnega dežja vsald-krat, ko ti vode zmanjka in sedaj — kakor si videlo v zadnjem času — je Bog našo prošnjo u slišal ter dal toliko dežja,-da bi ti voda kmalu hiše vzela, sedaj se moramo nekoliko od vedne prošnje odpočili ter se pri dobrej pojedini nekoliko srce razveseliti in zato ti vzamemo iz mestne blagajnice druge tisoče, da sebe namastimo in ti Še za naprej vode pri-skrbujemo. Vidiš, to je naš navod za na-peljanjo vode v Trst in zato opozorujemo tebe, potrpežljivo ljudstvo, da tudi v prihodnjih volitvah le nas izvoliš, da bodemo še v prihodnje mo^li jemati iz tvoje blagajnice, piti in se gostiti, tebi pa le od Boga vode prositi.
Irldentarsko.'Vel kanska rjuha, ki pokriva skoraj ves prostor, odmerjen plakatom na tržaški!) hišnih voglih, ozna-nuje uže širom sveta, da ni slavno društvo tržiških Iredentov, ironično zvano • Progresso«, še zaspalo, ampak da imajo v svojem gojezdu še toliko borov, da so izdali ta velikanski poziv na mestne vo-lilce. Sestavljali so ga gotovo dober mesec, predno so bile volitve razpisane, ker velik |e res in kij lepo se bero v njegovem podnožju imena onih »slavnih« njihovih prsittšev in na njem neštevilni obeti, ki so brez dvojbe navedeni le zato, da se voblcem prsih v oči meče. Vse, kar srce poželi, ohečajo ti laški zviteži, da le ubogo ljudstvo tdepe. Vodo, enakopravnost, valovanje zgodovinskih pravic Trsti*, hranitev narodnosti Trsta itd., če jim pa tlobje v notranjest pogledamo, sprevjdimo, da je to le njih lastni dobiček, večinoma so le kruhoborci, boj^ se in zato b: cnjo z vsemi štirim', da se jim ne vzame prepo-trebui kruh', ki ga dosedaj tako nezasluženo jedo.
Laške kavko, v podobi tržaških laških Slovencem kakor sp:oh Avstrijcem nasprotnih listov, zagnale so uže in up, ki je podoben cviljenju in javkanju onega, kojeg,i ž-lodec tišči; tudi Associiuione po-litica je v nj'h nemilost prišli — o našem poii žnem društvu »Eiinost* niti ne govorimo — in podtikajo jej, da »z Slovenci, unanjimi pritepenc, drži v tem, ko je v svojih pravilih zagotovila, da bode branila narodnost Trsta. To so vam puhleži in nemirueži, kakorŠnih je malo na svetul Zagotovilo je sicer ono društvo, da bode veUno na braniku stalo zt narodnost Trst i, ali zavezalo se menda ni, da bode — Avstriji nasprotno, in radi tega ta krik.
■ Kdor ljubi Trst, mora z nami biti in mi bo Jemo uže skrbeli, da to mesto kedaj smakne v laški prazni čevelj«; to jim je geslo in narodnj k j-* v njih smislu le oni, ki se tega gesla drž 1 To je pa jasno kot veli dan, ker pokazal nam je to položaj, v kojem se Trst nab ija, o i kar trpi, da mu ti svojeglavneži ukazujejo-»Indipen iente«, »Alabarda« in en tke po-kveke bodo vprihoduje do bližnjih vo-
BDIN08T
litev vedno polni »blažih« opominov in nasvetov volilcev, di se ti ne dado zapeljati od niim popolnoma nasprotne stranke, ki zastopa pravi značaj in avstrijsko misleči del tržaškega prebivalstva
—	temu se pa ne smemo čuditi, ako pomislimo, da z volitvami njim neugodnimi oni zgube tako potrebni kruh, ki ga sedaj tako zlobno trgajo iz ust boljšega dela ti ž prebivalstva. Njun ni Čisto nič mar ljudstvo, ampak le vladanje nad njim in okoristovanje samega sebe z njegovim denarjem I Vsi sedanji njih obeti niso vredni nol groša, ker po volitvah jih ne bodo držali, niti j i h držati mogli; vse je le voda na njihov mlin. V dvajsetih letih njihovega vladanju v mestnej hiši naredili sole to, da sedaj tržaško ljudstvo komaj diŠe pod vedno nastočimi davki, ki jim jih nakladajo ter da denar razsipajo v raznih nepotrebnih zgradbah in z obdarovanjem onih, ki so zlezli pod njihove peruti.
Vojaški nabor. Tržaški magistrat poživlja vsieug. 16 brambenega zakona vge mladeniče, rojene v letih 1866, 186") i n 180-1, ki ne spadajo pod trž »ško občino, pa prebivajo v Trstu ali njegovej okolic, naj se
ijo v anagrafičuem uredu katerega dne, počenši od 15. novembra pa do konca tega leta i na| prineso z sabo potne liste, domovinsko liste, službene bukvice itd,
•Konji za turško vojsko. V
Bredo popoln ti ne je odplul iz Trsta v Carigrad Lloyiov parnik Heka, ki je imel na krovu 240 konj, nakupljenih na Ogerskem i namenienih za turško vojsko. Doslej so Loy lovi narniki prepeljali iz Trsta v Carigrad uže 1000 konj, in prepeljo jih še 1500. — Sploh naš Lf yddela turške) vl tdi velike vsluge. Mej Azijo in Evropo so vedno na poti štirji Loy lovi parobrodi, ki pri-peljujejo vojake in strelivo v Evropo, doslej bo iz Azije uže nad 60.000 mož vojske vrgli na evropBka tla.
Tržaške novosti:
Legar se širi po mestu vedno bolj, v jednem samem tednu od 25. do 31. okt. je zbolelo Zi to strašno boleznijo 119 oseb. V Trstu smo vedno nadlegovanj po kakej nalezljive] bolezni, izvan legarfa imamo še veti no tudi kozce in difteriko, ki vedno g* precejfino število oseb napadati. Od 21. do 31. m. m. je zbolelo 19 za kozcami in 14 za difteritiko; za zadnjo je umrlo 6.
Vreme v Trstu je najslabše. V začetku tedna mrzli dež, zdaj pa uže dva dni prav mrzla burja, pa vsaj ni čuda, ko je po Notranjskem melo.
Požar. Vstal je vtorek ogenj v pro-dajalnici A. Genela v Via Rosario. N t mesto došli vatrogasci so ga koj pogasili, ško le je okolo 1000 for. — Včeraj je v Hotel de la Ville prav močno gorelo iz enega dimnika iu burja je iskre daleč okoli nosila. Nevarnost je bila velika, k sreči so ogenj hitro pogasili.
Tatvine in nesreče. Nek dolgoprsti ro-kovnač je odnesel pri S. M. M. Zgornji iz nekega hleva purana, vrednega 130 kr.
—	Na trka ni težak Jurij C 6llet..i iz Trst i našel je paiuet na tlaku Gorsia Stadion, ko je pauši z glavo vanj trčil. Prijatelj njegov ga je odpeljal na dom. — Nekdo je s palico naklepal 57ietuega A. Benčič-a, zidarja iz Rocola ter mu prizadel mnogo ran po obrazu in glavi, radi česa je moral poslednji iti se zdravit v bolnico.
Policijsko. 381-itni težak Rosignol je bil otignan v tiČnco, da bode v njej lehko pel, ker je ukradel platna v vrednosti 5 gli. — Nek prodajalec je dal nekemu S. kos kotouiue, katero je zadnji na svo| laćun prodal ter dobiček šel zapit.
—	IV žak
u Ivanu R. so v njegovem stanovanju ukradli mošnjo z 10 g'.
Itrajcarska podružnica u Narodnega l»oiua> v Ljubljani je
razposlala do konca pretečenega ledna vsega skupaj 355 knjižic, izmed teh 284 kraje,irskih in 71 uesetkrajcarekib. - Največ kuj Žic je oddanih se veda na Kranjskem, namreč 275; na Primorskem 34, na Štajerskem 26, diugod 20; na Kranjskem polil ra 221 poverjenikov krajcarske in 94 poverjen kov desetkrajcarske done^k*; na Primorskem 80 krajcarske in 4 desetkrajcarske; na Štajerskem 20 krajcaiske in b desetkrajcarske; drugo.1 13 krajcarske in 7 desetkraicarske. N.jveč knjiže kurzira 8e ve da po Ljubljani, namreč 148,in sicer 117 krajerskin iu 31 desetkrajcarskih; 13 jm je v Trstu, 12 na Dunaji. 10 v Novei VaM pn Rikeku, 8 v Kranji, 7 Lescah, 5 v Nove.n Mestu, po 4 so v Celji, Cirknici, lunj. Postopni, Reki, Vrhniki in Zagorji pri Lmj . p(J 3 bo v Dob-njem Logatci, gorenje,i, Lo^atcl, Gradit, Ljubnem pri gornjem Gradu, Mariboru, Planini (trg). rrig( rici p-1 rihnifikoj Dulenjej Vasi in v t>odri.|:ci' po 2 v Borovnici, na Brdu, v uorij.n, St. Jerneji, Karneniku. Komendi, Loki, L"ži, Metliki, Radovljici, R,zdrtem. belcah, S miČu. Trnovem inŽirehna Kranjskem; v Dreženci pri Koborldu, Gorici, Komnu, Kopru, Pulji in R»vnem pri Cnk-nem ua Primorskem; v Ljutomeru, Mozirji. Ptuji in Veliki Nedelji na Štajerskem. Po-Z&mesne knjižice nahajajo s« fce v Trnj pri Postojim, Smihelu pri 2už«mperku, Goiičah pn Kranji, Knežaku, Svihnem Pod brez |i, Premu, Ribnici, Polhovem Grad-ci, Dubravi pri Kropi, Kropi, Kameni Go-
rici. Vrbovem pri Ilir. Bistric', Dovjem, Planini nad Vipavo, Ustiji, Slapu, Bistri, Ljubnem pri Podnartu, Ratečah, Litiji, Višnjej gori, Kostanjevic, Begunjah pri Clrkmci, St. Vidu pri Zatičirii, Studencu pri Igu, Jesenicah in Bohinjskej Bistrici na Kranjskem; v Bolci, Šinariji pri Goric, ftabrijah pri Ajdošcini, Brezovici pri Materiji, Nabrežini, Barkovljah, Šepuljah pri Sežani, Tolminu in Barki pti Divači na Primorskem; v Pojzeli, Žusrau, Seegrabnu. D. M. v Puščavi, Št. Jurji pri Celji in O -moži na Štajerskem; v Zagrebu,Lienzu in Celovcu.
Razprodanih j* do sedaj lt krajcarskih knjižic. Te dni poslali sta se nam kot 10. knjižica pod št. 183 iz Ljubljane (noverje-uik g. R. K.) in kot 11. knj žiea pod št. 156 iz Z igorja pri Litiji (poverjenik g. J. M.^ že tretja iz istega kraja in druga od jednega in istega poverjenika. Prav toplo zahvalo gg. poverjenikoma na njihovem marljivem trudu. Le tako naprej !
(Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Starćtu. blagajniku « Narodnega Doma« v Ljubljani).
Iz Vlšha na Italijanski meji n.im pišejo: Te dni so prišli mnogi gleiiščni igralci iz bližnje Palmanove v ViŠk na lepše; pili so in ko so bili oobre volje so začeli zabavljati na Avstrijo, koso se pa hoteli zopet vrnoti dobre volje v Palmo, so jih ustavili fiuancarji in dva od njih peljali v zapor. Drugi dan je prišel prosit ravnatelj gledišča, da bi izpustili njim potrebna dva akterja; ali vse zistonj; peljali so ja v Gervinjan, v Palmi pa so morali par dni biti brez gledišča. Tako je treba izplačati take ptiče.
Vremensko prorokovanje za mesec november. Mithieude la l»i6tiie piorokuje tako le vreme; V prvih dneh dpževno in vetrovno vreme v deželah na srednjem morji, v drugih uežehh sneg in vetrovi. Od G. do 14. nul mraz v severnih krajih in na Francoskem, sneg v mnogih krajih, morje viharno. Zelo slabo vreme v dež -lah ob črnem moiji. O i 14. do 22. veliko snega v avstrijskih deželah, posebno na Tirolskem, Zelo valovito srednje m adri* jansko morje. Lepo vreme 29. in 30. — Sploh bo slabo vreme, teška plovite v po morji, posebno v atlantiškem in severnem morji. Vreme bo nezdravo in jako se bo treba varovati prehlajenja.
Nje Vel. Cesarica na otoku Ciperu.
Nj. Vel. cesarica je došla v Larnako dne 120. m. mes. na jahti Miramate, ki se je morala ustaviti, da naloži premoga za kurjavo. Ko so ondašnji težaki /.vedeli, da Ima naša cesarica silo za odhod, niso hoteli se lotiti dela, čeprav je bila prav lepa in mirna noč in luna sijala ter se jim je ponujalo 30 pijaster za touelato. Ponujalo se jim je tedaj trikrat toliko, kolikor je v navadi. Kav. Pascotini, oviiaš nji avstrijski konsul, šel je k namestniku otoka ter ga prosil, naj bi on storil, kar treba, da poneha Štrajk ter da se težaki poprimejo dela, ali dobil je za odgovor srčno sožaljenje, da jih on k temu ne more siliti. Vrnol se je na to na ladijo, ne da bi bil kuj opravil. Zato je moral ladijni poveljnik izkrcati svoje može, ki so se koj naloževanja lotili. Tediij so se ciperski težaki jeli ponujati pod ugodnejšimi pogoji, ali bili so odvrneni.
Larnaško prebivahtvo je veselo pozdravljalo sklep poveljnikov in vsem se čudno zdi vedenje namestnika nasproti tej fikinskej sodrgi. Naša presv. cesar ci je stopila nekoliko časa na suho in obiskala bazar, cerkev sv. dežele itd. Na to i* Miramare odplula proti Port-Saidu.
Prebivalstvo Bosne in Hrcegovine.
Poiatki iju-isk-ga slet|a od 1. maja t. 1. v Bosni in Hrcegovini so sestavili v skupnem finančnem m nisterstvu. Iz teb se vidi, da se je prebivalstvu po zasedenju t-h dežel pomnožilo, posebno pa muha-medanslco. Iz tega popisa se viri i, da je v Bosni in Hicegovini 47 mest, 31 trgov in 5261 va*i, v kateiih je 215.429 hiš in 266 699 stanovanj. Prebivalstvo znaša 1.336 091 duš. in s cer 705.025 moških in 031 066 ženskih osok Po veri j« 492 710 muhame lano v, 571 250 pravoslavni h, 205.788 \ katoličanov. 5805 judov in 588 diugover-'nikov. N-ož njenih i neomože"ih je 740.848, oŽenjenih iu omožen'h 522.110, uoo*cev in udov 72.272 in Jočenili 871. Na domu prebiva 092.024 m< 5kih in 628.103 ženskil>; na domu ne prebiva, vendar pa v do-mačej deželi 9o48 moških in 2117 ž«n«k; na Av^trijsko-Ogerskem prebiva UOi možicih in 631 ženskih, in v drugih de že;ah 2052 moških in 215 ženskih. Iz se-stavljenja mest in vasi vidimo, da imuti iive mesti nad 10.000 prebivalcev, in sicer Sa a evo 26.268, Mostar 12.005, štiri me-da nad 5000 premvaloev,
Književnost.
Slava preporoditelje m I Krasna knjiga iz koje ža l iskra ljubezen no milega naroda in sladkega materinega jeziku. Pisana jj z največjim navdušenjem in plemenitim ponosom hivatskih domoljubov, z velikim ponosom na svoj rod, ki je pt«i petdesetemi leti Še uremal ter bil od vseh
preziran, ki p* je po zaslugi vrlih mol v zadnjih letih ostal, prerodil se in duševno zhudil.
Jošte živi rod Hrvata I Još Hrvatska ni propala! pel je z novim navdušenem pred petdesetemi leti hrvatski, do tedaj toliko zanemarjeni narod; ostal je iz neznanosti in čmenja ter pokazal, da naobrazbe in olike nema noben narod v zakupu, ampak da je in mora po naiavnem zakonu, vsem prosto biti si dušo z plemenitimi nauki na podlagi materinega jezika blažiti. Vspel se |e tedaj in svetu pokazal, da tudi on, namreč Hrvat, živi ter hrče, da se njegov jezik spoštuje in od tistega časa sem napredoval toliko, da sedaj pesnik lahko poje:
Nek se prieti
Dušman kleti
Nam Hrvatom zadat smrt;
Narod, koji
Knjigu goji.
Nit ga vneme neče strti Iu res, videti žalostno stanje hrvatskega, kakor tudi slovenskega naroda, pred petdesetemi leti, primerjajoč ga z sedanjim, mora se človeku srce razveseliti nad velikanskim napredkom, vzlasti bratov Hrvatov.
K sestavi tega krasnega spomenika dnšnega preporoda Ili i cev, sodelovali so vsi odličnejši invatski pisatelji, slikarji, in muziki tako, da se spomenica sme imenovati v pravem smislu ogledalo hrvatske knjige in umetnosti. D t so ta album s«-stavili, ziružili so se vsi v bratskej ljubezni in vzajemnosti ter s tem tudi pokazali, koliko more pri njih narodna mejusobna slo/fnost.
Naj nam botie dovoljeno iz te knjige prepisati strofo pomenljive pesmi »Slo vencem«, v kojej Be jasno izraŽuje srčna želja po združitvi, dveh bratskih narodov, koj i h jezik je tako sličen.
Slovenci 1 . . glas vas brače moli Ni našu ajte amo grud, I j arij ati č>s težke boli I zaje inički bit nam trud. Sad podajmo si bratske ruke Prek tihe Sutle v taj čas. Ma satanske nas sti^l* muke, V slozi čeka sve nas spas! M-j dolgo vrsto neumorno na književnem iu političnem polju delujočih pre-poroditeljev se kratko omenjajo tu ii naši; pisatelji in veliki rodoljubi, Davorin Trstenjak, ki je zložil na str. 23 tiskano pesnic > »Domovinki«, potem Dr. Miklošič, Vraz, Muršec, Kočevar, oče Bleivvniss, Kvas, Vehovar, Macun in slednjič uneti rodoljub in govornik dr. Lavrič.
Knjigi ja pridetih preko petdeset portretov mož ilirske dobe (1835 50) na močnem iu lepem papirju tiskanih iti mnogo krasnih slik.
N j bi si vsak rodoljub hrvatski iu slovenski preskrhel ta krasni albumi
l*ozftv.
Ko sem bil mesca sušca lanskega leta vzel Vaničkovo delo sanskrtkega jezikoslovlja v predelovanja in svrŠetek, (nne mu bode: lndische Nomenclatur der Naturgeschiciite), sem našel v njegovej zapuščini mnogo listov glasovitih jezikokos lovcev, Gurti|a, Schle herja in drugih. Takoj sem spoznal, da se iz tega gradiva more sestaviti primeren životopis. Zaslužnim jezikoslovcem se v ž votopisih stavljajo zaslužmi spominki: tako gi je Diezu, ustanovniku romanskega jezikoslovlja spisal Spengel v •Erinerungen an Diez», tako Lehmann Sebleiheiju. Tudi mi Slovani ne smemo zaostati, da bi avstrijskemu i i slovanskemu učenj iku, »registratorju primerjajoČega jjZ'koslovja», kakor sesam imenuje, ne postavili spominka.
VaniČkov životopis je početkom tega leta v rokopisu prečital tir. Lindner, vseu-čiliščni profesor v P i agi in mi je pisal, da j-i po njegovem mnenji «celo primeren iu da se prijetno Čita*. Kljubu tej ugodni sodbi v treh velikih mestih nisem mogel dobiti založnika; izdal sem ga tedaj ua svoje stroške na Dunaji pod naslovom: A. Vanifiek, biographigche Skit/.e von Dr. K. GUaser. In C inuiission bei K. Konegen, Opernnng 3, H'inriehshof, (Velja 80 kr.)
Ranjki Vamček je bil gimnazijski profesor in ravnatelj na Poljskem, 0,'erskem in Oeskem in je prišel konečno za red nega profesorja za staroindij>ko iu indo-evropejsko primerjajoča jezikoslovje v Prago, kjer je pa čez pol leta umrl.
Da ne b* imel jaz kot spisovatelj poleg truda še materijalne škode, obračun v prvej vrsti do svoiih stanovskih tovarišev na Slovenskem, Hrvatskem. Češkem in Poljskem, da si naj omislijo životop s in me tako podpirajo. Dve tretjini životopisa ste tako popularno pisani, da morajo zanimati vstcega omikanega človeka, po--ebno pa profesorje, saj je Vaniček, izimši pol leta, uči te Ije val in ravnatelieval mnogo let v raznih deželah. Pa tu li drugi omi kani stanovi v Slovanih naj podpirajo početke sanskrtskih studij pri nas in to iz rodoljubnega namena.
Naj tedaj ta ali oni slovanski profesor na raznih gimnazijab v slovanskih deželah avstrijskih blagovoli prevzeti nalog, da
oridobi knjigi nekoliko kupcev, da s3 vsaj tiskovni trošni poravnajo. Trst 1. novembra 1885.
Dr. K. Glater.
Tržno porodilo.
Kava — kupčija sicer jako mirna, cene so pa pri vsem tem prav trdne. Prodalo se je te dni na tuk. trgu 1500 vreč Ro po f. 44 do 57, 1100 vreč Santo; po t. 51 do 61, 200 vreč Java Mal po f 62.50, 80 fardov Moka po f. 93 do 1H0, Porto-lico stane f. do 9S, Ceylon pliut. for. 87 do 124. Poper Singapore f. 103 do. 105, Batavia f. 90 <lo 95.
Sladkor — v tem blagu se je uže zopet ačela lanska stiski, preveč ponudnikov, premalo kupcev ; zato pa so cene zadnje dni zopet pulle skoro za f. 1, in se je te dni komaj in komaj prodalo 40<K) vreč sladkorja v kosili po f. 22.25 do f. 25.50.
Sadje — še precejšnja kupčija, posebno v pomerančah, ker so cene postale nekoliko n že. Pomeranče, limoni fr, 3 do 0, mandlji | uljeSki f. X."> do 88, datlji fr. 45. fue v vencih f. 13.50 do 15, opaša fr. 18 do 22, cvebe Glsme 1'. 18 do 22, Eleme f. 28 do 36, Sultanina f. 26 do ;;3.
Olje — malo kupčije pri še pr-ecej trdnih cenah. J-dilno olje stane f. 39 do 46, namizno f. 61 do 83.
Petrolje — jako trdno in se prodajo po f. 9.80 do 9.90.
Duniači pridelki — zanemarjeni; ližol tu leč, f. 10, hohinec f. 10.75, beli f. 10.50, zeleni f. 11., koks f. 12.25, mešani f. 8 do 9 50. Maslo dobro štajersko 1.80 do 94.
Žito — nobene kupčije; cent; pri vsem tem vzdržane.
Les — cene prav slabe, ker ni p:a-šanja.
Seno — nekoliko boljše obrajtano In se j-i te dni plačevalo po f. 120 do 1, 60 in čez.
Borsno poročilo.
Borsa se je zopet popravila in je bila te dni za državne papirje prav dobra tendenci. Kurzi valut pa so tudi jako trdni, Dunaj«ka IBor*a dne 5. novembra. Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 • 85 *
Zlata renta......109 n 10 »
5°le avst. r»"»a .... 99 • 45 • Delnice narodne banke. . 868 » — » Kreditne de'^'ce .... 282 » 40 • London 10 lir sterliu . . 125 • 45 »
Napoleon....... 9 » 65 »
C. kr. cekini...... 5 • 9'i »
Kr. državnih mark ... 61 » 70 •
Listnica upravuištva,
Gospod Pakiž M ,lur. Vaša naročnina |e sedaj plačana do 12. febr. pr. I. Zeleno smo popravili.
Javna zahvala.
Podpisani so srčno zahvaljujejo Role-tovej družini zi blagolar o pri 1 k , ko so na praznik »Vseh Svetnikov« pogrebnico peli na pokopališču pred grobom rajnega Andreja Boleta.
V	Bojanu, 3. novembra 1885.
Za Rojanski pavski zbor :
Franc Alikelić Josip Ferlu«a pevovodja	predsedn.
Josip Katalan (mL), tajnik
davne dražbe.
V	Gorici dne 25. novembra premoženje Jur<ja Ušaj-a iz Šempasa. — V Kopru dne 14. nov., I4 dec , 14. junuvarja premoženje Mitre Cergola iz Beke. — V Sežani dnu 2, decembra premoženje Ane Skrinjar iz Sežane, cenjeno f 175, premoženje Josipa Skrinjerja iz S žane, cenjeno f. (j47'10, 9. novembra premoženje Josipa Sosic iz Kozine, cenjeno f. 908, 11. novembra premoženje Vincenca Rapoteca iz Kozine cenjeno f. 500.
l*o*l aiio V-
Dne 26. listopada t. g. pristupilo je brv. akadlit. zabavno družtvo »Hrvaiska«, ila si izaliere novi odbo . Članovi odazvaše se pozivu, te bje izabran sledeči upravni olbot; Marmkov ć Niko, medicinar, predsjednikom, Brey*r Vibm, pravnik, podpredsednikom; Ž'C Antun, pravnik, tajnikom, Arnen Blaž medicina'', blagajnikom; Kuniaiič Morealav, medicinar, knjižničarom; Barac Mihovio i Lonćarek Milan, medicinari, revizori.
Novi odbor srdačno se zahvaljuje svoj p. n. gospodi, koja su pomagala naše družtvo i raznim urednićtvorn novina, koja su izvoljela slati ovomu družtvu svoje no\ine bilo bezplatno, bilo za pol cene, te He ujjdno toplo preporučuje, da ne zaborave nrv. družtva u tudjini, nego da ga i nadalje blagoliotno pomažu, i da mu se dosadanjom susretljiv<i?ću odazovu.
Gradac dne 30. 1 stopada 1885. za odbor
Hrv. Akad. Družtvo Hrvatska u Gracu
Cand. med. Mtrinkovć	Ant. Žic
predsjednik	tajnik.
*) Za takove članke je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Ured.
■ o i s 3 * r
Naznanilo.
V na?ej tiskarni se dobivajo različne
plo'enske tiskanice za tožbe.
Pnohvitni nauki In molitve.
lU^IdVIlIll kj jjh mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove.
Podpisani neznanja p. n. občinstvu, daje odprl v ulici Barriera vecchia št. 8.
Trgovino z dežniki
z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih iu bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčnike.	14—24
Giulio Grimm.
Štefan Nadlišek
naznanja občinstvu, r!a je z dekretom vls. c. k. namesfništva v Trstu dne 7. oktobra 1Č&5. št. 10421 imenovan zemljomercem geometrom) za vse Primorsko.
posebnu«!
c. k. priv. in odlikovane tovarne
ROMANA VLAHOVA
V ŠIBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S Lazzaro I B
Prijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd.
Ta iz jagod Junh erus co-munis in dišečih željišč napravljeni liker je prijetnega okusa.
J:iko posp-jiuje pribavljanje In se rabi z dobrim uspehom za krepčanje oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec.
Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sladčiearijah.
Nepokvarjeni pravi lik'*r se pozua po steklenici, v katerei je vtisnena lirma, potem po zamahi z grbom in po malem ovitku z autografovano lirmo Romano Vlahov.	18-48-9
Assicurazioni generali
V Tr.Mll
(društvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je raŽtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanja po morju ln po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnicu in reserva
dne 31. decembru 1884 f. 31,^90.875 «3 Premije zn poterjsiti v naslednjih letih	f 21,006 (H 1*33 Glavnica za auvurovanje žive-nja do 31 decembra 1884. f. 83,174.457-98
Plačana povračilu:
a)	v letu 1S81	f. 8,037.59« 13
b)	od začetka društvu do 31.
decembra 1884.	f 178.423.338-51
Letni računi, izkaz doseduj plačanih odškodovanj, turile in pogoje zu zavarovanju in sploh vsa natanjčneja pojasnilu se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scalalll. v prvem nadsiropji	13_ §6
Slušajte in strmite!
komadov
čezramnih rut,
popolnoma dovršenih, tudi za naj veče dame, ▼ Vfeh le mogočih triadnih barvah, sivih, rujavih, črnih, rudeSih, modrih, belih, Škotskih. turških itd. s.i proda zarad izselitve po for. komad po toš?n«m povzetju odpošilja
Expor1waarenhaus «zur Austria» Wien, OberdiJbling, Mariengasse 31.
Trgovina A. Mayer-ja
z Pivom v steklenicah
naprava na paro LJ UBLJAKA.
Cesarsko, Kxportno in Bock-pivo
v zabojih z 25 in 50 stekl. 4—50 Žele se zalogarji t ttijih krajeh.
Poziv častitemu občinstvu!
ČiKia volna.
10,000 komadov sukna za gospode za jesen in zimo. Najceneji komad 4-75 for, najdražji 6*75 for. za popolno obleko.
Sukno je različno barvno: sivo, temno-sivo, rujavo itd. takova cena vzbuja začudenje. Ni torej Čuda, da se je že prodalo, odkar obstoji moja prodajalnica, neizmerno veliko blugu in da sem v prijetnem položaji po tako nizkej ceni prodajati blago in ves svet iznenaditi.
Kompletna obleka stane najceneja for. 4 75 in najdražja for. 6 75, Sukno je iz čiste volne in še enkrat toliko vredno. Sukno zadošča za suknjo, hlače in telovnik tudi največjemu in nujmočnejemu možu, močno j»i tako, da je nosi lehko vsak kavalir.
PojaHitilos Rudi pomanjkanja časa razpošiljavati se ne morejo uzorci. Iz* rečemo pa javno, da vrnemo vsakemu denar, komur blago ne ugaja. Adressu:
Exportwaarenhaus «zur Austria»
Wien, Oberdfibling, Mariengasse 31
5-12_v lastnej hiši.

Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih be-
_ sedi, da se dokaže njihova
1 -	čudovita moč. Će se le rabijo
nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemorojde, proti boleznnim nn jetrih in na vranici, proti Črevesnim boleznim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—29
Produjejo s^ v vseh glavnih lekurnicah n svetu; za naročbo in poŠiljatve pa edino v le-karmci Cristofoletti v Gorici, r Trstu vlekami E. Zanetti i O. B. Roris, G. B. Farabosr.hi in M Ramsini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pu tam ljudstvo goljufa, dusi nimajo nobene moči in vrednosti.
Nova
prodajalnica vencev
iz starih in svežih cvetic, kakor tudi
vencev iz peri
po 80 kr. in več. ter velika žaloga TRAKOV
z pozlačenimi besedami, odprli se je nu Lesnem trgu (hiša Minerhi}. Podpisani je sprejel zu -avnatelja g. Irana Crasso, znanc-ga cvetličarja Stare mitnice, radi Sesa upa,
t
iz bture mitnice, radi česa upa, da	jj^ ga bode slavno občinstvo mnogošte-
vilno počastilo, ker ima v svojih kon-	[}=
servah vsakovrstnih r.istliu in cvetic	IU1
n« rn'/r.r»ln*iii n n. obČillŠtVU.	PlI
m
m
nu razpoloŽuj p.
Anton Zulian
6—6 cvetličur ii Rujana.
m
"lini

Podp sani spoštljivo naznanja, da je z denaŠnjem dnevom, to je 31. t. m. odprl čisto na novo predelano in ob novljeno
pekarijo
v hiši Conti, ulica Pozzo bianco št. 341 Pekarijo bode vodil skušeni stru-kovnjak g. Alojzij Krnic ter nebode nič opustil, da zadovoll občinstvo z dobrim, cenim kruhom in s točno postrežbo, vsl^d Česar podpisani prav toplo priporoča si. občinstvu svojo imenovano pekarijo.	2—2
A. l:ii rk.
Pravi tropinovec iVlnnj"
staro in novo blago dobiva te po j i ko nizkej ceni pri Ivanu Wagner, 1'Stniku tovarne za žganje v Modern-u na O.-er^kem.	3—8
Zdravilni plašter
(cerotV
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi Še tuko zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spr menile v rak«, ustavlja Še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomnga v ooleči uh materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neštevilnih bpričulili, kateiu se morejo pokazati vsakemu — dobira se le v lekarni	.
10-5	IIovIn, Corso št. 47. I
Tr/aš"a hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, r;i-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°i0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav orecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, Čez 1000 gola. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, riomicilirane na
tržaškem trgu po.......3*l4"l0
Posojuje na državne papirje nvstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4V4°l0 više zneske v tekočem računu po .............41l,®[0
Daje denar tuli proti v knjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.	52—46
Trst, 24. marcija 1883
Nič več kašlja
Prsni čaj
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričnjejo mnoga naročilo, spričevala m zahvale, ki dohajajo od vseh strani in jpu uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Tu čaj j^ sestavljen iz samih rastlin in čisti kri ima dob^r okus in velja en zavoj za 9 dni GO n.
OmBnjena lekarna izdeluje tudi pile za prest enje života in proti madronn iz soka neke posebne rastline, knterih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. En a Šltatlja velja 30 Mold	5—10
P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in debelej koži — eenu 3 plaštrov za kurja očesa SO Moldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov,
Edin a zaloga v Trstu v lekarni H. o v f m , v Gorici v lekarni Ori stofollettl in Pontoni i v Ajdovščini v leksirni G u g 1 i e 1 m o.
V tej lekarni govori s? tudi slovenski.
Piccoli-jeva
želodečna esenca
'4.
lekarne Piccoli ja »pri angelu« nu Dunajskej cesti v L J ta H-1 j n n i ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisani ln zdravniških spričeval bolezm v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjuvno mrzlico, zabasa nje hemerojide, zlatenico, migreme, itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih.
Poši ju izdelovutelj po pošti v škatljicah po 12 steklenicah za 1 gld. 3c» nove.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust
Gosp Gabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani.
Na mhtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in Zlati Žili Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil ritez pl Sftickl. c. k. vladni svetovalec ln d- Ielno-!>anitnet poroSevalcc.
Podpisani potrjujp, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekaruičarja Piccoll-ja hitre ln prečndne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; koma] preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi *a jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, Župnlk-kan. Plomlnj, Primorsko.
Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-. hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Čutnlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paitilje santonlnske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld.
Satloilne paatlle proti prehlajenj« najboljši pripomoček proti davicl (dlfteritis), plnčnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in j hripavost. škatljica 20 kr. j Zelifgni prsni slrop. Ta iz zdravilnih zeliŠS izdelani hirop se rabi z najboljšim uspehom j proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliž^nju, k«šlju, hripavosti, dušljivemu kašliu i itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki j dan, otroci šu toliko žliČic, Steklenica 36 kr. | Tu navedena, Kakor vaa druga zdravila •• zmiraj frlina dobe v lekarni
O. T^iocoli-j a
«pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta.
Naročila izvršujejo se a prvo poito proti povzetju zneska.
Zaloge skoro v vsih lekarnah Trsta, Primorskega, Istre in Dalmacije.	7-50
-jm
Apotheke
VVicii
SingiTstrasM Nr. 1's f
ziim goldenon I
ReichsapfeL U■
Kričistilnc ~.n?kt,®J unlver^in« VroRl.iico 7-viuie, aaslufijo reg žudnjo Ime, kajti ni skoraj boleinl, i i	,	v,	"i to hr muce tisočkrat ne p< kazal« svojomi fimlotvorncirii iitnehii. V niillmlKIh
M^nlh v koj.l, sa Jo mno^o dru/,». z iru.il rabilo, st, j, p, t,i, kroffijicali neHteviloknuTn ' /olft k a kem easu popolni ozdruvljei Je z« obilo Jedna flkaUjiea z 15 krogljicaml »tune 21 kr. jcd,n zavitek z 6 Sk ,t ii" '	ii »ii« rnl rrl 2ffrTkirane	P« poveetjl 1 for 10 kr. (Manj kot jeden »»lih ne ffi ft).
i, i Dol'<> na»» n>'Stovilo piaeui v kojih se knpCevalcl in rabllci teh kro.lie zahvaljujejo ra oidravuJne rotfa i imiglili nĐVllr"lh b°,et"L Vsakdo' kl ^ enk-at ,,o.kuš-I s temi krcgljlcami il.avlti Jih prip^
iHT Maj m1«m1£> tukaj nekatera teh zahvalnih »iMemi
l.e.>I)L aiia. IG maia 1 S8,'{. svetost novriiitu. iln mnrt aoilul	1:1.
J^ei'nranK, 16 maja 1K83. 11 agrrodni gospod ! VaHe kroirljice delajo kur Cnda, "mi neso enako d-uprim hvallsnnlm pomoBkom, toin-v. e v rediiL - i pridobi zdravje v cm, ki jih rabijo.
une kraljice ki n»'in jih o volikonoBi naročil,sem ukor j v o razd 1 mojim znancem in prijateljem 111 vsem so pomagale, celrt stare, bolan« iti hirajoča osebe so po njih iiu/aj zdravje zadoi.ile, nli vsaj se J>» njih b. lehnost na boljS i olirn la. Jaz Vos nro-"m »»t«, d t ml Jih Bo pet zavitkov poSljete. Za-inaljujcm se Vam srčn.. j*/, in z menoj vsi drugi, ki so rablvli V11B1 krouljice oad-avull,
Marlln Oentingrr.
»''K" Szt. Gyorpy 17 f.-br. i8«3. Veleoenjeni gospod! N« morem so Vam zudo tnn /abviiliti za Vii«e kr.'gljicn ker nj« mnogo loi fe jiioja soproira bolehala na zaprtju Cev ter le VaSlm kri« stilnim krogljicam >0 ima »»hvaliti, da ču t Kli ni 3 popolnoma oid-avela ter mora Pe kdaj pa zdaj kako v* ti, vemler se jej jo ona lnladenilhu
---—------- -----— •
sveiost povrnila, da mor« seduj pri svojih opravkih biti. Prosim da to inojo zahvalo raijflusito, da lo spoznajo vsi bolni ter da ml polljete S« dva zavitku krofiljie in dva kosca kitajskega mila.
Z odličnim spoštovanjem
Alojz Novak, cvetličar.
VaBo bl.iffo odje! Ootov, da morajo vse VaBa ločila biti enakaga dobrega vspeha ki.kor vafi znani ledeni dalzani koji je v inojej dru« ni innoBim starini ozebinum konec storil, čeprav nič kuj rad ne zaupam onim tako imenovanim universulnini pomoCki 111, vendar sem se odloČil si VaBih kri čistilnih krojil jic vkupitl, da z njimi iirerenem dol (f .letno hoiiiorojdali o bolezen. In res jjpove.ia i morem, da mi jo VuKe srodstvo pi Stiritednem Ufi-vanju mojo s/aro bolezen oJviclo t(.r da gn sedaj mojim r.nancem gnrko priporočam. UopuBčam Vam, da te moju vrstice objavit**, ali bres (nojegu polner k pelnega podpisu	udani	n. T
V Beču, 20. februarja 18-1.
u«e nino-
J. Psflrhofer-Jev Ledeni balzam
^■MMMHaavHMagpa^ liinr fjo let ra najboljši pomoč k spoznan proti ozebli nam vsake vrste kakor tudi proti star m raiumlid 1 pisodieu 4(1 kr
Balzam za poltannn zanesljivpom*>č«k i*roti
^■iMai^^BB^^HM^H 'b'bolemu vratu, l nos.
Živinska ftspnca jpr«Bko kapijiee) pMti po-
------taablienemu Jelodeu, slabi
preharl, vsakovrstnem trKonJu v dolenjem telesu, Izborno domače vtuiSlo i flueou .|fl kr.
Sopotč^v snk občin znano izvrstno zdravilo 11 .1 ■ m m 1 1 l»i'f'ti k.it ru hripavos I, irčncinu kaKljii it ti steklenica 60 kr.
Amerikansko mR7ilo yu trganje po udih,
—^najboljši pomoček
proti protinu in družini reumatičnim bolostim v hrhtenem mozgu. iiii«rr.'ni, nervoznim /obo ollm, glav obolim, trganju v uBesih itd. Itd. 1 ghl. 20 kr
Psflrhofe rjava ta mnokjninska pomada
I II 1 W ■ — lM. .. 1. -'■ ___
uz-* miiO),' let od zdravnikov prlpo'znana kot najboljšo sredstvo za rašlje ias. L0110 op uvijena fkat-Ijlou 1 gold.
Universalni nla§t«r profes. stoudeia pr..ti
•mmmmmm^mi^bm vsakovrstnim ranam, Kiijusnim uletom, celo proti starim ulesoiu nu nogah. ki »o zdaj pa zdaj zn ivlč odpirajo, proti Črvu nu prstu (Klugenvurm Itd. 1 po«. 00 kr.
A- W Bulrichova ""ivur,iillnft čistilna sol.
■mbhmm Izvrstni pomoček proti vsem nastopk 111 slab" pribave kakor : glavobolu, vrtenju v plavi, tel dečnl iu krču, h«moroJdninliu bolestim, zapoki itd. l zavitek l gld.
Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila.
Izven imenovanih izdelkov vdobivajo se še druge farmaceutične specljulitete, ki so bile po vsih avst-ijskih Časopisih oznanjene:
Liker iz alpinskih trav W. O B^rnliard-ov
1	^sklenica 2 pld. 60 kr. pol stekl. 1 40. Ušesna esenca Cr. Romerhaustii 1 stek.
2	Rkl. 50 kr. pol stekl. 1 gld. 50 kr. Dr. Hufenlandov očesni tabak 1 škatliica liO kr.	1
Kwlzdov tekočina za trganje 1 stekl. 1 r1. Zdravilna tekočina za konje Istukl, pl. 1 40. Korreuhurfkl prah za Živino 1 zavit. 42 kr Francovo žganje 1 stekl. «0 kr. Stajer. sok iz trav 1 otekl S8 kr.
Marija Celjske kapljice 1 stekl. 35 kr. Schaumanova želodečna sol 1 škatljica 75 kr
Herbanvjev neuroxylin 1 st kl, 1 gld. in
1 gld. 20 kr. Herbanvjev apneno-železni sirup 1 stekl
1 gld 25 kr. Oxford ke kapljice za zobe 1 stekl,50kr. Krogljloe za pse 1 škatljica 30 kr. Tiurlstni plašter 1 zavitek 60 kr. Prth za znoj na nogah 1 škutljica 50 k'.
* ---------J	* unuiiijiva uv a ,
!t«l. itd, vse druge zdravila ki se v zalogi ne nahajajo, pripravijo se točno in v ceno.

Po pošti za vsote pod 5 gl. se le pošilja: ako se preden po nos'ni nakaznici denar dopošlje; pri večjih naročilih se i z postnem povzetjem pošilja.	I—13
l.astnlk driifttvj .RDINORE. - irdutolj in odsrovorni nradnit: VIKTOR DOLENC
Nm.v« tiAKstrna V. IX) LEN (J v 1 r»n;