20 Natoroznanske stvari. Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji Šenturške gore v geologičnem in paleon- tologičnem obziru. v Spisal S. Robič. Ce pride popotnik na Senturško goro in se vstopi na Celo, to je, na mesto, kjer cerkev stoji, vidi proti jugu in jugovzhodu doli v nižavi mnogo zelenih gričev razne velikosti, ki od Smartna proti Stranjem valovito širijo, napolnovaje kamniško kotlino. Med njimi, se ve, je enako veliko jarkov, dolin in dolinic, po katerih se tu in tam pretakajo studenčki, male rojce in dva potoka: Doblica in Tunjšica z imenom. Po teh strugah , dolinah in gričih nahaja se vzlasti okoli Viševce, Vrhov j a, Tunjic, potem proti Stranjem in Komendi, mnogo raznovrstnih okamnelih morskih školjk, polževin, vtiskov morskih rastlin in listja raznih dreves, kar nam neovržljivo priča, da je v silo starodavnih časih morje pokrivalo vso to okolico, katera se je vzdignila in zopet potopila; a ker so med temi organskimi ostanki nekateri tudi taki, ki nam zna-čijo živali sladkih voda, smemo sklepati, daje vmea tudi sladka voda se pretakala po teh krajih; tedaj bilo je morje in reke s sladko vodo, dokler zemlja dvignivša se ni popolnem odrinila morja. Ako smemo po najdenih fosilijah soditi in sklepati, je vsa ta kotlina terciarne tvorbe ali molassa. A predno se z gore spustimo dol v nižavo ogledat si bolj na drobno posamezne kraje z zanimivimi okamninami, ozrimo se pred vsem nekoliko po slemenu Senturške gore. Domača vas, broječa 22 hiš, stoji na čisto Kasijanskih nasadih, ki se gori od Poženka vzdigu-jejo in v Dobliškem jarku končajo. Okoli vasi vidimo na serverni in severno-vzhodni strani kotlino pri kotlini, spominjajoče nas na kraški svet, samo da niso gole in kamenite, ampak z rastlinami obraščene; le tu in tam štrle iz tal kiri Haiinskegaapnenka, ki nam z unimi, namreč s Kasijanskimi nasadi vred priča, da vrhunec Senturške gore je zgornje triasne tvorbe. No , če gremo zdaj po potu, ki se vije navzdol proti Viševci, pridemo kmalu do ne preveč debelega sklada konglomerata, ki izhajajoč od Smartna pod Kasijanskimi nasadi do le-3em in potem še dalje memo Si-droža notri do Bistriške vasi se steza. Je to valovina (Nagelfluh) alipalediluvialni konglomerat, prepuščam strokovnjakom razsoditi; jaz si svoje mislim. Na njega naslanjajo se precej debeli skladi rujavega laporastega peščenca, ki hrani v sebi, vzlasti v gorenjih nasadih, mnogo raznovrstnih okamnenih „Bryo-zoen" ali „maških koral'' (Mooskorallen), posebno obilno jih dobiš poleg Sidroža, blizo „sreberne doline". Ondi ta peščenec, tako rekoč iz sarnih takib^koral obstoji. In kako različne, kako lepe so ti! Ce vzameš med prste kak košček ali ploščo tega peščenca in ga ogleduješ skozi „lupo", ali če cel6 skozi mikroskop pokukaš na-nj , se ves osupnen zavzameš nad čudopolno prikaznijo, katera se ti tako nepričakovano razgrinja pred očesom. Strmeč ogleduješ tu lepo spleteno mrežico, tam simetrično sestavljene lončke, podobne satovju v čmrljevem gnjezdu; zdaj zopet zapaziš silno tanke cevke v podobi brezove metljice, druge vidiš plosnate in dobro resaste ob straneh, druga poleg druge lepo uvrštene; na drugem mestu se ti zopet prikažejo jaj-časta zrnca, s prav kratkimi cevkami zvezana med seboj. Pa kedo je zmožen, popisati prav natanko vso to čudovito različnost? Jaz gotovo ne; marveč le vprašam: koliko mirijad in mirijad teh živalic se je moralo gibati nekadaj v globokem morji in koliko časa je pretekio, da je iz ostankov njih malih hišic nastal ogromni nasad tega peščenca? Kedar človek kaj takega premišljuje, se mu hoče kar v glavi zvrtiti. Nahajajo se pa v tem peščencu tudi še majhni „Pecteniti" in v spodnjih legah „Purpura exilis", „Pholadomia pectinata" in okamnelo jedro neke druge školjke, katere pa ni moč determinirati. Premakni vsi se dalje po potu naletimo kvarčevi pesek razno barvanih kamničkov, rudečih, belih, črnih, rumenih, ki so tu in tam zlepljeni v konglomerat, ki v ozkem pasu spremlja laporastega peščenca. Poleg njega je neka rumeno rujava ali pa rujavo-rumena glina, na več mestih s kvarčevim peskom namešana, v kateri ni zaslediti nikakih okamnin: le v spodnjih plastih, ki so pa uže preprežene z višnelo glino, se dobi ob potu blizo Viševce „Natica heiicina", „Buccinium costu-latum", „Leda nitida" in pa školjka, podobna ,sireni s p.". (Dalje prih.) 36 Natoroznanske stvari. Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji Šenturške gore v geologičnem in paleon- tologičnem obziru. Spisal Š. Robič. (Konec.) Griči okoli Vrhovja so tudi polni „fossilij". Dvojih sem uže zgoraj omenil, namreč velikanske školjke „Ostrea crassissima" in pa „Dentaiium Ba-dense". Teh poslednjih je sila veliko in ker so nekoliko podobni kuhanim „makaronom", bi na prvi pogled človek kmalu mislil, da je kedo jih nasul po me-lini, ki se nahaja ne daleč od Jernejceve hiše ob potu, po katerem Sidrožani v Kamnik vozijo. Dobil sem ondi, toda na drugem mestu, „Ha lio ti s Voihynica", „Ci-daris sp.", „Turbo sp.", kose velike ,,Turitella s p." in pa pokrov „O s tre a lameli o s a" z imenom, ki je tako nepokvarjen, kakor da bi bil iz zdajne dobe; ima namreč na spodnji strani še biserno matico (Perl-mutter). Zdaj pa hajd še v Dobliški jarek. Koj pod potom, predno pridemo iz Vrhovja do brvi čez Doblico, zapazimo plavkasto plastično glino, vso prepreženo od lepe ,Turitella Archimedis". Poleg te glinena dolenji strani so zopet drugi nasadi, v katerih kopaje dobiš „Ancilaria gl a n di form i s" , „Arca sp.", „Volu ta s p.", „Cardium s p.". Pri brvi, na levi strani potoka Doblice tiči v apnenem peščencu „Lima in-flata" in „Pecten s p." Vise gori v jarku, kjer se prikaže rujavi škrilasti peščenec, izdolbil sem iz njega zopet lep zob „morskega požeruna" , potem „P h o lađo mi a peetinata" in pa okamneno jedro „morskega ježa" (Echinus sp.). Pridši po jarku do tako zvane sreberne doline na mesto, kjer so pred več leti rili za rujavim premogom, najdemo ondi v „eocenih nasadih" „Natica tigri na" in neko drugo silno drobno „Natico", katera ni veča od prosenega zrna; potem lahko še poberemo „Ros te 1-laria sp.", „Venus s p.". „Cardium sp.", „Tel-lina s p." in „Corbula gibba", jako lepa školjkica, podobna v sladki vodi živečemu „Sphaerium (Ciclas) corneum". V „miocenih nasadih" pa je obilno „Ostrea cya-tula" in „Ostr. fimbriata" z imeni, toda celih ne veliko. Ravno na tem mestu, zdolej na levi obali potoka, je mali griček, obstoječ iz nekega rudeče rujavega škri-lastega peščenca, kakoršnega še nisem zapazil drugod, ki ima mnogo vtiskov različnih listov; škoda le, da ne morem povedati njih imen, ker so mi samemu še neznana. Konečno naj omenim še trojih drugih okamnin, ka terih eno sem sam, dvojih sem pa od dveh možakov dobil. Ena teh je zali „Turbo s p.", ki ima na svojih štirih zavojih še dokaj „biserne matice" in dasi je konec zadnjega zavoja zel6 odkrbnjen, vendar je še 1 decim. in 3 cm. širok in 7 cm. visok. Našel ga je nekdo v tunjiški okolici, od katerega sem ga kupil z litrom dobrega dolenca. Druga je velikanska školjka .,0 s tre a s p.", neznansko lepa, čisto nič pokvarjena, temuč z obema lupinama prav dobro ohranjena. Dolga je 2 de cm. ia 2 cm., široka 1 decm. in 4 cm., visoka pa 1 decm. in 3 cm. Oni, ki jo je našel, rekel mi je: „slišite, jaz pa sem enega okamnenega ježa dobil." Stisnil sem mu nekaj soldov v roko in moja je bila. Dokler njenega pravega imena ne zvem, krstil sem jo začasno „Ostrea gigantea", ker mislim, da bi bila prav vredna tega imena. Tretja okamnina je mal rak, podoben rakulji „Cancer b r achy chel u s'. Dobil sem jih šest v ru-javem peščencu poleg pota od Tunjic do Kamnika. Dva imata še sprednji nogi se škarjami. O koliko lepega in zanimivega počiva še skrito v krilu naše ljube domovine, ki Čaka le pridnih rok, da bi to in uno v pospeh vede spravile na beli dan! Le škoda, da je med Slovenci tako malo pnrodoljubov, da sedanjo mladino vse drugo bolj mika ter za seboj vabi in vleče, kakor pa toliko blaživna in čudapolua priroda. Mladina, na noge! Iskati resnico, ljubiti stvarnika, delati dobro, to je človekov poklic na svetu.