★
URADNI LIST
	ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA	ODBORA	
LETO VI.	j KOPER 15. marca 1952	1	ŠTEV. 2
PREDPISI	VSEBINA: IZVRŠILNEGA ODBORA ISTRSKEGA OKROŽNE- 9. O dreto,a o likvidaciji	nepo-ra-vinamih obveznosti	i-z let 1948,
GA LJUDSKEGA ODBORA
6.	Odredba o spremembi odredbe- o dolžnns-ti delodajalcev ■pri izvajanjjiu socialnega zavarovanja in o višini ter načinu -plačevanja prispevka z-a iSocidlnP -zavarovanje.
7.	Odredba o amortizacijskem skladn.
8.	Odreiba o luistanoivitvi isklada za socialne -ustanove in o uporabi njegovih sra'dslle-v.
1949, 1950 in 1951.
10.	Odreba o popusrtiih v avtobusnem in p morskem pramenu,
11.	Pravilnik o knjigovodstvenih dokumentih.
12.	Navodilo za sistemizacijo.
13.	Navadilo o povračilu dnevnih prevoznih stroškov delavcem in uslužbencem, zaposlenim -v gospodarskih podjetjih, javnih ustanovah in uradih.
POPRAVKI.
OGLASI IN OBJAVE.
Predpisi Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora
6.
Na podlagi 8. člena odloka o socialnem zavarovanju delavcev m uslužbencev 1er njihovih družin z dne 31. julija 1951, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O DOLŽNOSTIH DELODAJALCEV PRI IZVAJANJU SOCIALNEGA
ZAVAROVANJA IN O VIŠINI TER NAČINU
PLAČEVANJA PRISPEVKA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
1.	člen
3.	člen odredbe o dolžnostih delodajalcev PH izvajanju socialnega zavarovanja in o višini 1er na-činu plačevanja prispevka za socialno- zavarovanje z dne 14. avgusta 1951 (Uradni list št. 9-47/51), se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevek za socialno zavarovanje delavcev in nameščencev se določa na 36 % vseh zavarovančevih (prejemkov. Prispevek za gospodinjske Pomočnice in postrežnice v domačem gospodinjstvu se plača v višini- 20 % od prejemkov.«
2.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1952 dalje.
Koper, dne 8. februarja 1952.
Tajnik:	4 Predsednik:
Fabio Valentič 1. r.	Julij Beltram L r.
7.
Na podlagi 7. člena odloka o dobičku in raz-razdelitvi dobička gospodarskih podjetij izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
o am;ortizacijskem skladu
1.	člen
Da se zagotovijo finančna sredstva za obnovo osnovnih sredstev podjetij, ki so pod upravo delovnih kolektivov, morajo podjetja amortizacijske zneske vplačevati pri Istrski banki na -poseben individualen -račun kot amortizacijski sklad podjetja.
2.	člen
Za sredstva a-mort zacijskih skladov podjetij plačuje Istrska banka obresti po predpisani obrestni meri. Obrestno mero predpiše Izvršilni- odbor Istrskega okožnega ljudskega odbora.
•3. člen
Sredstva amortizacijskega sklada se sinejo uporabljati za velika popravila osnovnih sredstev in za nadomestitev izrabljenih osn-ovn h sredstev z novimi-.
4.	člen
S sredstvi amortizacijskega sklada razpolagajo podjetja samostojno, in sicer:
a)	za gradbene investicije na podlagi odobrenega -načrta do višine v predračunu predvidenih gradbenih stroškov -po odloku o izvrševanju investicijskih del;
b)	za nadomestitev osnovnih sredstev z -novimi na podlagi poprejšnjega dovoljenja resornega sveta pristojnega ljudskega odbora.
Za financiranje drugih velikih popravil razpolaga podjetje s sredstvi amortizacijskega sklada popolnoma samostojno.
5.	člen
Podjetja morajo vplačevati do 15. v mesecu za pretekli, mesec akontacijo amortizacijskih zneskov na podlagi finančnega plana, v trgovini in gostinstvu pa: po realiziranem prometu.
Akontacije se začasno obračunajo četrtletno m se morajo razlike obračunati oziroma vplačati do
15.	v mesecu, ki sledi končanemu četrtletju.
Končni obračun glede amortizacijskih' zneskov se napravi v petih dneh po zaključku letnega ob-račuha in bilance.
6.	člen
Saldo amortizacijskega sklada per 31. december 1951 morajo vplačati podjetja pri Istrski banki v petih dneh po sestavi končnega računa za 1. 1951.
7.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za finančni prekršek direktor oziroma šef računovodstva pod'etja. ki zakrivi, da se sredstva arnor-
tiza^ js’ ih zneskov ne vplačujejo ali ne obračunavajo po določbah te odredbe.
8.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe izda po potrebi poverjenik za finance okrožnega izvršilnega odbora.
9.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1952 dalje.
' Koper, dne 8. februarja 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Fabio Valentič 1. r.	julij Beltram 1. r.
8.
Na podlagi 9. člena odloka o prekrških (Uradni list štev. 14-104/511 izdaja Izvršnim odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O USTANOVITVI SKLADA ZA SOCIALNE . USTANOVE IN O UPORABI N)EGOViH SREDS i LV
1. člen
Pri Svetu za zdravstvo n socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora se ustanovi sklad za socialno ustanove; vanj se stekajo donare kazni, ki se izrečejo v upravnem kazenskem postopanju po ödloku o prekrških, in izkupiček za odvzete prodane predmete v mejah zadnjega odstavka 38. člena odloka o prekrških.
2. člen
Ta sklad se uporablja za nabavo opreme in za zboljšanje: razmer v posameznih socialnih ustano-
vah, kolikor ne bi zadostovala njihova redna proračunska sredstva.
Svet za zdravstvo m socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko uporabi sredstva sklada v sporazumu s Poverjeništvom za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora ludi. za druge namene v korist teh ustanov.
Dohodki in izdatki sklada se ne 'izkazujejo v okrožnem proračunu.
3.	člen
Za socialne ustanove po tej odredbi se štejejo:
1.	dečje jasli;
2.	vse vrste otroških vrtcev;
3.	domovi za šolske otroke;
4.	domovi za gimnazijske učence (dijaški: domovi);
5.	domovi (internati) za učence nižijh in srednjih strokovnih šol ter učence v gospodarstvu;
6.	zavodi za slepo in gluho mladino;
7.	domovi za stare in onemogle;
8.	vse vrste zdravstvenih zavodov, kj po veljavnih predpisih sprejemajo tudi socialno nepre-srbljene osebe ;
9.	počitniške kolonije in šolske kolonije;
10.	varstven' domovi za obsojene porodnice, zavod za varstvo in zdravljenje in vzgojno poboljševalni domovi za mladoletnike.
4.	čen
Odredbe za izplačila iz tega sklada izdaja Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudske ga: odbora.
5.	člen
Natančnejše predpise za izvajanje te odredbe predpiše Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora v soglasju s poverjenikom za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu, uporablja pa se od dneva, ko je začel veljati odlok o prekrških.
Koper, dne 8. februarja 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Fabio Valentič L r.	Julij Beltram 1. r.
9.
Na podlagi 33. člena odloka o sestavi in izvajanju proračuna izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O LIKVIDACIJI NEPORAVNANIH OBVZENOSIl V GOSPODARSTVU IZ TET 1948, 1949, 1950, 1951
1. člen
Vsi dobavitelji in,izvajalci del morajo neplačane fakture (račune) odnosno situacije za dobave in storitve iz leta 1948, 1949,. 1950 in 1951 predložiti neposredno kupcu oziroma investitorju, da ta za-
gotovi sredstva pri svojem pristojnem odredbodajalcu odnosno finančnemu organu.
2.	člen
Višji odredbodajalci zberejo od svojih področnih odredbodajalcev za vsako leto posebej sezname osebnih in materialnih obveznosti, a od gospodarskih podjetij pod upravo delovnih kolektivov tudi sezname obveznosti iz investicij od 1. avgusta 1951 dalje, ki so bile predvidene v proračunu za leto 1951, ter jih nato skupaj s seznami svojih obveznosti pošljejo pristojnemu finančnemu organu. Drugai razmerja gospodarskih podjetij do proračuna se uredijo po potrditvi letnih zaključnih računov.
3.	člen
Seznami obveznosti področnih organov morajo biti podpisani od njihovih odredbodajalcev m ra-čunodajaloev. Zahteva za zagotovitev sredstev, ki jo pošlje višji odredbodajalec svojemu finančnemu organu, mora biti podpisana od višjega odredbodajalca in raduno dajalca.
Sezname je treba sestaviti ločeno, in sicer:
a)	za osebne m materialne obveznosti;
b)	za obveznosti iz investicij, ki so ble v investicijskem planu, in
c)	za obveznosti iz investicij, ki niso bite v planu.
Seznami obveznosti, za vsako leto posebej, morajo obsegati tele podatke:
Zaporedno številko, komu naj se obveznosti izplača (prodajalec, izvršitelj storitve)', kdaj je obveznost nastala, zakaj je nastala, znesek obveznosti (v posebni rubriki je treba navesti obveznosti, za katere je bil kred I m posebej tiste, za katere m bilio, kredita) in obrazložitev. V obrazložitvi je treba pojasniti, zakaj obveznost ni bila pravočasno likvidirana in kdo je za to odgovoren. Če za obveznost n j b to kredita ali če je nastala izven plana, je treba v obrazložitvi navesti, zakaj je obveznost nastala. Če gre za uporabo obratnih sredstev pri podjetjih od 1 avgusta 1951 dalie za investicije, je treba pojasniti, zakaj so bila obratna sredstva uporabljena v ta namen, in navesti obenem tudi, kdo je z.a to odgovoren.
4.	čen
Skrajni rok za dostavitev zahtev višjih odredbodajalcev svojemu finančnemu organu za zagotovitev sredstev za neporavnane obveznosti iz let 1948, 1949, 1950 in 1951 je 30 upT;,a 1952
5.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 8. februarja 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Fabio Valentič l. r.	Julij Beltram 1. r.
10.
Na podlagi 1. člena odtoka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov 'in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora
ODREDBO
O POPUSTIH V AVTOBUSNEM IN POMORSKEM PROMETU
1. člen
Na veljavne tarife v avtobusnem in pomorskem prometu se dovoljujejo naslednji popusti:
1)	Delavci in uslužbenci, podjetij, ki so pod upravo delovnih kolektivov ter zavodov in uradov ljudskih odborov in družbenih organizacij, k: imajo najmanj 11 mesecev nepretrgane delovne dobe ali s presledki v zadnjih dveh letih 18 mlesecev deloven dobe, kakor tudi člani narodne zaščite m osebni upokojenci, imajo trikrat na' leto (za šest potovanj) 50 % popusta, člani njihove ožje družine in družinski upokojenci) pa imajo ta popust enkrat na leto (za dve potovanji).
Otroci od dopolnjenega 4. leta do dopolnjenega 10. leta imajo po gornjem 75 % popusta.
Za člane ožje družine se štejejo zakonec m otroci izpod 18 let, če se šolajo, pa do dopolnjenega 24. leta.
2)	Sindikalno organizirani delavci 'in uslužbenci ter član; kmečkih delovnih zadrug, kakor tudi člani njihove ožje družine, kadar potujejo na letni, odmor, imajo 75 % popusta.
Imenovani imajo popust s amo enkrat na leto v odhodni in povratni smeri.
3)	Invalidi v smislu predpisov odloka o vojaških vojnih invalidih imajo popust 75 % trikrat letno (za šest voženj).
4)	Vojaški1 vojni invalid», kadar petine jo zato, da pridobe ati uporabljajo pravice, ki so jim dane po odloku, na podlagi poziva ali napotita pr stoi-nega invalidskega urada ter spremljevalci vojaških vojnih invalidov I. stopnje, ki Potujejo skupno z invalidom ob pogojih iz. te točke, imajo pravico do brezplačnega prevoza.
5)	Tuberkulozni bolniki, kadar potujejo zaradi pneumotoraksa, imajo popust v višini 50 %. Pri odhodu kupijo redno vozovnico, ki velja tudi za povratek, če se bolnik izkaže s potrdilom zdravstvene ustanove, da je potoval zaradi pneumotoraksa.
6)	Organi narodne zaščite kadar potu je io službeno, imajo na podlagi službenega naloga in predpisane vozovnice pravico do brezplačnega prevoza.
Popusti iz 1. in 2. točke tega členai veljajo v avtobusnem 'prometu na progi Divača—Koper— Buje—Pazin, popusti iz 3. do 6. točke tega člena pa na vseh progah v Istrskem okrožju.
V pomorskem prometu veljajo popusti do prvega pristanišča izven Istrskega okrožia.
2. člen
Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora je pooblaščen:
a)	da določi višino popusta za delavske, usluž-benske in dijaške tedenske oziroma mesečne vozovnice;
b)	ga predpiše potrebne obrazce in izda navodila za uporabo s to odredbo predpisan h popustov;
ct da uredi način regresa prevoznim podjetjem.
3.	člen
Ta odredba velja od 1. aprila 1952.
Koper, dne 5. marca 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Fabro Valentič tir. _______ Julij Beltram 1. r.
11.
Na podlagi 1. člena odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947 o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odtokov in odredb na področju gospodarstva 1er v zvezi z 38. členom odloka o enotnem računovodstvu,
izdaja Izvršilni odbor IOLO
PRAVILNIK
O KNJIGOVODSTVENIH DOKUMENTIH
1.	člen
Knjigovodstva vseh gospodarskih podjetij vršijo knjiženja samo na podlagi pismenih dokumentov, ki opravičujejo nastale spremembe oziroma gospodarske operacije.
2.	člen
Izvršene gospodarske operacije se opirajo navadno na listine, kot so kupne in prodajne pogodbe, sklepnice, odredbe ali izvršilni nalogi, ki jih izdajajo ustrezni organi v podjetju. Pismene odredbe in nalogi lahko postanejo tudi sami listine za knjiženje, v trenutku, ko se izvrši operacija, kot so na primer: plačilni nalog", naročilnice materiala itd., na katerih je potrieno, da je nalog izvršen. Samo tista listina, na kateri je na določen način ugotovljeno, da je gospodarska operacija izvršena, se šteje kot L stima za knjiženje — temeljnica. Toda pismen ji nalog, ki ga izda podjetje osebam izven podjetja, je lahko za podjetje dokaz o izvršeni gospodarski operaciji in s tem tudi listina za knjiženje že v trenutku, ko se izdai ¡n izroči (virmanski nalog za izplačilo, virmanski nalog za vnovčenje, izdana faktura, potegnjeni, ček in podobno].
Poleg listin, v katerih so ugotovljene nastale spremembe oziroma gospodarske operacije, so lahko podlaga za knjiženje tudi knjigovodstvene listine, ki se na podlagi takih listin sestavljajo v samem podjetju zaradi olajšanja in večje preglednosti knjiženj gospodarskih operacij. Med take listine spadajo blagajniški nalogi, priimanolni nalogi, rekapitulacije, borderò ji n podobno.
Med knjigovodstvene listine spadam' tudi nalogi za knjiženje popravkov (storno) napačnih knjiženj, ki se opiralo na že prej izdane, toda nepravilno knjižene naloge in listine.
3.	člen
Da bi listina mlogla postati podlaga za knjiženje, mora biti sestavljena pravočasno, navadno v tre-
nutku, ko se izvršil operacija, in mora vsebovati:
a)	ime in naslov podjetja aiti ime oddelka, kii je izdal listino;
b)	ime listine (»plačilni nalog«, »nalog za prevzem materiala«, »naročilnica materiala«, »faktura« in podobno);
c)	datum, ko je bila listina izdana;
d)	imena oseb, udeleženih pri izvršitvi operacije, ki je v zvezi z listino;
. e) vsebino spremembe oziroma gospodarske operacije in podlago za> njeno izvršitev;
i)	količine, izražene na način, ki odgovarja naravi opravljenega posla (kilogrami, metri itd.) in zneske v dinarjih;
g)	podpise oseb, ki so pooblaščene, da podpišejo tako listino.
Drugi sestavni deli se določijo individualno za posamezne vrste listin glede na značaj zadevnih operacj.
4.	člen
Listine morajo biti pisane s črnilom, kopirnim svinčnikom ali s strojem, in sicer neposredno ah pa s pomočjo kopiranja.
Če se listine izdajo v več izvodih, je treba vidno označiti, kateri izvod je podlaga za knjiženje.
5.	člen
V listinah, in sicer v besedilu kakor tudi v številkah, ne sme biti nobenih popravkov, radiranj, sprememb ali črtanj, zaradi katerih bi pravilnost listine postala sumljiva.
Morebitne napake v listinah je treba popraviti tako. da se prečrta prvotno besedilo ali znesek in napiše nad njima novo pravilno besedilo ali znesek.
Črtati ie treba tanko, da se lahko bere prvotno besedilo.
Poleg popravljene napake mora biti v taki listini! še posebej zapisano »popravit«. Popravek mora b'ti potrjen s podoisom (paratomi osebe, ki' je pooblaščena, da podpisuje zadevno listino, in pristavljen datum. 4î je bit popravek izvršen.
Nalogi blagajni ali banki, v kaierh so nastale napake, se navadno ne smejo popravljali, ampak jih je treba uničiti m izdati nove.
Mesta, ki so v listinah določena za vpis besedila oziroma številk, je treba v primerih, ko jih m treba izpolniti, uničiti, navadno tako, da se prečrtajo. Neposredno za denarnim zneskom, napisan m z besedami je treba zapisih »dinarjev« oziroma ime ustrezne denarne enote, ostati prazen prostor, namenjen za vpis zneska z besedami, pa prečrtati. Enako je treba uničiti tudi prazen prostor pred denarnimi zneski, ki so napisani s številkami.
6.	člen
Vse listine, ki jih potrebuje knjigovodstvo kot podlago za knjiženje, je treba poslati knjigovodstvu na način in v roku, ki ju določi s posebno odredbo voditelj podjetja, da je zagotovljena ažurnost knjigovodstva.
7.	člen
Listine o izvršenih gospodarskih operacijah so pred knjiženjem zavezane kontroli, ki obstoji v tem,
dia se vsaka od njih preveri glede formalne, računske in vsebinske strani.
Pregled listine je v ugotavljanju, ali ima listina vse potrebne podatke, ali je obračun pravilno izvršen, ali so seštevanja, odštevanja, množenje, deljenje in druge računske operacije točne, ali, je v listini navedena gospodarska operacija resnična, ali je oprta na določeno odredbo, odločbo, odlok, pogodbo in podobno, in pa, ali- operacija ni nezakonita.
Pjo opravi jeni poprejšnji kontroli se zapiše na listino ustrezna klavzula s podpisom tistega, ki je opravil kontrolo, in datumom, ko je bila kontrola opravljena.
Če listina- ni v skladu s predpisi oziroma z zahtevami kontrole, se vrne tistemu, ki jo je predložil, da. jo popravi, izpopolni ali obrazloži.
8.	člen
Po opravljeni kontroli Ust ne se /!zda nalog za knjiženje.
Nalog za knjiženje je pismen akt, s katerim računovodja oziroma tisti, ki ga on pooblasti,'odredi, da se n-a podlagi preverjene listine izvrši knjiženje v poslovn h knjigah podjetja.
Nalog za knii-ženje s-e lahko-izda posebej za vsako posamezno listino ali pa skupaj za več -podobnih listin, ki vsebujejo enakovrstne operacije z enako ekonomsko vsebino.
Naloge za knjiženje je treba izdajati po možnosti za skupine podobrrh listin. To velja posebno tedaj, kadar se sestavljajo razni zbirni pregledi m -obračuni v obliki tabel, ki se lahko uporabijo kot nalogi za knjiženje, obenem na tudi kot urejeni podatki za operativo in za- potrebne analize
Nalog za kniiženie se vda na posebnih, v ta namen posebej prirejenih obrazcih, ali pa na samih listinah. Če se izda nalog za knjiženje na sami listini, tedaj se ne uporablja poseben obrazec, ampak se napiše nalog za knjiženje kar na listino, za kar se navadno uporablja ustrezen pečat.
Nalog za knjiženje Podpiše račun-ovodia oziroma knjioovodja v podjetju oziroma tisti, kogar on pooblasti.
Če kontrolira listino- v smislu predpisov iz prednic točke oseba, ki ie pooblaščena, da 'zda tudi nalog za knjiženje, tedaj' mora polea klavzule o preveritvi izdati- tudi nalog za knjiženje.
Nalog za knjiženje ima lahko tole obliko:
Nal o a št. .......
Knjižiti v m-es-ecu
Poidiliagai za fcnjiižemje (ipazii.v ina listino im vsebina operacije)	Obremeniti konto		Odobriti konto		• Zneis-eik
	iSlitn- tet.biiemi	ana- litični	sin- tieni	ana- litični	
					
195..
Priloge .............
Računovodja:
' Če se izda nalog za knjiženje na sami listini, tedaj podatki iz prvega stolpca (podlaga za knjiženje) lahko odpadejo.
9.	člen
Kontiranje (določitev kontov, na katerih je treba knjižiti — korespondenca kontov) v prednjem nalogu se izvrši v skladu z, vsebi-n-o gospodarske operacije v -obliki enostavnega ali sestavljenega načina:
a)	en konto se obremeni in en konto odobri (enostavni -način);
b)	en konto se obremeni, dva ali več kontov pa odobrita oziroma odobrijo ali nasprotno (sestavljeni način).
Ni- dovoljen dvojno sestavljeni način, pri, katerem se dva konta ali več sočasno obre meni, obenem pa dva konta ali več sočasn-o odobri, ker tak način otežuje v knjigovodstvu kontrolo pravilnosti gospodarskih operacij, kakor tudi kontrolo samega knjiženja.
10.	člen
V nalogih za- knjiženje, kakor tudi pri knjiženju v poslovnih knjigah, se lahko namesto izpisanega besedila konta označuje konto s številko iz kontnega plana.
11.	člen
Nalogi za knjiženje miorajo biti numerirani, ne glede na to, ali se izdajo posebej, ali pa v sami listini.
Numeriiranje se vrši tako, kot se nalogi za- knjiženje urejujejo oziroma pozneje vlagajo. Nalogi za knjiženje se lahko uredijo po časovnem redu o-d številke 1 pa naprej do- konca leta ali pa za vsak mesec ali- celo za vsak dan od številke 1. Nalogi za knjiženje so lahko urejeni tudi po predlm-etih, na primer: posebej blagajniški nalogi za izplačilo, posebej pa za vn-oveenje, posebej -prejete in posebej izdane fakture, posebej za banko, potem po delovnih nalogih, po obratih Itd. Največkrat se uporablja kombinacija -obeh načinov numeriran ja.
Numeriran je nalogov za- knjiženje m-o-ra zagotoviti točnost in urnost pri -delu z dokumentacijo.
Na listine, ki se prilagajo nalogu za knjiženje, če se nalog za knjiženje izda posebej, se z-apiše
pripomba: «k nalogu za knjiženje štev..............
priloga štev......., datum . . . .«, na nalogu za
knjiženje pa je treba označiti, koliko listin je Priloženih in katere. Ta pripomba ni potrebna na tistih listinah, ki s svojimi podatki popolnoma! jasno kažejo, na kateri nalog za knjiženje se nanašajo, kot s-o na primer: naročilnice materiala, delovni seznami oziroma obračuni proizvodnje, kalkulacije in podobno.
12.	člen
Po preteku vsakega obračunskega- meseca, je treba vse naloge skupaj z ustrezajočimi listinami urediti na neki nač rt po prednjem členu in jih vložiti v posebne mape (fascikle), v katerih morajo biti pritrjeni tako, da se ne morejo izgubiti.
Na platnicah ma-pe mora biti napisano: a) ime podjetja ali oddelka; b) ime in iekoča številka mape (predmeta), začenši o-d začetka leta; c) obra-
čunska doba za mesec in leto; d) prva in zadnja številka naloga za knjiženje, ki je vložen v mapo.
Naloge zai knjiženje je treba vlagati po vrsti, kot so numerirani. Če je numeracija točena po predmetih, je treba vlagali točeno po tekočih številkah nalogov za posamezne predmete. Če se listine odvajajo od nalogov za knjiženje, kot je to na primer pri odvajanju dokumentacije za delovne naloge, za obrate ali za izdelke, je treba v vloženih nalogih za knjiženje označiti, kje so odvzete listine.
13.	člen
Knjigovodstvene dokumente, zbirne obračune, sezname o prometu, sklepnice, bilance z vsemi prilogami, zaključni račun in poslovne knjige in kartice, ki morajo biti vezane kot glavna knjiga, je treba praviloma do odobritve vključenega računa, hraniti v posebnih prostorih alti omarah v najstrožjem redu in z vso odgovornostjo računovodje, knjigovodje oziroma tistega, ki je posebej določen za to.
14.	člen
Po preteku poslovnega leta oziroma po odobritvi zaključnega računa se izročijo vsi dokumenti iz 13. člena knjigovodstvenemu arhivu v hranitev. Dokumenti Za knjigovodstveni arhiv se vpišejo v posebno arhivsko knjigo, ki se vodi po naslednjem obrazcu :
a z 1 M* 3 a J o >	Sit. mape (predmeta)	Imemovan/je predmeta (mape, fenji-ge)	IL-eito m mesec	Visebina		Pripomba
				ad štev.	da štev.	
					,	
13.	člen
Predmeti iz knjigovogstvenega arhiva se izdajo uslužbencem podjetja samo z dovoljenjem računovodje oziroma knjigovodje proti potrdilu uslužbenca, ki je zahtevani predmet vzel.
Na zahtevo sodnih oblasti oziroma pristojnega revizijskega organa se izdajo knjigovodstveni dokumenti samo na podlagi pismene zahteve teh organov. Voditelj podjetja izda na zahtevo teh organov nalog, da se izdajo zahtevani dokumenti. Ko se vzame mapa ali posamezni dokumenti, je treba io zabeležiti v arhivsko knjigo, namesto vzetih dokumentov pa vložiti v mapo ustrezno potrdilo in po možnosti prepis dokumenta.
16.	člen
Če se knjigovodstveni dokumenti, knjige lin podobno izgubijo ali uničijo, mora voditelj podjetja obvestiti! o tem pismeno pristojnega f rumenega organa in organa za notranje zadeve.
17.	člen
Roki, do katerih je treba v kn j igo vodstven e,m arhivu hraniti predmete, so določeni v 12. členu odloka o enotnem računovodstvu.
Dokumente plačilnega prometa v kreditnih podjetjih je treba hraniti do rokov, ki so določeni za uvedbo medsebojnih premoženjskih sporov.
Prodajne trgovske bloke (paragon bloke), natakarske (sobarske) bloke v gostinstvu, pomožne obrazce pri obračunu in podobno je treba hraniti praviloma se eno leto po preteku leta, za katero so izdani, ob pogoju, da je odobren zaključni račun za dobo, na katero se nanaša dokumentacija. Predpise o tem izda Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Ko preteče rok za hranitev dokumentacije, se listine in knjige, ki imajo trajno vrednost, iztočijo iz ostale dokumentacije in uredijo kronološko po številkah in letih v posebne mape. Na platnicah mape se napiše: »Dokumenti trajne vrednosti«, pod tem pa se označi, iz katerega leta so. Te dokumente je treba posebej vložiti in brandi. Druge dokumente, ki nimajo trajne vrednosti, je treba oddati v predelajo kot star papir.
Za dokumente traine vrednosti se štejejo y prvi vrsti listine, ki se nanašajo na 'letne bilance in zaključne račune, posebno še na likvidacijske bilance dalje na popise ob priliki prevzema in predaje, katoutoc je, razne obračune z inozemstvom, važna statistična naročita, plačilne sezname oziroma kartice, na katerih se vodi evidenca o zasluženih plačah delavcev in uslužbencev, obračuni porabe materiala in Gotovih izdelkov itd.
O izločitvi dokumentov trajne vrednosti in o dokumentih, ki uh je treba oddati kot star papir za predelavo, odloča komisija, ki jo za to v začetku vsakega leta dotoči voditelj podjetja.
Komisija sestavi o svojem delu zapisnik.
V arhivski knjioi se vpiše v stolpec »pripomba«, da so b li predmeti kot dokumenti trajne vrednosti 'toženi v nosebne mape oziroma oddani v predelavo kot star papir.
18.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listin
Koper, dne 5. marca 1932:
Tajnik:	Predsednik:
Fabto Valentič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
12.
Na podlagi 33. člena odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskem razmerju >n učencev v gospodarstvu z dne 31. julija 1951 (Uradni list štev. 7-38/51) izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
NAVODILO
ZA SISTEMIZACIJO
1. člen
V upravnem aparatu ljudskih odborov, uradih, ustanovah in javnih podjetjih se morajo določiti delovna mesta (sistemizacija;.
Sistemizacija je podrobna izdelava notranje organizacije urada, ustanove, oziroma podjetja na
podlagi splošnih organizacijskih načel in delitve dela z določanjem potrebnih delovnih mest ter strok in nazivov za la delovna mesta.
2.	člen
Pri sistemizaciji se morajo upoštevati zlasti: pristojnost, pomen in organizacijska struktura posamezne enote, obseg, pomen in narava dela posa-mezn.h delovnih mest, medsebojni odnosi med delovnimi mesti in način opravljanja poslov in nalog.
3.	člen
Sistemizacija ima namen:
1)	določiti potrebno število delovnih mest m ustvariti njihov pravilni razpored in s tem omogočiti pregledno, smotrno m ceneno poslovanje določene organizacijske enote;
21 omogočiti' pravilni razpored uslužbencev glede na njihove strokovne in delovne sposobnosti ¡n tej sposobnosti pravilno in polno zaposlitev;
3)	omogočiti pravilno organizacijo pripravniške službe in nadaljnje vzgajanje ¡n dvig strokovnosti uslužbencev;
4)	omogočiti pravilno izvajanje odloka o prejemkih oseb v delovnem in uslužbenskeim razmerju;
51 preprečevati pojave nezakonitosti, nepreglednosti in razbitosti poslovanja ter pojave birokratizma, ki izvirajo: iz neustrezne notranje organizacije dela, odvisnih ah nezadostno opredeljenih delovnih mest in neurejenih odnosov med posameznimi delovnimi mesti, skupinami delovnih mesi, oddelki, odseki itd, in iz neustrezne zasedbe delovnih mest.
4.	čen
. Delovna mesta in njim ustrezne stroke in nazivi se določajo z odločbami o sistemizaciji, in sicer;
11 s splošno odločbo o sistemizaciji: z njo se določa samo skupno število delovnih mest uslužbencev in pomožnega tehničnega osebja določene organizacijske enote; poleg skupnega števila se lahko z njo določi še razdelitev tega števila po strokah;
2)	s posebno odločbo o sistemizaciji: z njo se 'dotočijo poleg skupnega števila delovnih mest uslužbencev in pomožnega tehničnega osebja m njegove razdelitve po strokah naziv (poklici, znesek za strokovnost (plačilni razredi, znesek za posebne pogoje dela in znesek za stopnjo odgovornosti za vsako delovno mesto posebej; posamezna delovna mesta morajo biti v odločbi razporejena po notranjih organizacijskih enotah;
31 s spreminjevalno odločbo o sistemizaciji, s katero se dovoljujejo nova ali ukinejo obstoječa delovna mesta.
5.	člen
Delovna mesta in nazive (poklice! za posamezna delovna mesta v javnih uradih, ustanovah in podjetjih določi s pismeno odločbo po prednjem členu Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki ima za izvrševanje vseh zadev s področja sistemizacije posebno komisijo za sistemizacijo.
6.	člen
Komisija za sistemizacijo ima zlasti tele naloge:
11 predlaga izdajo odločb in drugih ukrepov za sistemizacijo v uradih in zavodih; ladzoruje sistemizacijo delovnih mest in preučuje predloge za sistemizacijo, ki. jih predložijo upravni odbori podjetij;
2! nadzira izvajanje organizacijskih načel ter odločb o sistemizaciji m predpisov o razvrščanju po odloku o prejemkih oseb v delovnem in uslužben-skem razmerju;
31 vodi evidenco o sistemiziranih delovnih mestih in zasleduje njihovo dejansko zasedbo;
41 skrbi za zniževanje upravnih stroškov v aparatu javne uprave.
Te svoje naloge opravlja komisija za sistemizacijo zlasti tako, da:
al ugotavlja na podlagi organizacijskih načel sestav in naloge posameznih organizacijskih enot, potrebnost in obseg del posameznih delovnih mest in glede na naloge posameznih delovnih mest vrsto in stopnjo strokovnosti, ki jo morajo imeti uslužbenci na teh delovnih mestih;
bi ugotavlja medsebojne poslovne odnose med posameznimi delovnimi mesti zaradi določanja potrebnega obsega poslov posameznih delovnih mest in zaradi pregleda in racionalnega poslovanja;
c)	organizira potrebno inšpekcijo zaradi nadzorstva in ugotavljanja, kako se izvršujejo odločbe o sistemizaciji, in
dl vrši ustrezne organizacijske m druge analize in na osnovi ugotovitev predlaga potrebne ukrepe.
7.	člen
Komisija za sistemizacijo lahko predlaga, da se izplačevanje posebnih izdatkov ustavi, če so ti izdatki v nasprotju z veljavnimi predpisi ali z odločbo o sistemizaciji. Odločbo o ustavitvi plačila izda za upravni aparat ljudskih odborov in za proračunske ustanove Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora oziroma organ, pristojen za nastavitev.
8.	člen
Komisija za sistemizacijo lahko organizira posebne komisije za pregled, proučevanje m ugotavljanje uslužbenskih delovnih mest, obsežnosti del na posameznih delovnih mestih, njihovih medsebojnih odnosov, organizacije dela in za ugotavljanje raznih normativov v posameznih organizacijskih enotah.
Vsi uradi, ustanove in podjetja pod; upravo delovnih kolektivov so dolžni dajati komisiji za sistemizacijo podatke o zaposlitvi, o številu uslužbencev in delavcev, o prejemkih zaposlenih oseb in o plačilnem fondu ter 0 organizacijskem sestavu in nalogah posameznih organizacijskih enot.
9.	člen
Predloge za sistemizacijo aparata in pomožnega tehničnega osebja podjetij pod upravo delovnih kolektivom poda upravni odbor podjetja.
10.	člen
Podrobnejša navodila za izvajanje sistemizacije izda po potrebi Svet za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.
Koper, dne 5. marca 1952.
Tajnik :	Predsednik :
Fabio Valentič 1. r.	Julij Beltram 1. r.
13.
Na podlagi 25. člena odredbe o potnih in selitvenih stroških delavcev, nameščencev in uslužbencev z dne 14. avgusta 1951 (Uradni list št. 9-52/51) izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
NAVODILO
O POVRAČILU DNEVNIH PREVOZNIH STROŠKOV DELAVCEM IN USLUŽBENCEM, ZAPOSLENIM V GOSPODARSKIH PODJETJIH, JAVNIH USTANOVAH IN URADIH
1)	Delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni v gospodarskih podjetjih, kakor tudi v javnih uradh in ustangvah, se lahko daje povračilo dnevnih prevoznih stroškov za vožnjo na delo in vožnjo z deta.
2)	Povračilo za dnevne prevozne Stroške se daje osebam iz 1. točke tega navodila1 samo za
9.	Radiin Luigi ođ .pok. Ivana; in Brljevas Marije, šofer iz Radimi št. 11, ošabno izkaznico štev.; 59792/1292, izdaima od MLO Brtonigla.
10.	Buspkljan Jože i<3 pok. Ječeča in Dujmuiviič Marije, rojen 20. 2. 1915 v Kqprtu, proimeltno knjižico štev. 65 tovornega avta STT 2040.
11.	Koršič Tejo od Jožefa im Hnvalin Iivane, roj. 6. 12. 1929 v Svkofiji, kmet, sedaj bivajoč v Škofiji štev. 407, osebno izkaznico štev. 53647/397, izdamo od KLO Škofije.
12.	Makor Renato cd Bonifacija in Koirem Ivane, roj. 31. 5. 1930 v Škofiji, stanujoč isto tam štev. 13, osebno izkaznico šiev. 53444/198, izdano od KLO Škofije.
13.	Primožič Gabrijel, od Ivama im Unše roj. Primožič roj.
24.	5. 1924 v Tratu, delavec, bivajoč v Urbancih štev. 67, osebno izkaznico štev. 53501/251, .izdana od KLO Škofije.
14.	Pecm-m Elvim od Rafaela. in Štefanije roj. Sturmam, roj. 15. 1. 1934 v Skbfiji, delaivec, stanujoč v Škofiji št. 35, osebno izkaznico štev. 54006/766, izdama. od KLO Škofije.
15. Kozina Andrej! od Andreja im Ivana Korda, roj. 17. 5. 1926 v Škofiji, delavec, stanujoč v škofiji, išt. 6, osebno izkaznico štev. 53504/254 izdana od KLO Škofije.
16.	Melon Aldo od Angela in Stirajn Pavle, roj. 31. 10. 1929 v Škofiji, delavec, bivajoč v Škofiji štev. 35, osebno izkaz*; mico štev. 33298/48, izdana old KLO Škofije.
17.	Dellasamta Robert od pok. Alojzija in Bandelj Marije, (roj. 7. 5. 1898 v Škofijah, kmeit, bivajoč v Škofijah štev. 358, osebno izkaznico štev. 35910/670, izdana od KLO Škofije.
18.	Pecmarn Patricij, od Rafaela in Sturman Štefanije, roj. 27. 1. 1931 v Škofiji, zidar, stanujoč v Škofiji štev. 35. osebno izkaznico štev. 53273/23, izdano cid KLO Škofije.
19.	Gombač Angela od Jožefa ,in Mcmgam Marije, roj. 19. 3. 192,8 v Sergašiih, gospodinja, bivajoča v Izoli, til. Lonzan štev. 16, osebno izkaznico štev. 27886/4886, izdana od MLO Izola.
20.	Kavalič Marija old pok. Antona in Auber Ivane, roj.
8.	12. 1880 v Kopru, .gospodinja, bivajoča v Koprni Calle Ma-dometta 19, osebno izkaznico štev. 47664/684, izdana od KLO Semedela dne 2. 9. 1950.
21.	Fiuirl'anič Ivan pok. Ivana in pok,. Fortuna Marije, roj. .27. 11. 1882 v Dekanih, bivajoč v Dekanih štev. 78, osebno izkaznico štev. 22273/123, izdana od KLO Dekani dne 9. 1. 1950.
22. Vuk Štefanija, moj. 13. 3. 1931 v Padni, gospodinja, bivajoča v Krogu pri Sečovljah štev. 122, osebno izkaznico štev. 50701/461, izdana od KLO Sv. Peter dne 6. 2. 1951.
Izdaja Istrski okrožni 1,0 v Kopru. — Uredništvo in uprava v Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.
POPRAVKI
I.	V odloku o davkih z dine 31. julija 1951 (Uradni list štev. 7-41/51) ise drugi in tretji odstavek 4. člena pravilno glasita: »Povprečni dohodek in povprečni stroški se ugotavljajo po velikosti zemlje oib upoštevanju rodovitnosti zemlje, kulturne vr.ste zemlje in povprečnega dohodka oid živine.
Davčna osnova za dohodnino' cd ribištva ise ugotavlja mai podlagi vsakoletnega povprečnega dohodka od ribolova.« Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
IL V odtoku o prekrških jz dne 10. decembra 1951 (Uradni list štev. 14H104/51) ise 2. 'točka 6. člena pravilno glasi:
»Za posamezen prekršek se lahko predpišeta denarna kazen ali kazen zapora, toda samo alternativno.«
Oglasi in objave
PREKLICI IZGUBLJENIH LISTIN
Naslednje osebe so izguvile navedene listine in jih s tem preklicujejo:
1.	Trento Anton, sin Antona, kmet iz Materade št. 61, osebno izkaznico ¡štev. 68968/718, izdamo od MLO Materada;
2.	Nežic Alojz, sim Marka, krnet iz Kaštela-Vulpija št. 147, osebno izkaznico štev. 64885/585 izdana od MLO Kaštel;
3.	Zudnič, 'rojena Civitan Viktorija od Ivana in Fornetič Antonije, rojena 23. 9. 1914 v Betonigli, istotam stanujoča na ,š.t. 18, gospodinja, oiseb.no izkaznico.
4.	Belsaneže Ludvik oid polk. Antona, rojen 10. 4. 1906, stanujoč v Novi vasi, osebni izkaznico.
5. Pribaic Marijan cd Petra in Kovačič Antonije, rojen
15.	4. 1925 v Kaštelu, kmet, osebno izkaznico štev. 64332/32, Izdana cd MLO Kaštel.
6.	Lazer Valerija od pok. Ivana in Raiker Antonije, rojena
9.	9. 1933 v Kaštelu, gospodinja,, osebni izkaznico štev. 64944/647 ■izdana od MLO Kaštel.
7.	Antonini, roj. Lonzarič Marija od Ivana in Antonini . Antonije, gospodinje, osebno izkaznico štev. 61977/1650, izdana od MLO Buje.
8.	Zamevra Libero od Viktorja, kmet iz Krasiice-Baredine Št. 176, osebno izkaznico štev. 65678/428, ifcdama od MLO Kra-,sica.
stroške nad 600 dinarjev mesečno. Stroški do 600 dinarjev mesečno se štejejo za redne stroške in se ne vračajo.
3)	O tem, ali se po 1. in 2. točki tega navodila povrnejo dnevni prevozni stroški in o samem znesku povračila odloča direktor podjetja, oziroma predstojnik urada ali ustanove, in sicer glede na potrebo uporabljanja določene vrste prevoznih sredstev, oddaljenost in glede na druge okoliščine, ki lahko vplivajo na višino teh stroškov.
4)	Delavci in uslužbenci, ki se pri prihajanju na delo in pri vračanju z dela vozijo s prevoznim sredstvom podjetja, morajo prav tako .povrniti stroške za prevoz, in sicer do 600 dinarjev. Stroški nad 600 dinarjev mesečno gredo v breme podjetja.
5)	Povračilo za dnevne prevozne stroške delavcev in uslužbencev gre v breme podjetja, urada oziroma ustanove, kjer so delavci ali uslužbenci v delovnem tuslužbenskem) razmerju.
6)	Povračila izplača blagajna, ki izplačuje Plače, in sicer ob koncu meseca.
7t To navodilo velja od 1. aprila 1952 dalje.
Koper, dne 5. marca 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Fabio Valentič 1. r.	Julij Beltram 1. r.