PLANINSKI VESTNIK OB 150-LETNICI ROJSTVA DR. JOHANNESA FRISCHAUFA OČE SAVINJSKIH ALP DR. TONE STROJIN Dr. J. Frischauf, univerzitetni profesor ma­ tematike iz Graza (Avstrija), ima v sloven­ ski planinski zgodovini še danes vidno mesto. Ne le zato, ker je častni član SPD (na prste obeh rok bi prešteli vse), temveč ker je zaslužen za gradnjo prvih skromnih planinskih bajt v Savinjskih Alpah (bajte na Korošici, na Okrešlju in Suhadolnikove, pozneje Frischaufove koče pod Kokrskim sedlom) že leta 1876 in prvih zaznamova­ nih poti v Grintovcih, najbolj pa po svoji podpori SPD, posebej Savinjski podružnici SPD. Zgodovinski pomen pa ima najprej njegovo pionirsko odkrivanje Savinjskih Alp v povezavi z domačini, publicistično opisovanje teh Alp v nemških alpskih gla­ silih, saj domačih ni bilo, in s tem pla­ ninsko prepoznavanje te gorske skupine (Steiner Alpen). Čeprav nemškega rodu (roj. 17. 9. 1837 na Dunaju — umrl 7. 1. 1924 v Gradcu) je Frischauf iz pravih pionirskih motivov pri­ čel odkrivati turistom do takrat neznane Savinjske Alpe, se pri tem opiral na do­ mačine, čeprav ni govoril slovenskega je­ zika, a je vseeno z njimi vse življenje do­ segal pristno sodelovanje. Za to svojo na­ klonjenost do Slovencev je doživljal očit­ ke in nesramnosti od rojakov in nemčur- jev, podtikanja je doživel celo v poklicni dejavnosti na univerzi v Gradcu. S svojim delom v Savinjskih Alpah in v publicistiki v nemških alpskih revijah je postal eden izmed najbolj znanih planin­ cev v Vzhodnih Alpah v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, a ne le v Vzhodnih Alpah, temveč tudi na Veletoitu, kar mu priznavajo tudi Hrvati in so mu hvaležni v monografijah o Velebitu (glej dr. 2. Po­ ljak: Velebit, PSH Zagreb 1969, str. 120). Poleg odkrivanja Savinjskih Alp je Frisch­ auf poklonil svoje zanimanje in pomoč tudi štajerskemu človeku. Dal mu je več kot možnost za vodniški kruh, ker je odpiral perspektive tujsko-gospodarskega prometa v Zgornji Savinjski dolini, ustanovil celo gradbeno zadrugo Rinka, načrtoval cesto v Logarsko dolino, v Podvolovljek in čez Pavličevo sedlo v Železno Kaplo, delal propagando za te kraje v takratnem časo­ pisju, posredoval na Dunaju, v Gradcu in drugod za dobrobit teh krajev, npr. za pošto v Solčavo, si prizadeval za sode­ lovanje med SPD in DOAU itd. V svojem prizadevanju za Savinjske Alpe se je spoznal in sprijateljil tudi s češkimi planinci, ki so približno v istem času poizkušali Jezerskemu pridobiti ugled ta­ krat znanih alpskih letovišč. Frischauf ni deloval samo v Savinjskih Alpah. Znano je njegovo znanstvo z Ja­ kobom Aljažem, znane so Frischaufove zasluge za razvoj meteorološke postaje na Kredarici, pri trasiranju ceste čez Tna­ lo v dolino Kot itd. Frischauf je bil tudi pobudnik in organi­ zator planinskih društev. Kolikšni sta bila njegova vloga in pomen za SPD in ta­ kratni čas, najbolje pove zdravica prof. Frana Orožna na Frischaufovi šestdeset- letnici v Mozirju (glej PV 1897, str. 134 spodaj): »Kmalu po ustanovitvi SPD sem dobil iz Gradca pismeno sporočilo, ki me je neizmerno veselilo. Velecenjeni in za turistiko velezaslužni naš slavljenec je pri­ šel na pomoč s svojimi izkušenimi in mo­ drimi nasveti ... V Frischaufu slavimo mentorja in mecena našega društva ...« Frischauf je pričel ustanavljati prve pla­ ninske odbore skoraj dvajset let pred usta­ novitvijo SPD. Istega leta po tistem, ko je prišel prvič v Savinjske Alpe, leta 1874, je Štajerskemu Gebirgs Vereinu predlagal, naj se bolj posveti Savinjskim Alpam. Zato so ustanovili odbor, v katerem je bil duša vsega Frischauf. Ko se je ta odbor drugo leto razšel, je Frischauf ustanovil planinsko društvo Sannthaler (Savinjci) in mu bil dve leti načelnik. V tem času je postavil tri planinske bajte in dal nadelati več poti v Grintovce. Poleg vsega se je 383 PLANINSKI VESTNIK ukvarjal z določitvijo imen, z merjenjem višin, z izobrazbo gorskih vodnikov, s spodbujanjem in poučevanjem domačinov, kako naj se obnašajo do turistov idr. Pio­ nirsko delo! Savinje! (Sannthaler) iz leta 1875 ali 1876 je bilo prvo planinsko društvo v Savinjskih Alpah, pa ne le s programom, temveč z uspeli v gorah! Če so imeli kakšna pra­ vila, mi ni znano. Morda častilcem Frisch- aufovega dela uspe kaj odkriti. Treba bi bilo pregledati Frischaufove spise v nem­ ških alpskih revijah. Kdo je bil Frischauf v Savinjskih Alpah, dokumentirano pove tudi Solčavska knjiga iz leta 1862, o kateri je tankovestno pisal Tine Orel. Tudi druga, o kateri je pisal Orel (glej PV 1963, str. 324 in nadaljeva­ nje) in ki je bila v rabi od 1. julija 1876 do 1923, se začne s Frischaufovim ime­ nom. Ker je iz tiste dobe v Savinjskih Alpah ostalo kaj malo ohranjenega, sta ti vpisni knjigi poleg Frischaufovih člankov in knjige (Sannthaler Alpen) iz leta 1877 dejansko arhiv, kdo vse in iz katerih po­ bud je takrat hodil po Savinjskih Alpah. Organizator takega formata planinstva se seveda ni zadrževal le v dolini, temveč je pripravil slovesno otvoritev Savinjskih Alp pri Muriju (Kazino) na Jezerskem od 13. do 15. avgusta 1876 (glej monografijo Fran Kocbek: Savinjske Alpe 1926, založba Goričar v Celju). Na vrhu Grintovca je imel Frischauf govor (kako prav bi bilo, da ga poiščemo v Frischaufovih spisih v N. D. A. Z. 1876, 75), o katerem lahko slu­ timo, da je bil panalpinski kot poziv na alpsko in človeško sodelovanje ne glede na razlike v narodnostih, stanovih in pre­ pričanju. Ko je Frischauf I. 1898 opazil pomanjklji­ vosti v planinskih napravah kranjske sek­ cije DOAU iz Ljubljane prav v Savinjskih Alpah in na opozorilo ni dobil odgovora, sta s Franom Kocbekom 12. julija 1899 v Kranju ustanovila Kranjsko podružnico SPD (glej monografijo str. 45 spodaj). Po­ dobno je Frischauf pomagal tudi Hrvatom ne le pri organizaciji HPD, temveč je bil tudi pobudnik za prvi pohod na Velebit (glej Ž. Poljak: Velebit, str. 120). Čeprav je Frischauf spisal prvo monogra­ fijo o Savinjskih Alpah že leta 1877, še danes nimamo podobne knjige za Grin- tovce, kot jo je spisal in uredil Kugy za Julijce v delu »Petsto let Triglava«. Spo­ dobilo bi se enako ob primerni obletnici (ali ne glede na to) pri kateri od sloven­ skih založb pripraviti kaj takega, kot že imajo Julijci. Frischaufu in njegovim prvim spisom bi šlo v njej pomembno mesto. Na­ vsezadnje tudi sami Grintovci v mnogoka- terem oziru to zaslužijo. Med Frischaufovimi možmi je Fran Kocbek gotovo med prvimi če ne celo prvi. Dolgo vrsto let sta sodelovala, bila sta si celo pobratima. Prav bi bilo, da tudi Fran Koc­ bek poleg J. Frischaufa dobi svojo publi­ kacijo, v kateri bi bili izrisani podobi teh mož, kot ju vidimo z današnjimi očmi. Med ljudmi njegovega časa nam je Frisch­ auf zgled mentorstva in mecenstva, vendar ne Kugvjevega tipa, čeprav sta bila ro­ jaka, sodobnika in panalpinista. Čeprav Frischaufa tudi z Aljažem ne moremo pri­ merjati, ker sta bila drugačni osebnosti, vendar lahko pri obeh ugotavljamo nekaj pomembnega: oba sta SPD popeljala v gore, vsak na svojem koncu. Do takrat se je SPD ustavljala bolj pri organizacijskih problemih, dviganju narodne zavesti, povezovanju in ustanavljanju novih podruž­ nic, oba častna člana SPD, vsak na svoji strani Alp, pa sta SPD pokazala, da je za planinsko organizacijo pomembno delo­ vati v gorah, graditi koče, nadelovati pota in pripravljati ljudi za gore. Čeprav je bil Frischauf še za življenja deležen časti častnega člana SPD in je o njem zbranih največ podatkov v delu Frana Kocbeka Savinjske Alpe (založba Goričar in Leskovšek, Celje 1926) in že omenjeni uvodni članek ob Frischaufovi šestdesetletnici v Planinskem Vestniku 1897. leta, so ti pisani viri precej odmak­ njeni. Ime doma na Okrešlju sodobnikom in mladim malo pove. Res je sicer, da stari gledajo nazaj in mladina naprej, toda nekdo je vendar moral izklesati prvo, a trdno stopnico. Frischauf nam je ena od prvih takih stop­ nic — tudi za prihodnost, če ne drugače, za zgled. Zato se hvaležno spominjamo 150-letnice rojstva moža, ki so mu bila človeška in poklicna pota v življenju trdo sojena, a je v gorah videl in našel pono- tranjeno to, kar je iskal — prosta obzorja za človekoljubna dejanja. Tako je tudi od­ krivanje Alp za človeka, ki naj deli srečo v gorah, v planinski družini, ki bo vedno večja... Zato bomo J. Frischaufa vedno imeli za očeta Savinjskih Alp. Gore rodne grude »Rodna gruda«, revija za Slovence po svetu, malone v vsaki številki posveti vsa] nekaj vrstic slovenskemu gorskemu svetu. Posebno zadnji dve številki, julijska in dvojna avgu­ stovska in septembrska, pa imata kar močan gorski pečat. V julijski številki je rubrika »Slovenija v mojem objektivu«, ki obsega dve strani, v celoti posvečena našim goram. Rade Krstinič je za to rubriko prispeval pet lepih barvnih fotografij, na katerih so upodobljeni markacija na avstrijsko-Jugoslovanskl meji, pogled iz doline na Alpe, Blejski Vintgar, češka koča v Kamniških Alpah in pogled z gorskih vrhov na Jezersko. V avgustovsko-septembrski številki pa v rubri­ ki »Naravni zakladi Slovenije« Peter Skoberne opisuje Triglav, ki »se je ugnezdil v zavest prvih naseljencev, prežel njihove bajke In verovanja, nato pa se polagoma utrdil v naši zavesti in se končno povsem razločno upo­ dobil v republiškem grbu«.