,'■•• " V-* ,', iftilP?? —"—-- 'V ■ •• QLAS SVOBODE Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč!__ Stev. 42 ~~ Chicago, HI. 14. oktobra 11)04. " , Leto III Pozor trgovci, obrtniki in gostilničarji! Ziihdo je, dti bo oglasi volikel vrednosti posebno v koledarju, ker j ostani' koledar celo leto v roknh j naročnikov. Čestokrat uiiši rojaki potujejo iz kraja ▼ kr»j, ker jihvtoi prisili jiouumjkiiti je tlela. V tacom »lučaji se poslnlijo oglmsov, ker; Ttilo, da upruviiištvo "Ul. Sv." ne; •prejema sleparskih oglasov, ki soj rujakom \ kvar in škodo, u Kna strun stum' $10.00; pol strani $5.00; četrt strani $2.f>0. Vso gg. trgovce, obrtnike in go-stUnioarje se prosi, da dopošljejo o-glase vsaj do prvega novembra, t.l. Tpravništvo "Gl. Sv." Strokovna organizacija — unije. Nekteri uazadnjaki, korumpiranij delavski voditelji, poslušni oprode kapitalistov obrekujejo socialiste kot nasprotnike delavskih strokovnih organizacij — unij, kar je seveda navadna izmišljena laž Kakšen namen imajo delavske strokovne organizacije? l Organizovati delavce po obrtnih strokah, ali podjetjih, deželah in državah. 2 Sistematično boje-; vati se proti kapitalizmu v mejah: današnje človeške družbe z zako-i nifimi sredstvi, ki so 11a razpola-. ganje. Pospeševati razredni boi v vseh oblikah. Tem točkam socialisti gotovo ne ugovarjajo, ker'.sami stremijo za boljšim gospodarskim položajem v današnji človeški družbi in za temeljito preosnovo današnje človeške družbe. Socialisti nasprotuje- j jo le nekaterim voditeljem v uni-: jah, ki s svojo izdajalsko taktiko; mnogo več škodijo delavcem IflJn koristijo. Sploh se pa v nekterih unijah dogajajo take reči, ki so v protislovju z delavskimi koristi za splošnost, ki zahtevajo najostrejšo kritiko in najstrožjo obsodbo. Ako ogledamo unije — strokovne delavske organizacije v Evropi. tedaj zapazimo, da so te organizacije skoro popolnoma socialistične, kar dokazuje, da socialisti niso nasprotniki strokovne organizacije, temveč da jo smatrajo za najboljše sredstvo v 1»oju proti kapitalu. Povsod, v vseli deželah Evrope, kjer žive socialisti, niso strokovne organizacije v navskižju s socialisti. Strokovne organizacije so nekake šole, v katerih delavci vsesajo prve socialistične nauke v sebe, v katerih prično spoznavati, da je razredni |>oj potreben, ako se hočejo otresti politične in gospodarske sužnosti. Vsled tega je umevno, da nazadnjaki vseh vrst zahtevajo najstrožje omejitve in izjemne zakone proti orgauizovaniin delavcem. Kljub temu preganjanju pa ostanejo strokovne organizacije v Evropi zavodi, v katerih se delavci tiče o potih in sredstvih za družabno in mednarodno revolucijo. Ako bode meščanska družbi napovedala svoj bankrot, kterem^ se bliža blisko-i vito. tedaj bodo delavske gospodarske organizacije prevzele likvidacijo, ustanovile bodo novo človeško družlto, v kateri bodo imeli vsi ljudje jednake dolžnosti in pravice. Dasi imajo tudi gospodarske organizacije onkraj oceana še razne napake. vendar moramo priznati odprto, da stoje na višji stopinji raz-•t >oja kot ameriške. Ako si ogledamo ameriške staro-4i^pitne organizacije, tedaj opazimo, da imajo nektere organizacije oil $50—$100 vstopnine. Odkod naj siromašen delavec vzame $50 ali $100, da bi plačal visoko vstopnino? Vse gospodarske, organizacije. ki imajo visoko vstopnino, nimajo namena organizovati vse rtrlaver svoje stroke, temveč imajo namen le jednemn delu dotične or- j ganizacije zboljšati plačo, kar se pa čestokrat izjalovi, ker precejšno število neorganftrovanih delavcev iste stroke stoji pred durmi tvorni-ee. ki niso imeli denarja — za visoko vstopnino, da ob prvi priliki zasedejo za nižjo plačo mesta svojih organizovanib tovarišev. Poleg mnogo družil^ napak v gospodar- 1 škili organizacijah, pa stoji na pr-I vem mestu, da imajo organizacije voditelje, ki ob času volitve, priporočajo republikansko ali demokratsko stranko, dasi sta obe stranke kapitalistični — proti delavski. Ako zavedni delavci vemo, da so v gospodarskih organizacijah napake, ki škodijo delavcem, potem je naša sveta dolžnost, da opozorimo svoje stanovske tovariše — delavce na te napake, da se odstranijo ob prvi priliki. Kdor ni že do kosti korumpirati, kdor se bori v resnici za osvoboditev proletariats, današnje parije iz novodobne sužnosti, bode pritrdil nam, ker ve, da niso delavske orga nizacijc vredne piškavega oreha, ako ne stoje na stališču razrednega l*>ja. Delavske organizacije, ki podpirajo kapitalistične kandidate v volilni borbi, so izgubile pravico imenovati se: delavske, ker pomagajo včvrstiti moč kapitalistov — zakletih sovražnikov delavstva. Slovenski delavci, ki ste zdVuženi v unijah povdarjajte ob vsaki priložnosti, da je dolžnost vsacega zavednega in organizovanega delavca, da glasuje v jeseni za socialiste, ako hočete, dat nan) bode kedaj sijalo solnce svobode. Josip Loggfan. Razgled po svetu. Iz rusko'japonskega bojišča. K11 ropatkin je v daljšem govoru navduševal ruske vojake, mej drugim je povedal: "Do sedaj je sovražnik svoje čete razpostavljal tako, da hi nas obkolil, radi tega nas je napadal, kedar je bilo njemu všeč. Ali sedaj je prišel trenotek, |h» katerem je hrepenela vsa vojska, da lahko vsilimo Japoncem našo voljo, kajti iitaiulžurska vojska je tako številna, da lahko pričnemo prodirati naprej." Po končanem govoru je dal Ku-ropatkin jwvelje za napredovanje. Pričel se je boj mej predstražami. Jfapouci se unjikajo na celi črti v svoje utrdlie. Nekteri Rusom prijazni listi pišejo že o velicih ruskih zmagah, kar je navadna laž, ker sploh še ni prišlo do kake velike bitke. Lokavi Japonci se bodo najbrže umaknili do svojih utrdb okolu Lia-ojana, ali kacega druzega ugodnega terena za bitko. Dokler zopet ne pride do večje odločilne bitke, toliko časa je neumnost pisariti o ja-pouskih ali ruskih zmagah. Poročevalec "Morning Poste" poroča, da je general Stoessel izjavil, da se ne more držati dlje kot do 1. decembra. Za resničnost tega poročila ne moremo jamčiti, ker Ktisi o tej izjavi molče. Z ene strani se |Kiroča, da se bodo Rusi v Port Arthurit udali kmalu, z druge strani se pa čuje. da so Japonci vsled velicih izgub pobiti. .Nemški pa mik "China", kapitan Cirobbe. je pri Vladivostok!! trčil ob mino ter se (»topil. Japonci so zaplenili angležki par-nik "Tishing". ker je hotel prodreti blokado okolu Port Arthura. Angleško. V seji mestnega sveta, v .Man-cheStrti -e trgovine v industriji bombaža približno 40—50 tisoč ljudi v mestu, ki umirajo počasi lakote. Enake razmere so v Londonu in družili večjih mestih na Angleškem. Po mestu Manchestru se imenuje nauk, s katerim se uči. da je svo-liodni l>oj gospodarskih sil koristo-noseti za splošnost. Razširjevalci tega natika so pobijali vedno nauk, ki ' uči omejitev posameznika za splošno korist. Kakšen sad je obrodi! svobodni l»oj gospodarskih sil za občno korist? Ta hoj nam je prinesel, da gospodarsko močnejši izkorišča slabe išega. da v mestu, ki šteje pol milijonA . prebivalcev, 40—10,000 ljudi umira lakote. Rusija, V Lodzu. na ruskem Poljskem je prišlo pred zadnjo nedeljo do velicih delavskih demonstracij. Delavci so korakali po mestu ter peli j revolucionarne pesni, kasneje soj pobili policijskemu predsedniku | . Canowskyu s kamni vsa okna. Z golimi sabljami so udarili policaji na delavce. Ali flelavci se niso 11-maknili, pričeli so streljati iz revolverjev na uniformirane biriče 1 Ko je prišla vojaška pomoč so aretirali kacili 500 delavcev. V Petrogradu so zaprli 8 oseb, ker so na sumu, da so vzdržavali tajno tiskarno, v kateri so tiskali revolucionarne Spise za ruski narod- Na stotnika Bykova je streljal neki Armenec, Našim čitateljeip je znano, da smo svoječasno izročali, da je stotnik Bykov zavratnp napadel armensko ustaško četo, Id je prekoračila rusko-turško meja \ tem slučaju se je šlo za maščef vanje. V mogočni iti sveti Rusiji pokal na vseh krajih! Španija. Večji dnevniki [>oročajo, da išče! španska vlada 800 milijonov |>ezet; ( 160 milijonov amer. tolarjev) |>o-sojila, da bi si zgradila zo[>et moč-! no hrodovje, ki je bilo svoječasno |K>končano v vojni z Zdr. državami. V izsesani Španiji, ki je vsled farškega gospodarstva prišla skoro na boben, umira ljudstvo lakote. Earška vlada ne |>otrebuje denarja za gladilo ljudstvo, ki je že večkrat skušalo strmoglaviti vlado, temveč za bojne ladje — za, moril-110 orodje. Tako je socialno delovanje vlacf v vseh kapitalističnih državah. Mar je dandanes koroni- 3 piranim kapitalističnim vladam ljudski blagor. Njim se gre le za morilno orodje, s katerim lahko še v bodočnosti drže gladno ljudstvo v sužnosti. Današnje kapitalistične vlade so podobne druga drugi, kakor jajce jajcu. Vsaka kapitalistična vlada, naj že l>ode farška, ali pa brezver-ska stremijeza enim ciljem QjLsJH spodafskSn polju: fssesavajmo ljudstvo loko dolgo, dokler je tako nemirno, di 1 si do vhfi kašo ras glaro, Nemčija. V nemški jugozapadni Afriki se je Nemcem zopet na slabo obrnilo. Drugim črnim ustaškini rodovom so se pridružili Vitboisi, ki so bili jedro domače kolonialne vojske. , Nemci jih večinoma rabili za ogledoško službo. Pred nekaj dnevi je širokoustni general Trotha hrzojavil, da so vodje Hererov ne-složui. Seveda, se je prav debelo • zlagal, kar dokazuje ustaja Vitboi- , sov. — Nemška, roparska, kolonialna politika hode v Afriki doživela , najbrže isti poraz, kakor svoječasno , talijanska v Abesiniji. Dobili bodo, kar iščejo. Nemški idiot, Viljem II. je imel v Dancigu pri otvoritvi višje teh- | nične šole daljšo govoranco. Dasi | so morali evropskega klovna, Vilje- ( ma II. operirati radi sifilizma v grlu, vendar noče odnehati s svoji-mi neumnimi govori, ki so vsem narodom le še v zabavo. ktr m: po plitkosti ne razločujejo mnogo od govorov raznih norcev, ki so zaprti .. . . 1 v norišnicah. Socialistično glasilo "Volkszei- | ttiug" poroča, da so načrti bojne la-dije "Braunschweig" ukradeni ter j prodani angležki vladi. Znano je tudi, da so načrti za podmorske tor- ( l>edovke prodani Rusiji. Ravnate«-ija ladjedelnice "Gecmanic" v Kielu . SO aretirali, ker je zvršil to tatvino. | — Uboga kapitalistična človeška družba I Tvoji stebri kradejo v . vseh deželah kakor srake. . 1 Nemški narod je Ogorčeni Mor- , da radi tega, ker nemški idiot. Viljem TI. pošilja sinove nemškega < naroda v jilgozapadno Afriko, da < jih tam more črni rodovi, ali da : umirajo za legarjem? Ne! Kaj | stičnega vendar ne smemo še pričakovati dandanes. Nemški narod ; «e je vzdignil proti svojemu cesar-' ju. ker hoče Viljem II. pregnati i radi svojega svaka vladujočega < kneza Leopolda v Lippe-Petmoldu. 11 Na tisoče Detmoldcev protestira • proti cesarjevi odredbi — Ljuba 1 domovina nI se ti treba bati notra- t njih sovražnikov, dokler bodo tvoji prebivalci sklepali n!k shodih ojstre resolucije v korist vladajočim kne- j < zom. Troni po božji milosti pri-1 i znanih kraljev, cesarjev in knezov 1 «0 še trdni! ji Italija. S\vti oče v Rimu, siromašni jet-: nik v bogato opremljenih vatikanskih sobah hi rimskokatoliški papež je |k> svojih ministrih — kardinalih izdal ukaz, da prično vsi katoliški listi po večjih evropejskili mestih1 sveto vojno proti francoskemu mi-nisterskemu ])redscdniku, Combesu. To Ixxlo zojiet lagali in obreko-vali, da se IkkIc kar kadilo. Seveda. |)omaga!o ne bode nič, ker rta Fran-cozkem so minoli časi, ko so imele blagoslovljene laži privlačno silo. I'bogi papež. Daleč so zašli ljudje ua tem grešnem svetu! Za tvoje kletve se nihče drugi ne zmeni kakor siare, histerične in opravljive tcrcijalke. Belgija. Sodišče v Verviersu je obsodilo župnika Dobbelstcina na eno leto ječe in zgubo državljanskih pravic za dol>o |K*tih let. Sveti mož je spolno zlorabil dečke, ktere je učil veronauka in ministrante, Te svinjske orgije je obhajal v zakristiji in svojem stanovanju, Večinoma so bila vsa hudodelstva že zastarela. Sodišče je izdalo ukaz, da se aretira ubeglcga župnika. Najbrže bode ta ukaz malo pomagal, ker imajo sveti in pobožni kutarji iz-borna skrivališča za svoje stanovske tovariše — svinjarje, da se jim le redkokedaj pride do živega. Ameriške vesti. i ————— Današnji človeški družbi v spominsko knjigo, Charles Carpenter se je otroval, ker ga je "United States Leather Co." odslovila iz službe, češ da je prestar. Charles Carpenter je bil pri jonienjeni družbi kot knjigovodja v s|vl,In |L., jO 1,,J šc }e 4o itar. Kdo ga hoče radi samomora obsojati ? — O11 ni hotel prosjačiti za miloščino in odšel je tjc prostovoljno, kjer ni ošabnih delodajalcev in |K>nižnih delojemalcev. Kaj preostaja dandanes proletarcu druzega v veliki ameriški repiibliki? Ko je človek 35 let star ni |x> nazorih kapitalistov za delo. J11 človek, ki ne poseduje nič je obsojen v smrt, 011 mora obsodlx> 1 /.vršiti sam nad sabo. Cimdalje bolj se dani v državi, v kateri vlada ši- ' rokoustno prepoveduje, da je dosti : kruha za vse, mej tem ko so prole-tarci prisiljeni, ako so stari prekop 40 let za zadnji denar kupiti si vr- 1 vico ali strup, ki jih reši gorja in zla — današnje gnjile korumpirane človeške družbe. 22 ur v službi. ! Sodnik Schwarz v Philadelfiji je . spoznal krivim Johna F. Fleischut- | ta, strojevodjo pensilvanske želez- ( nice, ker je baje zakrivil, da je trčil , ob drug vlak. Strojevodja je iz- , javil, da je bil 22 ur v službi in vsled tega zaspal. Njegov kurjač , ie izjavil isto. , Sodnik Schwarz je svojo imenit- j no obsodilo vtemeljeval s tem, da , nima človek i>ravice, ki ni v |>osesti , vseh svojih fizičnih moči, oprav- . Ijati služiio na železnici. K temu je pa še pristavil, da je dolgotrajna | služba jalov in ničeven izgovor. ; Ta obsodba dokazuje, da je sod- ( nik Schwarz še jako zelen v žele- j zniški službi, zajedno pa poslušen ( zagovornik železniških kraljev. Ako | bi strojevodja izjavil svojim predstojnikom, da mu, je nemogoče j ! zvrševati službo, da je truden, tedaj j ^ bi železniška družba posadila stro- ^ jevodjo 11a cesto. Skrajni čas je, da občinstvo ja-1 vno pove ameriškim sodnikom v |, 1 d>raz, da naj provzročitelje železni-! . ških nesreč iščejo mej lastniki že- 1 leznic. ki s svojim romarsko izkori- ! šečvalnim sistemom prirejajo dan! ' za dnevom morije na železnicah, j lastniki železnic so miljonarji. j' Za te vrste ljudi niso zidane ječe in prisilrfe delavnice Te vrste'palače «0 zgrajene le za delavce, ki s svojimi krvavimi žulji rede postav- j t no dovoljene roparje, tolovaje in; t morilce j f Vsaki zaveden delavec, ki misli c s svojimi možgani bode v jeseni j 1 glasoval za socialistično stranko, ki • se edina bori proti postavno dovo- \ Ijenim roparjem, tolovajem in mo- < rilcem. s r 1 Republikanska stranka-tepe ~ samega sebe po zobeh. ' j Republikanska stranka dokazuje 11 s s\-ojitni statističnimi dokazi vprav 1 mojstersko, da temelji današnja ' človeška ilružba na roparskih ha-' čelih, da v današnji človeški družbi " majhna peščica živi o žuljih in sra- • gah ogromne večine delavcev. Re-" publikanska stranka je hotela s sta- • tističnimi dokazi pri volitvah riba'- ■ riti v kalnem, v resnici je pa loput-' nila samega sebe zobeh. Iz poročila republikanske stranke ■ posnemamo, da se je leta i860 prt-' delalo za $1,885,861.676 manufak- ■ turnega blaga, Delavci so dobili ' ^78,878.«>66 plače, torej 20.09 od* stotkov. \'se drugo je pa šlo v že|)c kapitalistov. , Leta 1870 so inainifakturni de-, lavci izdelali za $4,232,325.442 blaga. plače so dobili le $775,584.343, , torej le 18.33 odstotkov. Leta 1900 so manufakturni delavci izdelali za $13,039,279.566 blaga, na plači so pa prejeli le , S2.330.578.010, torej le 17.87 odstotkov. Ako pregledamo prosperito, ki je osrečila delavce v Zdr. drž za časa slavne republikanske vlade, kteri nekteri slovenski listi pijejo slavo, tedaj vidimo, da je zaslužek delavcev od leta i860—M/x> padel od 20.0L) odstotkov na 17.87 odstotkov. Te številke, ki razkrivajo kapitalistično roparsko gos|x»darstvo v pojiolni nagoti, si niso izmislili revolucionarni socialisti, temveč jih i jo razglasila republikanska stranka sama, ker je mislila, da ima opra-! viti v samimi te[»ci. Delavci, ki nočejo biti sužnji kapitalistov, ki zahtevajo poln zaslužek za svoje delo, bodo v jeseni glasovali za socialiste — za Dcbsa in Hanforda, - l^olje irr da vobmkriffT propademo, kakor da volimo za sužuost in zmagamo! S tem geslom pojdimo od leta do leta v volilno l»orbo, dokler ne zmagamo, dokler ne rešimo vseh ljudi kapitalistične kuge. Plen kapitalistov. Kako krasno cvete kapitalistično roparska obrt, dokazujejo te Ie statistične številke: Leta 1870 je prišlo na vsacega prebivalca $780 premoženja. Ker so delavci |>ovprečno zaslužili na leto le $377, torej so kaoitalisfi vsacega (»sameznega delavca oro- , paii za $403. Leta 1880 je prišlo $870 premoženja na vsacega prebivalca. Od 1 tega premoženja je dobil delavec le $346, torej $31 manj, mej tem ko je plen kapitalistov poskočil na $52^; torej se je v desetih letih pomnožil za $178. Leta 1900 se je pa plen kapitalistov povišal na $800, torej za $207 več kakor v minolem desetletju. Torej ni čudo, ako« obe kapitalistični stranki — republikanska in demokratska, tako besno zagovar- ' jati današnji kapitalistični družabni J red, ki dovoljuje izkoriščevalcem. \ da izsesavajo ljudstvo v republiki • "vrlih" in "svobodnih" mož. Ako si ogledamo to-le lestvico, ' ki nam kaže, koliko denarja bi pri- ' šlo na vsacega državljana, ako raz- ; delimo zaslužek delavcev in plen 4 kapitalistov ntej vse prebivalce Zdr. 1 drž., tedaj dobimo tole sliko: 1 I.eto: Zaslužek Plen dela\cev. kapitalistov. 1 11870 ......18.33 .'.......$403 1 j 1880 ......17.65 ........ 524 ' j 1890 ......20.18 ........ 593 ' I 1000 ......17.87 ........800 AH ni povsem v redu, ako so de- ■ lavci povsem nezadovoljni, ko vidi- ( ! jo. da dobe kapitalisti za postopanje ^ IK-tkrat toliko, kakor delavci zi svo- ( j je trudapolno.delo? Ali naj se ču- ( idimo, ker vsled neznosnih gospo- ( j darskih razmer narašča število so-! cialistov ? Gotovo ne! h Ameriška pravica. , CikaJki državni pravdniki niso le;1 I neizprosni preganjalci hudodelcev. ! temveč so pogostokrat prav uljudni ; ; napram težko obdolženim zločin-; i ■•em. V četrtek, dne 7. oktobra so 11 ootratili mnogo časa. da so sestavili j ( seznani^ rojstnih krajev vseh žrtev, ki so p »ncsrečili v "Iroquois" gle- t dališču. da bi dobili nepristranske 1 i voljo ulx>ja državljana:- James E. |C'ummings-a iti Tliomas J. Noo-I nan-a. To imenujejo naši državni pravilniki nepristransko porotno sodišče. Ako bi sedeli na zatožni klopi j delavci, ki so v obupnosti za časa stavke zvršili kak prestopek, ki je v očeh zaščitnikov današnjega božati stvenega, družabnega reda hudodelstvo, tedaj bi niti eden držami pravdnik ne genil z mezincem, da bi obtožencem preskrbel nepristran-, sko jiorotno sodišče. Zgodilo bi se i vprav nasprotno, o Čemur nas uči obravnava izza leta 1886. Posku-j šalo hi se s podkupljeni pričami, policijskimi ogleduhi obtežiti zato-, žence, da bi jih tem hitreje spravili na vešala. Sedaj, ko se gre za liogatc državljane, dasi je njih krivica povsem določno dokazana, se trudi državni pravdnik, da bi zliko-vce rešil kazni. Naše državnike, |H>litikarje in farje pa kljub tenm , ne oblije rdečica, ako na patriotic-nih veselicah povdarjajo, da smo pred zakonom vsi enaki. Kapitalistično gospodarstvo. Sleparstvo, korumpiranost in goljufija gotovo "špaticirajo" na prvem mestu v veliki ameriški republiki. Še eno lopovstvo naših meščanskih jjolitikarjev ni' vtonilo v morju pozabljivosti, že se poroča o druzem, še l»ofj |xxllem in umazanem. \' B11 ffalu so morali posestniki liordelov, igralnic in nekateri gostilničarji, ki so hoteli imeti |wlicijsko varstvo, kupovati premog in jestvi-ne v prodajalnicah i>olicijskih komisarjev. Mestni očetje so prodajali |>ogodbena dela tistemu, ki jih je liolje plačal, Dobivali so od $3 —$3000 |XKlkupnine. Višji šolski uradniki so na račun prodajalcev šolskih, knjig potovali v Cajjfornijo, wkwr^iz hvaležnosti podpirafr-prtKlajalce Šolskih knjig. \' tem malih vrsticah se zrcali propadla morala današnje človeške družbe. V človeški družbi, ki temelji na trgovini, se za denar kupi vse. Čast, poštenje, pamet službe, ženske, možki vse — vse je za denar na prodaj. Ako hočete, da se to zlo — [»odkupovanje vseli človeških vrlin odstrani, da se povzdigne javna morala na višjo stopinjo, tedaj glasujte v jeseni za socialiste, ker se socialisti edini bojujejo za preosnovo današnje človeške družbe, ki pogineva v korupcijskem blatu in nemoralnosti. Vsak glas, kterega bodete oddali za socialiste, bode glasen ugovor proti krivicam, ktere uživa delavno ljudstvo v današnji človeški dru/bi vsak glas borle zadel boljše nasprotnike delavnega ljudstva v srce, kakor kroglja iz puške, repe-tirke. — Slovenci glasujte za socialiste! Kapitalistični umori. V bližini Scrantona, Pa., so se v Peck rovu vneli plini, kar je prov-zročilo eksplozijo, pri kateri so 4 premogarji izgubili svoje življenje, 7 jih je pa težko »ranjenih. Vzrok? Slaba ventilacija vsled požrešnosti kapitalistov in pomankljive varnostne naprave. Seveda bodo kapitalisti po stari navadi trdili, da so malomarni rudarji sami provzror čili nezgodo. Saj mrtvi, ki so bin najbližje raztrelbe, ne morejo govoriti. Kapitalisti bodo pa še v prihodnje morili premogarje ter širili mej družinami ponesrečenih pre-tnogarjev glad in bedo, ker vedo, da se jim pri tacih umorih ne skrivi niti las na glavi. Pri Warrenburgu, Mo., sta osebni in tovorni vlak trčila drug ob druzega. Posledice,: Okolu 50 o«eb-mrtvih, okolu ,70 pa ranjenih. Seveda bodo naša sodišča, zopet spoznala krivim kacega čuvaja, ali pa strojevodji, ki je bil uže nad 20 ! ur v službi. V St. Gaw predoru, ki veže Port. Huron in Sarnio se je pretrga! I vlak. Vsled dima so se zadušili: I Vlakovodja, dva zavirača, dva železniška delavca, ki sta hotela rediti ponesrečence in strojevodja, ki I ie šel iskat odtrgani del vlaka v predor. Vzroki: Slaba ventilacija, (orel krivda kapitalistov. Tako se trmože kapitalistični u-inori dan za dnevom, ne da b' bili kapitalisti radi teb umorov kedaj "Glas Svobode" [The voice p? Liberty] Prvi svobodomiselni list sa slovenski narod ;> Amerik'. "Glas Svobode" Izide vsaki petek ID velja za AMERIKO: za celo leto................$1.50 za po! leta .................78c za evropo: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron 0 Kiiutrd nt the I'oit Olfln »l Chlc»«o, lil., nt vcntiil CUu JUtler Subecrlptlon $1.50 per year. Advertisement* on ajtreemenv. Naslov za dopiso in pošiljatvo jo •ledeei: 'irlas Svobodo' 5t»3 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. . Dopisi. Pismo Iz Wisconzina. Med državami Zdr. drž. se poleg svoje lepe lege ob michiganskcm jezeru odlikuje še posebej država Wisconsin po svoji politični upravi. Ta država ima ustavo, kakršno pogrešamo pri marsikateri njeni sestri. Posebnost te države se zrcali v tem, da se laliko vsaki prebivalec že po kratkem bivanju posluži volilne pravice, izreče svoje mnenje, kakršno li bode gospodarstvo. Zakon glede volilne pravice v tej državi je povsem hvalevreden, kajti vsaki državljan, ki biva eno leto v tsj državi, že ima pravico udeležiti se vseli volitev. Lahkoumnevno je, da pod tacinii pogoji veseli vsacega politično delovanje, da si skoro vsakdo šteje v dolžnost postati član kake politične struje, da tudi on pove svoje mnenje ob času volitev o gospodarstvu. Posebno koristonosna in umestna je ta ustava za socialistično gibanje, ki je mej vsemi državami v veliki ameriški republiki na prvem mestu v Wisconsinu. Zavedne delavske mase so že večkrat pokazale v tej državi — v raznih mestih, da se zanimajo za državljanske pravice in dolžnosti. Lepi vspehi, ktere so dosegli socialisti, ki imajo povsem različen program o«! zastarelih, korum-piranih strank, govore jasno o tem. Ugodni vspehi v državi Wisconsinu za socialiste so deloma pripisati dobri ustavi, deloma pa razsodnosti delavcev. Oglejmo tudi roke za naturalizacijo. ker volja in zavednost ne odlo-čujeti vedno v današnji človeški družbi, pač je pa vsak posameznik odvisen od razmer, ki včinkujejo na fjj^p. Ako govorimo o Wisconsinu in naraščajoči pt>Hti$ni^ moči socialistične stranke v deželi sami-tedaj moramo priznati nehote, da so ti vspehi sad ustave, ki daje naseljencem kratek rok za naturalizacijo — po enem letu volilno pravica za vse zastope. Naseljenci, ki prihajajo iz Evrope, so večinoma pro-letarci. ki, imajo morda več pojma o sodjalizmu. kot demokratizmu in republikanizmu. Takih enoletnih naseljencev je hrez dvoma v Ameriki največ; le žal, da nimajo vse države v naši republiki*enako ustavo. •• 1 - Med tem ko wiskonzijski volivcc lahko voli dvakrat v dobi jwtih let predsednika, se ne nudi naseljencu niti enkrat prilika voliti predsednika v državah, ki imajo ustavo kot država Illinois, v katerih se zahteva štiriletno bivanje v Zdr. drž. in enoletno bivanje v državi sami, torej skupaj 5 let. To so razlike, ki so vsekakor tehtne. Zmage, ktere so dosegli so-cijalisti v Wisconsinu letošnjo spomlad, so odprle oči ameriški denarni aristokraciji, in videti je, da je pričela upoštevati stranko, ktero je prezirala doslej. Strogi opazovalec tega velikanskega gibanja socijalistov vsled ti godne ustave, zaključuje, da bode Wisconsin prva država, ki bode spremenila današnjo ol»činsko upravo v skupno — v socijalističtio. Seveda, ta za državo koristonosna socialistična uprava še ne bode brez napak, ne stalna, ker je Wisconsin le del ameriške republike, le del teh držav, ki se v bistVu razto-. čujejo, m če treba tudi nasprotu-; jejo. Vse notranje soe. gibanje bo merodajno le za Wisconsin, kakor tudi v d nizih državah le za- dotiČno dr/avo saipo Združili se bodo le tam. kjer zahteva splošnost za splo-?nrwt — skupne volitve za predsednika Zdr. drž. Ali tu opazujemo počasen napredek. Kljub tej počasnosti bodemo prej ali slej prišli do socialističnega gospodarstva v vseh državah. Krepko gibanje naših »drogov v j da Ixjdc naša mladina vživala vsaj nektere sadove socijalistične agitacije. Popotnik. Bog in vera. Začetek edino*prave, svete, rimsko katoliške cerkve se začenja s židovskimi pravljicami, o stvar j en ju sveta, človeka in angeljev. Neskončni, vsegamogočni, vclemodri, vseljube-znjivi in milostjivi bog se je naveličal samotariti v prostranih nebesih. Baje se je dolgočasil nad oblaki in prišel jc do zaključka, da si mora nekaj ustvariti, kar ga bode zabavalo ali mu pa stavilo sive lase v glavo iu njegovo dolgo gosto brado. Izdelal je iz ilovice v potu svojega obraza človeka po svoji podobi, dasi je vsegamogočen, vdahnil mu dušo ter ga postavil v raj, katerega je v šestih dneh kar z besedami ustvaril. Sedmi dan je bil pa kljub vsem svojim vrlim lastnostim tako utrujen, da je moral počivati. Dobri oče in stvaritelj človeka jc prepovedal svojemu živemu in razumnemu izdelku jesti sad zavednosti, ker jc hotel v človeku imeti sužnja, nekako igračico, s katero bi se poigraval, kadar bi se dolgočasil v nebesih. Ali človek se ni zmenil za zapoved božjo. Jedel je sad zavednosti, za kar ga je neskončno usmiljeni bog zapodil iz raja. Pri vratih je pa veleljubeznjivi bog postavil angel ja z mečem v roci, da hi posekal neiiokorncga človeka, če bi ga še kedaj skominjalo po raju. • Z angel ji jc imel velemodri bog tudi posebno smolo. Le-ti so se spuntali ter so hoteli ustanoviti v nebesih nekako republiko. Ali vsegamogočni liog je bil preslab, da bi premagal puntarje. pozval je njemu udane angelje, da so puntarje iz ne-bc* pometali v pekel, kjer vsled božje neskončne usmiljcnosti trpe večne muke. Dasi je l>og človeka in angelje kaznoval, vendar ga niso hoteli častili grešni ljudje. Zabredli so v malikovanje, častili so l>oga po svojih nazorih. Sedaj se jc pa bog v svoji sveti jezi tako raztogotil, da jc pokončal s splošnim ponlavom vse ljudi razun Nocta in njegove družine. Ko so se ljudje zopet pričeli množiti in obračati Jehovi lirl>ct, jc vse-gavedni bog spoznal, da je ustvaril grozne propalice, katere odreši le daritev njegovega lastnega sina večnega pogubljenja. VelcmudH in krvoločni Jehova je poslal golobčka nad Marijino glavo, da mu njegova senca porodi sina, ki se je imel žrtvovati za ljudi, katere je ustvaril napačno. Učeni teologi imenujejo to dejstvo: skrivnost sv. trojice. -■».- Človek, ki ima zdrave možgane so mora vprašati: "Ako je bog vse-gaveden, čemu je ustvaril te propalice. ko je že pri stvaritvi vedel, da bodo i »ostali sami pridaniči in da bode treba žrtvovati svojega lastnega sina zanje? Čemu neskončno modri liog nad oblaki čepi ter gleda, kako car, ha-tjttška pošilja najboljše slovanske sinove v smrt na Daljni Vztok. čemu se ne zmeni, ko krvoločni Tur-Čini koljejo in davijo Macedonce in Armence? Čemu se ne gane, ko nemški idiot. Viljem drugi pošilja svoje hlapce v Afriko morit mirne afriške rodove? Vse vere so jednake. Na eni strani se nam predstavlja lx>ga kot najpopolnejše bitje, na drugi strani se pa istega prosi, da bi nam i>omagal pobiti in |K>klati naše nasprotnike. Na eni strani ponižnost, na drugi pa maščevanje. Torej ni čudo, če so mej nami duhovniki a la riekavec, ki smatrajo svojim najvišjim ciljem, striči in izsesavati naš narod, dokler le nese. Ali dragi rojaki! To je naša krivda. Zidajmo mesto trgovskih his za lenuhe v črnih suknjah šole in bolnice in tudi našemu narodu se bodo obrnilo na bolje. laz sem prepričan, da bi bilo za slovenski narod najboljše, čc bi vsi farji tako naredili, kakor neki kranjski kaplan, pisatelj "Žrtev razmer" _ naj bi se poobesili. postrelili in otrovali, — Ali mislite, da nimam prav?? .1: KlcttienU?. Koledar *a leto 1905. Cpravnistvo "Glas Svolwde" ln»-jde izdalo za leto 1 M) prvi koledar. ostava ne odpravi bridkosti srca, katero jc provzročilo vsaj do ločitve nesrečna zakonska zveza. Vsi smo ncučeui igralci zakonske igre, katero pričnemo brez pravih postav in zakonov, brez podlage, na ta ali drugi način večinoma brez pomoči in tudi v slučaju vdovstva ali v ločenem stanu z nezadostno izkušnjo. Zakonsko igro pričnemo na lastno |>est, večinoma v predstavljajoči si sreči, veselju in sladkih uricah med nezvezano, prostovoljno ljubeznijo; med tem pa pozabimo na vse, nam vsaj iz govoric iu čtiva znane, brezštevilne grozne llibe in bridkosti, povzročivse po vstopu v zakrament sv. zakona. Največja nesreča za človeštvo je, da nimamo znanosti in i skušenj že ob rojstvu, marveč še le ob koncu življenja, ko smo že vse nam med življenjem naložene vloge izigrali, in lie |*»trebujcmo več drago kupljenih naukov. Ob času izbiranja ženina aH neveste |K>trehovali bi vso občno svetovno modrost; ojster, natančen vpogled v značaj osebe, s katero hočemo deliti zakonski jarem; potrebujemo najobširnejšo človeško znanost in iskušenjo. In kaj posedujemo? Ničesar na zemlji kot brezmejno nevednost in neizkušenost ter neumno zaupnost. Ob dveh različnih starostnih stopinjah so ženske pripravljene vzeti vsakogar, ki nosi hlače; to jc ob 17. iu -7. letu. Ako 17. letno dekle ne Jobi moža, je temu največkrat kriv nje Varuh; kajti cvetoča in razvijajoča dekleta si pijane ljubezni predstavljajo, da oživljajo nagnjenost možicih src do njih. in čutijo se hvaležne. ako jih olrtem času njim do-padljiv ljubček reši iz .samskega stanu. Neizkušena 17-lctna samica si ne razlaga posledic ljubezni in ne predstavlja pogoste grozovilosli sv, zakona, zatoraj je vsikdar, brez pomisleka, da jc Ijbbeztn le kratke sanje njene mladosti, pripravljena reči "da". (Konec prih.) Pismo iz Clevelanda. 11. oktobru 1904. Zopet smo imeli krasen, zabaven večer v nedeljo 2. oktobra t. I. Naši gledališki diletantje so nas izne-nadili z tremi igrami, ki so izborno vspele. V ol>eh igrah — "Klobuk" in "V spanji" so bili vsi igralci povsem na svojem mestu. Ako povemo. da jc sosebno prva igra zelo težka za vprizoritev, tedaj moramo priziiati, da so se vsi igralci potrudili za dober vspeh. Gluma "Zaljubljeni Matiček" jc žela obilo smeha. Se |h> končani igri jc občinstvo navdušeno ploskalo igralcem, kar dokazuje, da so bili tudi tukaj vsi igralci kos svojim ulogant. Zadnja igra, ki je zajeta iz domačega življenja, je žela največje priznanje s strani občinstva, Vsled tega pri|K>ročamo dramatičnemu drltštvu. da bi v prihodnje sezalo le po domačih igrah, ki so pri občinstvu najbolj priljubljene, ogiblje ■ nai se »a tujih, težkih iger. > ' IŠCEseod 10 -VI »turo hišno in šiviljo. Ponudbe naj se I uši je jo peni šifro "K" upravlitvn *•< »Ijis Svoliode" Zadnji čas zii vpisovanje v .volilni seznam je dne 1K oktobru od H ure zjutraj do !» uri zvečer v {'hi-cagi. Kdor je voliler naj se omenjeni dan oglasi v pisarni, v kateri se sestavljajo volilni imeniki. Društveno vesti. DrUStvo "8lavlja" 4t. 1. 8. N. P, J. v Chlcagu. HI., ima evoJo redne mesečno sojo vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni ' dvorani na 687 S. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" št. 1 S. N. P. J. v Steel, O. ima svoje redne mesečno sejo vsako prvo nedelji) v mesecu v prostorih brata •! o h n R e b o 1 a v Steel, <).. DruStvo "Naprej" 6t. 5 8. N. P. J. v Clevelandu, O., Ima svoje redne mesečne seje vsaki prvi Četrtek' v meacl v prostorih brata J. Medena zvečer ob S uri. Anton Benedlk, tajnik, 1778 St. Clair St. DruStvo "Bratstvo" St. C 8. N. P. J. v Morgan, Pa., ima svoje redne me seCno sejo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-Clča na Sygon. V mnogoštevilnem pristopu k oraonjenomu društvu vabi Odbor. Društvo "Bratoljub" St. 7. 8. N. P. J. v Claridge, Pa. Ima svojo redno mesečne seje v; ako prvo nodoljo v mesecu v dvorani ncmSke zveze. SomiS-Ijonlkl r«' vabijo v druStvo. DrU«lvo "Delavec" St. 8. S. N. P. J. v So. ChlraK", III.. Ima svoje redne mesečno seje vsako prvo nodoljo v mesecu v društvenih prostorih na 1019 Green Ray Ave. Društvo sv. Petra in Pavla. ,1. S. K. .1. poživlja tem potom »se svoje člane, d« se redno vdeležujejo sej dne 18. vsacega meseca v društvenih prostorih 1207 S Santa Fe Ave.. PUEBLO, COLO. Bratsko druitvo "Sokol" J. 8. K. J. Ima vsako tretjo nedeljo v mesecu svoje redne mesečne seje v društvenih prostorih na 315 Northern Ave. Kdor vstopi v druStvo do dne 31. dec. t 1., ne plača vstopnine. DruStven! zdravnik Je dr. Chr. Argyr, 1210 Berwlnd Ave. /a ninogobrojnl vstop se prlpo^ roča Odbor. NAROČAJ svojh obleke pri Charles Tyl-uj priluhjeneiiui unijiskemu krojaču 772 So. Halsted na vogalu W. I9th Place kieisti in popravlja tndi ženske in molke obleke. Gospod Tyl je Slovan ter dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega delu ter nizkih een. 1 pgr I w >//-— vm Edina vitmrna, ki loči najboljie kalifornijska in iniportiruna vinu. Kdor pije naše vino, Inli, da še ni nikdar v svojem življenju pokuBil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! SLIKA PREDSTAVLJA uro za damo. Pokrovi so pretegujem z zlatom Uold filed, jaiuoeni zn 20 let. Kole-sovje na razpolago Elgin ali NValtham. Zdaj samo $12.50 I MoJ, osreči svojo ženo in kupi ji uro zn liožično darilce. Jacob Stonich 8» E. MadlNOii Nt. Cliieago, lil. i 44 HU E ISLAND AVE. ( HICAUO, ILL. Telefon .Morgan 4iK<, Vspeh v življenju. Nikdo ni močnejši nego je njegov želodec. Človek je lahko duhovit kot Tavllcrand in ima talent kot Edison, ali če pa njegov želodec ne more prehavljati hrane, lx> njegovo življenje brezvspcšno. Ojaci si želodec, da boš lahko jedel vse. Toda zato pa moraš jemati Severovo želodčno grenčico. Ta znamenita grenčiea bo odstranila nečiste snovi, |>ospcšila naravno izdelovanje želodčnih kislin in uravnala ves |>rebavni sistem. Ni samo začasna, umetna pomoč prebavljanju, icniveč tudi zanesljivo znanstveno zdravilo, ki b> 'n vedno ozdravilo bolni želodec. Cena 50 ct. in $1.00. Kjer dva zdravnika nista mogla pomoči. Moj brat je spomladi obolel. Poklicali smo zdravnike, toda ti mu niso mogli pomagati. Jaz sem mu tedaj ijasvetoval Vašo želodčno grenčico. Kakor hitro je |Hirabil jedno steklenico, je bil zdrav. S spoštovanjem J. Dubsky, Stanton,Neb. Jih hoče eno dvanajstino. Poskusil sem Vašo želodčno grenčico in s]»inal, da mi zelo olajša bolečine v prsih. Vsled tega jih hočem kupiti eno dvanajstino, , fohti Zawiszewski, 39 Mc Henry Street, Chicago. Illinois. I Kako spati. Ali se katerikrat mečeš celo noč |>o |h»-|X)stelji in ne moreš zaspati? Tvoji razdraženi živci so krivi, da ne moreš s]«iti. [ Ozdravi si nervoznost s tem, da rabiš j Severov nervoton. i Zoj>et boš lahko užival sladko spanje { kakor v otroških letih. To ni zdravilo, I .ki omami, temveč znanstven živčni lck. j Cena $1.00. Ženska lepota. Ženska slalxilnost in bolezen ji škodujeti in jo oropati nje lepote prej kakor kaj dnizega. Vsaka ženska bi imela rabiti Severov ženski regulator. Odstrani namreč bolečine ter zabrani v -c nevarnosti in nesreče, ki se tako pogosto prigode p" rojstvu. Cena $1,00. j Mišični revtuatizetn sicer napada samo mišice, toda je lahko zelo hud in {»gosti napadi lahko vodi jo v kronični revmatizem. Severov revmatični lek je jedino zanesljivo zdravilo. Pre laga strup kisline, ki -c nabira \ ire'mrju in očisti ves sistem. \'zeto o pra\em Čašu bo ne-le -amo' preprečilo tetim\ tudi ozdravilo. Ona $1.00. Štej srčne udarce. le tvoje srce tolče neredno, slabo ali preveč močno, lahko slutiš bolezen. V V. lkem slučaju je varno, da vzameš Severovo srčtto totiiko, k; deluje naravnost na srčne milice, uravnava krvotok in ojači oslabljeno -rce. Cena $1.00. l'W F Severa Co.'^Sr Slovenska bodr(fej§ Podporna Jednota. | k sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 5M S. Centre Ave., Chicago, III. Podpre.Imxlnik: Mihael Stiukki.i, 510 Power Str., Johnstown Pa. I. tajnik: Martjn Konda, oCiil Tbroop St.., Chicago, III. Pom. tajnik: Frank pBTRli. •">•>:! Troop Str., Chicago,,111. Blagajnik: Fkank Ki.oiu'cau, 5M517 Ewing Ave., South. Chicago, 111. v i bAV. IU|)0VINAC\ P.O.Box 198 La Salle, 111. Nadzor- 1 jofJN Vekhčaj, 674 W. 21«» PI., Chicago, III. u,k,; | A nt«) s M l. A Dlč, Pil W. Mb Str., Chicago, III. 1 .t ,Tos, Duller, 410 Washburn Ave., Chicago, 111. Porotni J jIabtin Potokak, 5t»4 S, Centre Ave., Chicago, III. odbor: ( >i,)hok Mladič, 1517 S. Centre Ave., Chicago, III. . „ , .... t John VekWaj, (»74 W. 21st PI., Chicugo, 111. Bolniški ) jog dulleb, llti Washburn Ave., Chicago, III. odbor: | XsT0N Mladič, 184 W. 10th Str.. Chicago, 111. VSE DOPISE naj blugovolo društveni zastopniki pošiljati na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pa blagajniku Frank Klobučarju. Naš zastopnik Frank Petrič o-biskuje sedaj rojake po Michiganu In Mlnnesoti. Njemu lahko popolnoma zaupate v vseh zadevah glede. "(Jlas Svobode". Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICH-u HO 86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. MATIJA ERKLAVEC, j 183 W. I7th St. Chicago, III. j edini slov. krojač v Chicagi, j »o pripiroča rojakom v izde- ^ lovanje nove in popravljanje. staro obleke, katera bo izglo- ^ dala kakor nova. Vse po 1 zmerno nizkih cenah. Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj je največja in naj- popolnejša. Hi lah- xJtf ko ustreženi« vsace- •• mu nezadovoljnemu, '"^Wr ker prodajamo nove igl^M.: ^^MV je«eii*ke iti zimske l^^ll i-ll po $6.00 lili do $20. Nove zimske suknje po 85.00 (lo 820. Jugo-zapadni vogal Blue Island Avenue in 18. ceste. JRI.INKK in MAYKlt. lastnika. Obrnite se zaupno na nan > ^ > ^ ^ —. kadar hočete odpreti saloon iflt ifll W ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a balo Izborilo piv« je po e vi opeko kuhano, tako, da bodete vselej deLuli d«bro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, ta kur bodute dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno ' .dežano pivo (Lnger B<>er) v Bteklenicah. Te,, can., BREWINGi CO,-4 ^Ave- kje so dobi najboljša, najtrpežnejSa in najcenejša obleka? Kje?-Na 305-307 111 ne Island Ave. na vogalu 14. ceste! Naša zalogu jesenskih in zimskih oblek. površnikov iu zimskih Eiikenj je dovršena. Za predmete v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, kolikor zahtevamo za nje. Ako predmet ali obleka ne odgovarja ceni, za katero aino jo pridati, tedaj vrnemo denar. MOŽ K K OBLEKE raznih vrst od .........$6.0« do $25.00 M OZ K E 8IKNME » « ».........$6.00 14 $30.00 Popolna zaloga *rajr, perila, klobukov lil rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod. najboljšega kroja in najnižjih cen po $1.95 $2.50 $3.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 365-36/ Blue Island Ave. na vogalu 11 ceste. RAZNO. Nekaj za farškega socialista dr,. Kreka. Antialkoholik janež Evangelist I Krek govori jako rad o kapitalu, ki j pije delavcu-trpinu kri in mozeg. I Tekom enega leta je mož pod pro-tektoratorti ljubljanskega škofa prav ' lahkomiselno in brezvestno uprizoril več štrajkov in vedno je to opravičeval, da gre delavcu poštena plača in da se ga ne sme izkoriščati, ker je mislil s tem zvabiti delavce v farško stranko. Razume se samo ob sebi, da -se načeloma popolnoma strinjamo z zmedenim filozofom Krekom. Razloček med nami in meti Krekom je le v tem, da mi res hočemo socialno revolucijo, Krek pa o njej le govori. Ko bi imeli i Krek in sploh duhovniki res kaj zmisla za socialne reforme, bi to : najprej tam |»)kazali, kjer imajo za \ to priliko. A kaj vidimo? Kjer bi l imeli duhovniki priliko posvedočiti, | da res priznavajo delavcu pošteno { plačilo, tam se vsakdo lahko prqiri-l ča, da svoje uslužbence grdo in ne-t usmiljeno dero. Poglejmo si na pr. l usodo cerkvenih organistov. Zad-[ nji dninar zasluži dostikrat več kot [ tak organist. V Bostanju na pr., [ kjer župniku je znani Hiersche, ima * organist 120 K plače in v studenški občini hire za kakih 40 K, torej 160 K na leto, to je 40 krajcarjev na dan. Se arestant zasluži več kot ta organist, a kar zasluži, še tega ne plača župnik aH na milijone bogata cerkev, nego to plačajo faratii. Seveda ncmorc organist s takim zaslužkom izhajati in vsak zbeži. Zadnjega organista je Hiersche silil, naj hodi v "tabrh". da l>o mogel živeti. Seveda je organist pobral kopita in šel. Tudi drugod ni dosti bolje. V Dobrepoljah na primer Ima organist letnih dohodkov 275 gld., a nič stanovanja in župnika ni sram, da tako službo šc v listih razpisuje. nrganUti so nastavljeni zato, da ljudje rajše v cerkev hodijo, da torej župnik botje "kšeft" dela. Zakaj župniki teh svojih pomočni-■ kov ne plačajo dostojno, nego le vse sami jxizro, pri tem pa govore o socialni reformi. Vspehi farške agitacije. Zavidanja so vredni temeljito katoliški prebivalci Sulic Krajine. Ves *vet misli, da so to strašni reveži, laki reveži, da bi se jih še kamen usmilil. A glej, kaj čitamo o njih v zadnjem "Domoljubu"'. V dopisu iz Ambrusa čitamo: "Tudi mi nekoliko napredujemo. Štiri nove kapelice smo postavili Tri v enem letu, eno nekoliko poprej. V prvi lcajielici častimo Marijo brez madeža sjiočeto. Za zidanje druge ka* jielice so nas navdušili naš za vse dobro vneti precast iti g. župnik. Ta kapelfca je posvečena Mariji rožno venčani in stoji na samoti na križ-potu. Večkrat se tu |>omudi staro „ m mlado kleče v pobožni molitvi. Lttčica v kapelici, ki gori noč in c dan žc zkozi celo leto, ti priča o ra-dodarnosti Marijinih častilcev. V pnšici denar še preostaja. Tretje kapelico sta pos'tavila na čast sv. Družine dva brata vsled storjene L* obljube. Ozaljšala in olepšala »ta jo. kolikor jc bilo moči — saj za p ltožjo čast jim ni bilo nikdar preveč stroškov. V četrti zelo lepi veliki ka|>e!ici bode stal prekrasen , kip Marije rožnega venca." Ali ni to ginljivo? Lejte jih ljudi, kako se jim dobro godi. Pred svetom sicer f javkaio, da se za sol nimajo, bridkb tožijo, da ne morejo ničesar prispevati za vodovode, dasi ob suši še mlak nimajo, a za kapelicc imajo toliko denarja, da jih kar štiri v enem letu postavijo. So pač šaljivi! I11 kako so jo dobro povedali, da jim ni nikdar preveč strošbhv za Božjo čast..— Tako daleč privede farška agitacija ljudi. Župnikom nanosi jo polne koše bire v žup-nvšče, za lesene svetnike izdajo zadnji krajcar, sami pa stradajo, da jim |x)kajo kosti. Praktičen far. " -v Farji so jiostali uprav praktični, glede |K>litičnc agitacije. Kaplani Rejec v.Dorbergu je imel kar shod v cerkvi, češ, to izda, ker bodo mislili volilci, da gre za sveto mater] katoliško cerkev, letal je okoli, po- j uujal krouicc. dajal za pijačo, pretil jc, ko se mu niso hoteli mlati, da IkkIo izol>čeni iz cerkve, tako je bil utrujen, da še maševftti ni mogel, j ali dosegel ni ničesar — seveda, i potem se že splača, žalosjen biti!—i ("asi se pač spreminjajo. Nekaj časa j j je gospodaril, sedaj pa ne bo več I Ako .bi se sploh še dalo ž njim1 i razumno govoriti, bi mu svetovali, 1 I naj postane lepo zopet duhovnik, i i naj se preobrne, ker drugače se mu, I zna še to zgoditi, da ga nekega le-i pega dne zapodijo iz Dornberga! j i Zaslužil je to že davno. Tako sel naj zgodi povsod, kjer duhovniki izrabljajo cerkev, lečo in tpovednico za iKilitične namene. -t-- Na vešalah. Zločinec, kojega so radi umora zadnjič obesili v Chicagi, je izjavil, da je pravi vzrok, da gre na vešala alkohol. Mogoče je to resnica. Ali kdo je zakrivil, da se je mož udal pijači? Današnje družabne razmere so gotovo največ krive, da se mnogo marljivih delavcev uda pijančevanju. \ drugi vrsti pa pridejo vpoštev brezvestni ljudje, ki prodajajo ljudem ceno pijačo, najslabše vrste "jeruš", ki sčasoma spremeni marljivega delavca v topega pijanca. Marsikteri človek se slalxi počuti ter spije 'malo čašico žganja, da bi mu odleglo. Ali to je neumnost. Ako je človek bolan, potem naj vži-va naravna zdravila, ki bolnemu človeku tudi v resnici koristijo. Trinerovo zdravilno, grenko vino se prideluje iz naravnega vina in zelišč ter nima v sebi kemičnih snovi, ki bi škodile želodcu. Naravno Vino je najboljše krepčilo, zelišča imajo pa v sebi veliko zdravilno moč. Ako vam jed ne diši, ali če ste zaprti, ali pa lx>lni na krvi, ali koži, tedaj pijte Trinerevo zdravilno grenko vino, ker to vino jc imelo šc vedno vspeh. Dobiva se v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Trineru 700 So. Ashland Ave., Chicago. 111. s=a--- Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. drŽavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nitn "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Cnijsk« stnodke na razpolago. Vsaee-uiu v zabavo Bluzi dobro urejeno kegljišoo in igralna miza (pool table). Solidna |tostrež-ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC til7 S. Center Ave. blizo 1«J ulice Chicago, III. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomoraks vožnja Ce» sredo-fcmBkoidrljansko aorje, po proliku- aenl frtt Cunard Line ustanovljena t. 1840. >. in iu rdeoa vina. nJe<-i burgundec, lx>li tokajec, risling in druga fina vina se dob«' pri naju tu debelo in drobno. IVitniki dolie pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi do'tro došli! Mladič bratje 585 5H" S. Centre Ave. na vogalu |IH. cesti. Tel. Loom is 4«8 Chicago, III. C. G. F0UCEK ft 586 Cenlie Ave. na vogalu ID, ul. .St/ I Najboljša eesko slovanska lekarna v t'lkagn ^^j^jp^' V nji se nahaja tudi [»ošta, kjer je mogočo j>o- 1 j šiljati novce po vsi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk iusprej*. | manje priporočenih pisem. Odprto podnevi i;i ponoči. Brzojavni u.rnd na vsu strani. Ekspresui urad, pošiljajo se k^ « -J čegi in drugo na vse strani Zed. dr£av. I V lekarnioiiliniriijonaslednji zdravniki: Dr. Martin Ivee. vs^t. j [ večer od H. do7. ure: Dr Štullk od 10. do 12..dopoldne in «1 • , I zvečer: lir. Kolar, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako ste bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se V um bodit. j ZA auieriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dolie samo pri Slovencu John Uolob 203 BHIOOE ST. .IOLIET. ILL. ^00 U10Ž m l^dner- jevopivoin Bourlmn Wis-k v piti, finesiiKKlke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in staro črno vino po «0 centov, ter star grape brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CAL. KALIFORNIJSKO V t Nt* naprodaj. Pridelek farme Hill iiiH' Wlneyard. Dobro Čnio in be)!r< rr«> j k) Ho do 45 centov galon; st«i\> km-lo ali črno vino 50 centov ga^M-risling 65o. Kdor kupi man ]o^ ek l>oliin — moro » /.(Iravitl. Najhujše se mu pu godi, ko je bolan in svo «» - bolezen neisknšonem zdravniku toži, namesto da se tufcoj obrne na najbolšega zdVavnika, kateri j timei z bvojo \u'-t— nosijo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zuto rojaki NIov4mh*1 kadar sto bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte min, ker mi 1 Vam o Vašo dobro priporočamo, da se obrnete na nujlx.»iL ' šega zdravnika v Ameriki, in to je : i Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, I in to zato, ker je 011 jedini zdravnik kateri janiJi za popolno ozdravljenje vseli bolesti brez tla Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuj. I ako mo V n So bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skateriml se na,5i rojaki valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod I'rofesor I « V zaCetki moje bolezni hui 111 ras meje stresu, večkrat potem huda vročina in bolela me je glava,- noge i roke, napetost v trebuhu iu nujseiii inogu hodit. Imel sem 3 /drnv nike in nič mi neko mogli Bevmiit izem in magat. Potem se obrnem na Vasdr. a . ,.„,„„.: bolezen želodca Vollins in poslali sle mi z krat zdra- ozdravlena. vila in zdaj sem popolnom« zdrav. 0-dravli^n« tToraj se Vam srčno zahvalim «ato»* ozurmijeiMS. velko dobroto. Usein Slovenci 1110- jim rojaki bom govoru da ste Vi ti^&L nar bolli zdravnik u celi Ameriki in ^^jJr Maik CllHtin Xdej jest Anton Stamfel Vam dain .ManaKkllšeL _ llox 37, vejdit da sem ozdravel in da »e po- Box (>"], Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Kosem za- Homkstead, T««. Cel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh »».'.. kov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen »•»— kor svojem največjem dobrotniku. Anten SlamfelL Prot'.CollliiM.iamei zn popolno osr.— arnvljoiijo vneli boloMti: Kakor 1>o1ohI i na plueah, pršili, želodcu, črt-vah, jetrali, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoamost v vi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem. prelivanje krvi. oteklo noge ali-telo, vodenico, Iwilecine v križu, zluto silo (licnieroide), onemoglost pri spolskem obcevuiijti, izpad a ir ft las, tifus, lešuj, točenje iz ušeš ali oči, gluliost, hlepoht. r»> ka, hraste, garje iu rune, šumenje v ust sili, ženske liotraM* bolesti, nepravilno prebavunjv itdodea kakor \se ostale a»-tranje in zunanje bolesti. lVol*. C 'oIIIiim je jedinv fc«-fceri pojiolnoma ozdravi Bušieo in sililis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskaf?« Ni bolnika, katerega nebi Prof. < 'ollin« naj si d«- -I od katero spolske bolezni ziniraj, ozdravil. Zato. ako boiujete na kateri bolezni smerai. točuo npi'Sito isto > ! mnternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 yV. :l4il» Si.. >' KW > OlfU Trot". Collins Vam če poslaU zdravila^ po katerih se gotoo popolnon ji ozdravite •• bolezen g« 'ovo nigdat več ne povrne. % Izza temnili dni. $ (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Nadaljevanje.) . l'a sklep lyonskega koncila spada med najbolj aHjdepolne dogodke svetovne zgodovine. S tem skle-je bit stari germanski državi zadan smrtni uda-ttit. • Ali nebo je pravično; strela, ki jo je Inocencij IV." vrgel na cesarja, je padla tudi na cerkev nazaj E }o tako poškodovala, da te poškodbe ni nikdar prebolela in od 'edaj neprenehoma hira. Na sklep jonskega koncila je cesar Friderik II. odgovori! z oklicem na vse evropske vladarjfe. Ta je znamenit dokument. Cesar je v njem pisal med drugim: "Tisti, ki se danes imenujejo duhovnike, »tirajo sinove onih očetov, od katerih miloščine so se jwmastili; oni sami, sinovi naših podanikov, jiozabljajo, taj so njih očetje, m ne spoštujejo ne cesarja ne kra-Ija, čim zadobe duhovsko oblast. Predrznost Ino-• gospodarstvu bi ne mogli ]>ogasiti valovi Jordana. Ko bi 5i5ti pisači in farizeji ne bili vaše lahkovernosti izkoristili in vas zaslepili, bi spoznali in zaničevali neizrek-- I ji ve grdohijc one kurije. Kakor veste, izprešajo iz Tnnogth kraljestev velike dohodke; to je izvir njihove Kazne nadutosti. Pri vas, o kristjani, lieračijo, da pri njih krivoverci v razkošju žive. vi podirate hiše svojih, prijateljev, da zidate trdnjave svojim sovražnikom. "Ali nikar ne mislite, da papeževa sentcnca ukloni moj D<>no5, Moja vest je čista in Bog je z menoj. Hog mi v priča: vedno je bil moj namen, duhovnike vseh «?anov, zlasti najvišje, prij>eljati do a[>ostolskega življenja, do ponižnosti pred (lospodom ill obnoviti ustavo t«rve cerkve. Kajti takrat so duhovniki gledali k ange-so sloveli po čudežih, so bolnike ozdravljali, so mrtve obujali v življenje in si jiodvrgli kneze in kra-*>«• s svojim svetim življenjem in ne s silo orožja. A ■■i., svetu služeči, poliotnosti pijani duhovniki zaniču-■ jejo Boga, ker se je njihova vera j>otopila v valoyih "bogastva: Vzeti tem škodljiva imetja, breme, ki jih pogubi, to je v resnici tlelo ljuliezni; in tega dela naj ar mi in vsi vladarji z vnemo lotimo, da se duhovščini srzame vse nejiotrebno, da bi zojK't v zmernem imetju zadovoljno živela službi božji." (Sane redditus copiosi, quibus ex plurium depau-jieratione regnorum ditantur — ipsos faciunt insanirc. — Semper fuit nostrae voluntatis intentio, clericos — ad illum statum reducere — quales fuerunt in ecclesia furimitiva. apostolicam vitam dneentes, — Hist. Dipl. VI. 391. (.ilej tudi pismo l-'riderikovo: Etsi causae uostrae. Tako je pisal leta i-'-pS. meseca februarja cesar Friderik vsem kraljem |n knezom evropskim. Papež je odgovoril s protimanifestom, v katerem je z vso ostrostjo fonnuliral cerkveni program. Papežu se je šlo za to, da $idobi splošno zakonsko veljavo in splošno pripoznauje ono načela, katero je cerkveno načektvo praktično že deloma uveljavilo, da je namreč papež sodnik in gospodar vseli kraljev. Inocencij IV. je v svojem protimatiifestu trdil, da je pa|>ež generalni pooblaščenec Kristusov, da gre papežu ne samo du-hovski, m'g° tudi posvetni meč, a s pogojem, da ga rabi v prid cerkve. Cesar je torej pa|>cžu podložen in papež ima vsled tega p.avico cesarja tudi odstaviti. Posebno frazovito se je papež branil proti cesarjevemu očitanju o krivičnem bogastvu cerkve in duhovščine, češ, ni grešno zbirati ogromna premoženja, grešno je le, če se jih .zlorablja. Papež je v tem dokumentu proglasil načelo, da država iz sebe sploh nima nobene avtoritete in da jo ima le od pajieža, vladarji pa da so papeževi podložniki. Evropskim narodom in vladarjem bi ne bilo treba bojevati se proti tem načelom še dolgo stoletja, če bi se bili 1. 1246 oklenili cesarja. Ali narodi in vladarji tedaj še niso bili zreli za veličastni princip gibelinske civilizacije, kakor ga je fonnuliral cesar Friderik, saj 11. pr. Slovenci, Hrvatje, Poljaki, Spanci in deloma Nemci niso še danes, po preteku (>50 let, še zanj zreli. Svet pa je bil razdeljen tako, da narodi sploh niso imeli enotne volje, nasprotja med velikaši so bila kar mogoče največja in zato ni cesarjev apel našel odmeva. Velika večina kraljev in knezov se je sprijaznila z mislijo, da naj bo pa|>ež tribunal za vladarje, dasi se tako omeji vladarski absolutizem. Pritrjali so cesarju samo v tem oziru, da naj se naredi konec neznosnemu izsesavanju celih dežel, neizmerni lakomnosti vseli cerkvenih mogotcev. \ tem oziru so bili vladarji, sodniki, velikaši, pesniki, meščani in kmetje popolnoma edini, kajti duhovščina je narode res nezasliš.1110 odirala. Načrt cesarja Friderika II. je torej meril za to, da se cerkvi odvzame vpliv 11a posvetne zadeve, da se duhovščina za|>odi pred altarje in da se odvzamejo cerkvi njena posestva in ogromna imetja, ki so bila vzrok, da se je izneverila svojemu (»klicu in da je začela delati na pridobitev in razširjenje posvetne oblasti. Cesar torej ni ničesar več zahteval, nego to. kar se je zahtevalo za časa Arnolda Brescijanskcga in za časa l»ojev zaradi investiture. Duhovskc oblasti papeževe se cesar Friderik I It ni dotaknil. Ali proti Frideriku je govorilo to, da je bil svet prignal načela papeža Gregorja VII., da je cesar Friderik sam žrtvovat papeža Kaliksta II. konkordat zaradi investiture in da je bil svoj čas pripoznal pravo veljavo onega pa-peževega izreka, s katerim ie bil cesar Oton IV. odstavljen. I ti zato ni cesarju prav nič {»omagalo, da se je ves ,vet >trinjal z njegovim stališčem napram silni lakomnosti duhovščine. (Dalje prih.) - Nekateri trdijo, tla ImmIc vsled izseljevanja 1111 Kranjskem primanjkovalo delavce. Weill lnxlo vetij < lenuhi imeli priložnost pošteno preživeti se. fijjjljl" Kako se HIS počutite? Ne tako isborno, kakor pred pur loti. Dozdeva se mi. da Imate sUejši tek, da v;,- mišic i..-go tako močne, kakor nekdaj, da izgledate standi, kot ate v n*niei. vaše obličje je velo. \ se to dokazuje, da vaša kri ni čista ali ni zadosti krepka za vidržnvanje telesa. : Trinerjevo zdravilno grenko vino jo edino zdravilo, ki vam more pomagati. To zdravilo pospešuje krvotok ter obrani organe /-'t prtibavljanje v //I ril vem stanu. - Ozdravi vsaki želodec Zdravi ljudje, ki si žele ohraniti svoje zdravje. I »odo prepričali se. da j.- Trluerievo ameriško zdravilno grenko vh.o ediuojanealjivozdravilo- Trinerjevo zdravilno grenko vinu So dobi v lekarnah j Triurjevo zdravilno grenko vino je deluje čudežno v želodcu. Daje in dobrih gostilnah drurlmiskozdravilo. ki vam v/dr- dober tek In je v resnici najboljše ž i pri dobrem zdfavju. Deluje zdmvilo za želodec. .I1?,*' 'l rJ"er* popolnoma zadovoljno. , 71H» S. Ashland Ave. . , , ... Market« Kozel Hlsen Station « ^T , p Tyudnll, S. Dakota. Chicago, lil. Mamniott, • <• „ Kednr koli potrebujete kako krepčiluo zdravilo za želodeo, rabite Trinerjevo iin-^eljako krepcolo, edino želodčno grenčieo, ki je delana iz naravnega vina. Nobena stvar ni Igdjšn, ako se ol »čutite sIuIh* po leti. IOHN F K It Hi:/A K j 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom Bvojo novo, , lepo urejeno gostilno, kjer točim ' vedno sveže Will ter je vo pivo. Iz-vretno žganje in fine smodke na razpolago. _ Velika jesenska RAZPRODAJA. V SOBOTO S 15. OKT.. 1904. Vabimo Vai najuljudnaje, da al oglodate naio razatavo raznovratnaga mi-nufakturnega In druzaga blaga za Ja- aanakl In zlmakl Saa. Gotovo Vaa na ( bode grevalo, ako naa oblUata. Prodajalna je bogato In lepo opremljena, kakor nalali za razprodajo. Cena za kupovalce ao nizke. Kdor kupi kako rec v soboto dobi v dar škatljico najfinejšega bombona in sladčic. 1 Opozarjamo tudi al. obfilnatvo, da > damo vaacemu kupcu llatke, na katerih je zabeleženo, koliko je kdo kupil v ' nail prodajalni. Kadar Ima kupec za-doatno ttevlio taclh Metkov, tedaj dobi v za te llatke lepo darilo. * PHA2STK1 STONICH, prtidnjalec. Vprašajte za št. 22. 561.563*565 BLUE /SLAHD AV£. Jfazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočani svoj lepo urejeni -saloon". Točim vedno sveže pivo in pri-stne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, III Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabita staiega prostora, John KošHeka. Anton Sukle PUEBLO. Colo <»04 S Santa Fe. I Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon «192 Red in 373 Black NAZNANILO. Opozarjam slov--uske trgovce— suloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolj i brinjeveel Dvanajstina steklenic stane $15. poleg p« m»ra vsakdo sam plačati prevozne I roške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti. naj se obrne na John Kracker-ja 11M St. Clair Str. CLEVELAND, <>. . J. SKALA i CO »20 322 >V. 1K. n lira ( KNKO-S LOV A N S K A BANKA. Pošiljanje denarja, izuietijeVanje tujih denarjev, izterjatrv denarja in vr»Hln<»fltiiili stvarij po oeleni pvetu. Besebno v Avstro-?Igraki in 7,. ure dopoldne do 5. lire popoldne. Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrdnejše jesenske in zimske obleke m delav-nik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Naše cene oblekam so: s 5.00- * 22.00 " zim. suknjam 84.00« J24.00 Naša zalogu je najboljša In najmodernejša na ligu. Vse je izdelano i» najnovejšem kroju, Cene jako nizke. V zalo«i imamo tu- di obleke za dečke in otroke. Na jstarejši linijska tvrdka. 1) Telefon tanallllls