Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 40.000
PODUREDNIŠTVO	Letna inozemstvo, USA dol.	30
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun: štev	24/12410
i
Leto XXXVI. - Štev. 10 (1792)	Gorica	-	četrtek	8.	marca	1984	-	Trst	Posamezna	številka	Lir	500
Slovenski škofje za letošnji postni čas
ta/s si. očeta a ml M
Kolikokrat smo že brali in slišali pretresljive besede 25. poglavja evangelija sv. Mateja: »Ko pride Sin človekov v svoji slavi..., bo rekel: ... Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta... lačen sem bil in ste mi dali jesti.«
Da, Odrešenik sveta trpi lakoto v sleherni lakoti svojih človeških bratov in sestra. Trpi s tistimi, ki ne morejo nahraniti svojega telesa: z narodi, ki so žrtve suše ali slabih gospodarskih življenjskih razmer, z družinami, ki so prizadete zaradi nezaposlenosti ali zaradi negotovosti zaposlitve.
Kristus prav tako trpi s tistimi, ki so upravičeno lačni pravice in spoštovanja svojega človeškega dostojanstva, s tistimi, ki so oropani temeljne svobode, z zapuščenimi ali, kar je še huje, izkoriščanimi v svojem siromaštvu.
Kristus trpi s tistimi, ki hrepenijo po pravičnem in splošnem miru, ki je uničen ali ogrožen zaradi tolikerih spopadov in zaradi nespametnega in nesmiselnega tekmovanja v oborožitvi. Ali smemo pozabiti na to, da je treba svet graditi in ne uničevati?
Z eno besedo, Kristus trpi z vsemi, ki so žrtve materialne, nravne in duhovne bede.
»Lačen sem bil in ste mi dali jesti... popotnik sem bil in ste me sprejeli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni« (Mt 25, 35-36). Vsakemu izmed nas bo namenil te besede na dan sodbe. Pa nas te besede že sedaj opominjajo in sodijo.
Dajati od odvečnega, pa tudi od potrebnega, ne prihaja vedno samohotno in ra-dovoljno iz našega srca. Ravno zato moramo imeti oči nenehno bratsko odprte in usmerjene v osebo in življenje naših bližnjih, sami v sebi moramo gojiti in spodbujati lakoto in žejo po dajanju, po pravici in miru, da bomo tako mogli zares preiti na dela, ki bodo koristila in pomagala prizadetim osebam in narodom.
Dragi bratje in sestre! V tem postnem času svetega leta odrešenja se spreobrnimo in se spet bolj iskreno spravimo z Bogom in s svojimi brati in sestrami. Duh pokore, dajanja in posta se bo razodeval v stvarnih dejanjih, h katerim vas bodo gotovo povabile vaše krajevne Cerkve.
Naj vsak daje, »kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; zakaj Bog ljubi veselega darovalca« (2 Kor 9, 7). To povabilo sv. Pavla Korinčanom je zelo primerno našemu času. Naj bi vsak mogel izkusiti globoko veselje nad podeljenim kruhom, nad gostoljubjem, ki ga nudi tujcu in popotniku, nad pomočjo, ki jo daje ubogim, nad delom, ki ga je našel za nezaposlene, nad poštenim in pogumnim opravljanjem lastnih državljanskih in stanovskih dolžnosti, nad mirom, ki ga doživlja v svetišču družinskega ognjišča in v celotnem družbenem življenju! Vse to je božja ljubezen, h kateri se moramo obračati. To je ljubezen, ki je nerazdružno povezana z uslugami, ki jih moramo nujno nuditi svojemu bližnjemu. Zaželimo si, da bi bili vredni zaslišati poslednji dan, kako nam Kristus govori, da smo njemu storili vse tisto dobro, ki smo ga namenili najmanjšemu njegovih bratov.
Zrinil DrilDlNSt n Benetki Slnerii
Znova umirajo zaradi lakote
V januarski številki versko-kultumega glasila »Dom« je posebno značilen uvodnik, ki ga je napisal Ferruccio Clavora pod naslovom »Zadnja priložnost«. V članku omenja, da ima rimska vlada namen predložiti parlamenu zakon o globalni zaščiti slovenske narodne skupnosti v Italiji. V vladnem zakonskem osnutku pa ni govora o zaščiti Slovencev v videmski pokrajini, tj. v Nadiških dolinah in v Kanalski dolini. Zaščitni zakon, pravi časnikar, je »zgodovinska priložnost; če jo zapravimo, se najbrž ne bo ponovila nikoli več. Če nam izpodleti, bo to zadnje in dokončno dejanje v dolgem skupinskem samomoru, ki so nas ga naučili tisti, kateri našo skupnost že predolgo predstavljajo v politiki, uporabljajoč proti nam soglasje, ki so ga od naših volilcev na premeten način izsilili. Nevarnost je, da bodo Slovenci videmske pokrajine izvzeti iz zaščitnega zakona«.
PROTESTI IZ BENEČIJE
Kulturni in politični krogi, občutljivi za ta problem, so hitro reagirali. Ob Dnevu emigranta so npr. poslali protestni telegram, ki ga je podpisalo 250 ljudi. Tudi cerkveni krogi in katoliški ljudje so protestirali. Videmski nadškof Battisti in 16 duhovnikov in laikov so poslali telegram ministru Romiti v Rim.
Toda vse to ni dovolj. Zaradi tega Clavora osvetljuje zastavljeni problem. Njegova misel je podobna oni, ki jo je povedal prof. Viljem Černo ob Dnevu emigranta: Če trdijo nekateri, da v Benečiji ljudje niso narodno zavedni, tega niso sami krivi, temveč je kriva stoletna načrtna politika italijanske države, ki je te doline samo izkoriščala in jim ni nič pomagala. Eno samo dejstvo: od leta 1951 do 1981 se je prebivalstvo beneških dolin skrčilo za 51 %. Ni delovnih mest, gradnja novih hiš je zelo otežkočena, ni infrastruktur, Matajur hočejo prodati privatnikom, naša domača kultura in naš domači jezik sta v šoli prepovedana. »Gre za posledice neke določene politike in ne za posledice neke usodnosti!«, trdi Clavora.
BEDASTI UGOVORI
Potem se loti treh ugovorov: Laž je, da bo novi zakon kogarkoli silil, naj pošilja
otroke v slovensko šolo. Laž je, da bo s slovenskimi šolami zapravljen domači dialekt. Laž je, da se bodo z novim zakonom spremenile državne meje.
Vse te trditve so neresnične in zločinske.
Novi zakon bo moral ščititi naše kulturne značilnosti, pomagati h gospodarskemu razvoju dolin, prispevati k svobodnemu razvoju prebivalcev v miru z vsemi. Zaščito bo užival tisi, ki se je bo hotel posluževati.
NASPROTNI GLASOVI
Temu razmišljanju Ferruccia Clavore stoji nasproti zadržanje Krščanske demokracije, ki ga je na Dnevu emigranta iznesel deželni svetovalec in odbornik Romano Specogna, domačin iz Benečije. Ta je trdil, da beneški Slovenci, da ohranijo svoj jezik in svojo kulturo, ne potrebujejo nobenega posebnega zakona, dovolj so oni sami; z lastnimi močmi bodo še nadalje ohranjali in bogatili svoje narodno bogastvo. Na žalost je tega naziranja tudi zunanji minister Andreotti, kot so izzvenele njegove izjave v Beogradu.
Oglasil se je tudi Odbor za zaščito Nadiških dolin (Comitato per la difesa delle Valil del Natisone). Ta odbor toži nadškofa Battistija, da je prekršil konkordat, češ da se je z brzojavko ministru Romiti, ki jo je tudi sam podpisal, vmešal v politiko, kar bi ne smel. Tudi ta odbor trdi, da Slovencev v Benečiji ni in da bi pouk književne slovenščine samo pomagal uničiti tamkajšnje narečje.
STRNIMO VSE SVOJE SILE
Ali ste slišali, Furlani? Pouk književne italijanščine, ki se je učite v šoli, samo pomaga uničevati vaše furlansko narečje. Zato zavrnite italijanščino!
Ali niso taki argumenti samo dokaz, kako bedasti so ljudje, ki se jih poslužujejo? Toda, ker v politiki odločajo tudi bedaki, moramo vsi Slovenci, kar nas je v Italiji, zbrati vse sile, da zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost v Italiji upošteva vse Slovence v vseh pokrajinah, kjer živijo. Pri tem moramo iskati pomoč tudi pri vseh pametnih demokratih v državi.
K. HUMAR
Slovenski škofje so za letošnji postni čas pripravili pastirsko pismo o nedelji in sicer, da je nedelja božji dar človeku in kako naj bi posvečevali nedelje. Podali vam bomo kratko vsebino pastirskega pisma, saj je tudi za naše versko življenje zelo važno, kako gledamo na nedeljo.
Človek pomeni Bogu neizrekljivo veliko. Bog nas ni prav nič potreboval, mogel bi biti brez nas, toda hotel nas je, zato nas je ustvaril in odrešil. Zagotovil nam je, da ne bo nikdar zapustil človeka, ki ga je s toliko ljubeznijo poklical v življenje. Ko je izraelsko ljudstvo v času preizkušnje govorilo: »Gospod me je zapustil, Vsemogočni je name pozabil,« mu je Bog odgovoril: »Ali pozabi žena svojega dojenčka, da bi se ne usmilila sina svojega telesa? In ko bi ga tudi ona pozabila: jaz te ne pozabim.«
NEDELJA - BOŽJI DAR ČLOVEKU
Vsak dober dar in vsako popolno da-
V svet prihajajo alarmantne vesti o lakoti, ki znova grozi Sahelu. Tako se imenuje predel Afrike, ki se razteza južno od Sahare od Etiopije do Atlantskega oceana. Na tem predelu Afrike živi nad 30 milijonov ljudi, ki se preživljajo s kmetijstvom in živinorejo. Lani je pa padlo občutno manj dežja kol ga kmetijstvo potrebuje. Zaradi suše je usahnila trava za živino, proso je ostalo brez klasov. Neki misijonar iz Zgornje Volte piše: »Tukaj sem od leta 1957; še nikoli nisem videl tako majhnega pridelka. Na njivi, veliki tri hektarje sem naštel 32 klasov. Tudi tiste njive, kjer se zdi, da je žito dovolj lepo, so prazne, ker so klasi brez zrnja. Ne bo dovolj hrane, zato so številni že odšli proti jugu.«
SuŠa je posušila tudi vodnjake, da ni vode ne za ljudi ne za živino. Ta že poginja, ker ni te dragocene tekočine. Ljudje in živina, vse se pomika proti jugu v upanju, da pridejo do vode in do hrane. Če ne bo pomoč hitra, bodo milijoni ljudi pomrli.
Pri teh novicah prihajajo človeku na um »skrbi« razvitih zahodnih držav: v EGS pridelajo preveč mleka in masla; tudi žita je preveč. V ZDA vlada daje nagrado tistim kmetovalcem, ki zmanjšajo pridelek žita. Siti imajo torej preveč, lačni po umirajo od pomanjkanja. To so krivice sedanjega sveta. Kako lepo bi bilo, ko bi bogati zares hoteli pomagati potrebnim, toda ne z orožjem, temveč s hrano in tehnologijo, da bi si mogli sami pridelati dovolj hrane.
500-letnica smrti sv. Kazimira
V nedeljo 4. marca je sv. oče somaševal z zastopniki evropskih škofovskih konferenc v baziliki sv. Petra in sicer ob 500-letnici smrti sv. Kazimira, poljskega kraljeviča in zavetnika Litve. Njegovo truplo počiva v glavnem mestu Litve, Vilni, v tamkajšnji stolnici. Pri somaševanju so bili navzoči litvanski verniki iz zahodnega sveta, ni pa smel na slavje nobeden iz Litve. Takšno svobodo prinašajo Sovjeti.
Usoda pacifistov v Sovjetski zvezi
V Sovjetski zvezi in satelitskih državah imajo dve vrsti pacifistov: ene organizira država in ti manifestirajo zoper atomsko oboroževanje na zahodu; drugi so neodvisni in ti manifestirajo zoper atomsko oboroževanje vseh držav, tako Sovjetov kot zahodnjakov. Toda usoda teh neodvisnih pacifistov je trda. Sergeja Batro-vina so izgnali iz države, Aleksander Sa-travka umira v nekem sibirskem taborišču, Vladimir Miščenko je bil obsojen na tri leta zapora, lani v aprilu je bil areti-
rilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči. Tudi nedelja je božji dar. Bog nam je podaril nedeljo zato, ker nas ima rad. Začetke nedelje najdemo v svetem pismu. Nedelja je bila prvi dan judovskega tedna. Je dan Gospodovega vstajenja. Kristus sam je torej izbral in odlikoval prvi dan tedna s tem, da je na ta dan vstal od mrtvih in poslal Svetega Duha. Zato je bila nedelja v zavesti prvih kristjanov resnično dan, ki ga je naredil Gospod. Na ta dan so se prvi kristjani zbirali k lomljenju kruha. Nedeljski shodi prvih kristjanov so že v apostolskih časih obsegali: branje svetega pisma, govor in molitev, a v središču teh shodov je bilo lomljenje kruha, obhajanje Gospodove večerje.
Navzočnost pri nedeljski božji službi je bila prvim kristjanom izraz njihove zvestobe Kristusu. Nedeljo so imeli za velik božji dar, saj so se na ta dan posebej veselili udeležbe pri Kristusovem
ran pobudnik neodvisnih pacifistov v Odesi Vladimir Kornev.
Takšna je usoda neodvisnih pacifistov v Sovjetski zvezi, ker so proti vsem atomskim bombam. »Mi trdimo,« je dejal Sergej Batrovin, »da je izven dvoma potreba po razorožitvi, kadar sta oba tabora polna jedrskega orožja, ki utegne v eni uri uničiti vse, kar je živega na zemlji.«
Prekinjene nosečnosti v Italiji
Minister za zdravstvo Costante Degan je predložil parlamentu poročilo o učinkih zakona 194, ki v Italiji uzakonja prekinitev nosečnosti. V preteklem letu je bilo prekinjenih nosečnosti 228.000, leto prej pa 234.801. Na tisoč rojstev je prišlo 405 splavov. Prekinitve nosečnosti se poslužujejo v največji meri poročene žene (72%), ki imajo že enega ali več otrok. Iz ministrovega poročila je razvidno, da v Italiji stalno pada število rojstev.
★
■ V Rimu se je končal kongres demo-kristjanske stranke z izvolitvijo novega glavnega tajnika. Vsi so pričakovali, da bo potrjen dosedanji tajnik De Mita z veliko večino, toda namesto predvidenih 87 odstotkov jih je prejel komaj 57. Edini protikandidat, minister Vincenzo Scotti, ki mu niso pripisovali nobenih možnosti, pa je dobil kar 32,5 %. Najbolj so zadovoljni socialisti, ki imajo občutek, da se je s tem glasovanjem v DC še bolj okrepil položaj Craxija v sedanji vladi.
■ Papeževe besede ob zadnjem obisku Barija, ko je omenil protiversko gonjo v Albaniji in dejal, da ima ta dežela v njegovem srcu posebno mesto, albanskemu režimu razumljivo niso bile všeč. Papeža so razglasili za Mussolinijevega posnemovalca, obenem pa zatrdili, da v Albaniji ni nihče preganjan zavoljo verskih čustev. Kot je znano, albanski režim s ponosom poudarja, da je Albanija edina brezbožna država na svetu, ker so v njej vse vere prepovedane, verska pripadnost pa se strogo kaznuje.
■ Apostolski delegat msgr. Luigi Poggi se je od 29. februarja do 3. marca mudil na Češkoslovaškem, kjer se je razgovarjal z direktorjem tajništva za bogoslužne zadeve. Pogovori so potekali v nekem kraju izven Prage in so se po pisanju agencije »CTK« nanašali na zadeve, ki zanimata obe strani. Med njimi je zlasti pereč položaj krajevne Cerkve. Že leta nazaj Apostolski sedež ne more imenovati novih škofov na izpraznjene sedeže; v semeniščih je število gojencev omejeno in edino duhovniško združenje je režimsko društvo »Pacem in terris«, ki pa ga je Vatikan obsodil in prepovedal. Za njim je enako ravnal praški nadškof kardinal To-mašek.
telesu in krvi, občestva s poveličanim Kristusom v veselem pričakovanju njegovega drugega prihoda. Ni bila potrebna cerkvena zapoved glede nedeljskega bogoslužja. Udeleževali so se ga, tudi če jim je pretila smrtna kazen.
Da je nedelja božji dar človeku, dokazujejo tudi njena imena. Nedelja je Gospodov dan, ko Bog na poseben način hoče priti k nam in ostati z nami. Kristus je s svojini vstajenjem od mrtvih postal Gospod zgodovine in vesoljstva. Nedelja je Kristusov dan in s tem tudi naš dan, saj Kristusu ne gre za gospostvo v lastno korist, marveč za to, da bi po svojem dnevu, po nedelji, k Očetu privedel nas in vse odrešeno stvarstvo.
PRAZNOVANJE NEDELJE OPORA NAŠE VERE
Če bi izginila nedelja kot prvi in glavni praznični dan, bi verni človek izgubil zelo veliko. Prišel bi v nevarnost, da izgubi trden temelj, na katerega zida svoje življenje, Kristusa, ki je med nami navzoč, ko se zbiramo v njegovem imenu in obhajamo njegovo smrt in vstajenje in naše odrešenje. Zato ne zavračajmo in ne zanemarjajmo božjega daru, ki je nedelja.
Kakor vsak posameznik, tako smo tudi vsi skupaj vedno znova postavljeni pred usodno odločitev, da si izberemo blagoslov ali pa jo prelomimo.
Da bomo spolnjevali božjo besedo in živeli evangelij, potrebujemo tudi zunanjo oporo. Takšna zunanja opora je med drugim posvečevanje nedelje, če vera nima zunanje, vidne opore in prvin, s katerimi se hrani, potem lahko hitro opeša in s tem tudi krščansko življenje.
Če gledamo na nedeljo kot na Stvarnikov in Odrešenikov dar človeku, potem mora biti naše posvečevanje nedelje ljubeč odgovor na ta dar.
UDELEŽBA PRI MAŠI
Drugi vatikanski cerkveni zbor pravi: Na nedeljo se morajo verniki zbrati, da se ob poslušanju božje besede in z udeležbo pri Evharistiji spominjajo trpljenja, vstajenja in poveličanja Gospoda Jezusa, ter se zahvalijo Bogu.
Obhajanje mašne daritve je srce Gospodovega dne. Ob nedeljah se zbiramo, da poslušamo božjo besedo. Pri oznanjevanju božje besede je navzoč in dejaven Kristusov Duh, to je Sveti Duh, ki nagiba srce in odpira duhovne oči.
Kristus se nam daje v hrano ne le s svojo besedo in delovanjem milosti, marveč tudi pod podobama kruha in vina z vso svojo osebo, s svojo božjo in človeško naravo. Z vrednim prejemom svetega obhajila postanemo po besedah sv. Ire-neja delček Kristusa; po izražanju sv. Cirila Jeruzalemskega pa kristonosci, posode in nosilci Kristusa.
NEDELJA DAN POČITKA
Nedelja je dan počitka. V zvezi s praznovanjem vstajenja je počitek dobil globlji smisel. Ta dan naj bi kristjana osvobodil zasužnjenosti delu. Šest dni smo delali kot delavci zemeljske družbe in se trudili za ustvarjanje prijetnejših človeških razmer. Na Gospodov dan pa pustimo vse to in izpovemo, da nismo samo prebivalci tega sveta, marveč tudi prebivalci nebes, določeni za blaženi cilj onkraj meja zemeljske bednosti.
Ob koncu pastirskega pisma se slovenski škofje zahvaljujejo tistim, ki pripravljajo praznovanje Gospodovega dne: dušnim pastirjem in njihovim sodelavcem, posebej še bralcem, Cerkvenikom, organistom, pevcem, strežnikom in tistim, ki skrbijo za snago in lepoto cerkve. Tudi s takim sodelovanjem gradimo živo Cerkev, ki se kot ena družina zbira okrog daritvenega oltarja. Posvečevanje nedelje naj vsem, tudi tistim, ki zaradi bolezni ali ostarelosti ne morejo priti k maši, prinaša vedno nove trdnosti v veri in moči za krščansko življenje.
Z. S.
Zabniški župnik Mario Cernet žrtev prometne nesreče
Po škofovem pastirskem obisku u Mačkoljah
Pred nekaj tedni smo na tem mestu podali obširnejše poročilo o mladi župniji sv. Jerneja v Mačkoljah v pripravah na pastoralni obisk tržaškega škofa Lovrenca Bellomija. Zdaj je to srečanje že mimo. -Prav pa je, da poročamo o tem pomembnem in koristnem obisku, ki je trajal skromne štiri dni (od 18. do 21. febr.), a se je v tem kratkem času zvrstilo več lepih srečanj in bogatih obojestranskih doživetij.
SOBOTNI VEČER
Po predvidenem programu smo župljani pozdravili g. škofa pri sobotni večerni maši; v pozdrav mu je spregovorila članica župnijskega sveta Romilda Tul. S škofom sta somaševala še domači župnik in škofov vikar dr. Lojze Škerl. Med mašo so prepevali otroci ob spremljavi ansambla župnijske glasbene šole pod vodstvom Marije Družina.
Zelo koristno je bilo srečanje skupine mladih, od 15. do 23. leta, ki se že nekaj časa zbirajo ob sobotah, da z župnikom razmišljajo o veri in o sodobnih problemih mladine. S to lepo obetajočo skupino se je g. škof zadržal v pozen večer, nad poldrugo uro je trajal prisrčni in sproščeni pogovor, ob katerem je dobila ta mladina vrsto dobrih nasvetov, zlasti pa spodbud za rast in vztrajanje v veri.
OBŠIREN NEDELJSKI PROGRAM
Po nedeljski maši, ki jo je daroval g. škof ob somaševanju župnika Žarka Škerlja in med katero smo poslušali škofovo pridigo, je bilo srečanje z možmi. Kakih 35 se jih je zbralo in bili so veseli škofove pohvale, da se zavzeto trudijo za ohranjanje kulture in narodnih običajev, ki jih posredujemo potomcem.
Po molitvi za rajne v zgodnjih popoldanskih urah v cerkvi in na pokopališču je sledilo srečanje z domačo skavtsko družino: prek 40 volčičev in veveric, vodnic in izvidnikov, popotnic in roverjev se je s svojimi voditelji zbralo v župnijskem domu, da so škofu poročali o svojih dejavnostih, uspehih in težavah ter o prizadevanjih, da si znova in znova utirajo pot po skavtskih smernicah. Škof je seveda pohvalil njih pozitivno življenje v stiku z naravo, a obenem jim je priporočil, naj ob spoznavanju veličine narave gledajo, kako se v naravi in po naravi javlja Bog. Zato jim je posebej naročil, naj nikdar ne pozabijo, da so katoliški skavti in naj se zato trudijo živeti po verskih smernicah. Na tem srečanju seveda ni manjkala skavtska pesem in vedro skavtsko razpoloženje sploh.
Še več je bilo petja takoj nato ob srečanju pevcev s svojim škofom. Otroški, dekliški in mešani cerkveni zbor so se mu po vrsti predstavili s pesmijo, ga pozdravili in mu izročili simbolična darila. Tu velja povedati, da so cerkveni pevci izročili škofu v dar album z izborom pomembnih podatkov in slik o življenju v župniji v vsej povojni dobi. Ker se je takoj za pevci predstavilo še PD Mačkolje, je škof dobil v dar tudi brošuro o 30-letnici društva. Škof je bil vesel ob srečanju z res lepim številom pevcev, pohvalil je vnemo in veselje do petja, a obenem priporočil, naj nikoli ne pozabimo, da smo v prvi vrsti cerkveni pevci in kot taki naj trdno vztrajamo, na pravilno začrtani poti.
Sledila je vesela družabnost ob pogrnjeni mizi. Sproščeni pogovori odraslih in razigranost mladine so bili škofu vidno všeč, da se je nerad ločil od prijetne družbe.
Šel je nato na srečanje s KD Primorsko, ki ga je povabilo na svojo Prešernovo prireditev. (Tu naj povemo, da je Primorski dnevnik poročal o tem škofovem obisku predstave, ne da bi omenil, da je srečanje bilo ob škofovem pastoralnem obisku v vasi. Obenem bodi zapisano, da je neki pesnik iz Brega ob škofovi prisotnosti na tisti prireditvi bral pesmi pornografske in za vero žaljive vsebine. Koliko je bilo to kulturno, spodobno in gostoljubno, naj bralec sam presodi.)
PONEDELJKOVA SREČANJA
Že zjutraj ob 9. uri so ga z veselim ploskanjem pozdravili učenci in učiteljstvo ter najmlajši v otroškem vrtcu. Srečanje je bilo prisrčno in sproščeno, kakor ga zna ustvariti naš g. škof s svojim prijetnim in vsakemu kraju primernim nastopom. Šolarje in učiteljstvo je osvojil na mah. Učenci pa so se predstavili s primernim programom: petjem, pozdravnim nagovorom in recitacijami. Izročili so mu
tudi darilo: na pergamentu žgano sliko vasi Mačkolje in Prebeneg (šola je za obe vasi), ki jo je s posrečeno roko ustvarila učiteljica Ester. Šolski otroci in oni mali v vrtcu so škofovim besedam radi prisluhnili, saj jim je govoril tako lepo in deloma tudi v našem materinem jeziku. Bog daj, da bi ti naši otroci ne pozabili koristnih naukov.
Iz šole je šel g. škof na obisk bolnikov. Najbolj je bil ganjen ob srečanju treh bolnih oseb v isti družini, kjer mati gospodinja streže bolnemu sinu, možu in svaku že dolgo vrsto let, ne da bi kdaj potarnala ali obupavala zavoljo svojega težkega položaja.
Srečanje s prvoobhajanci in birmanci je zopet bilo v župnijskem domu. Deset je otrok, ki jih naš novi župnik pripravlja na prejem zakramentov spovedi in obhajila. Na birmo, ki bo predvidoma v jeseni, se pa pripravlja 16 mladih. Vsi ti zdaj redno obiskujejo verouk, a škof jim je priporočil, naj vztrajajo v veroučni šoli tudi po prejemu zakramentov.
Takoj nato je sledilo srečanje s starši obojih otrok. Kljub službenim obveznostim nekaterih se je udeležila srečanja velika večina mater in očetov. Tem staršem je škof dejal, naj bodo zgled otrokom, naj radi z njimi molijo. Težko je mladino vzgajati za samostojno življenje in obenem bedeti nad njimi, da ne zaidejo na nepravo pot. To je težka naloga in odgovornost staršev.
Pri večerni maši za vse pokojne farane, ki jo je daroval g. škof, se je zopet zbralo lepo število vernikov. Končno se je ta dan srečal škof še z župnijskim svetom. Po branju zapisnika je bil seznanjen s sedanjim delom sveta, po preglednem poročilu zapisnikarke je pa zvedel, da župnijski svet v naši župniji živi in dela že nad petnajst let. Škof je člane pohvalil, da so v tej dolgi dobi veliko pomagali pri reševanju raznih problemov, pri organizaciji praznovanj in nekaterih pomembnih del. Obenem pa jih je spodbudil k vztrajnosti v delu za župnijsko skupnost. Iskali naj bi predvsem poti k slogi, a vedno v duhu apostolata in po dobrodelnosti.
TORKOVO SKLEPNO SREČANJE
Med večerno mašo, ki jo je daroval domači župnik, je g. škof spovedoval. Kljub mogoče ne ravno posrečeno izbranem času (18. uri v delavniku!) se je cerkev kar napolnila. V zahvalo škofu je spregovorila Tatjana Deklič, ki mu je v imenu župljanov izročila košaro »s sadovi naših polj in dela naših rok«. Ob svojem sklepnem govoru je škof izrazil svoje zadovoljstvo nad obiskom v župniji, kajti ugotovil je, da so tu prisotne številne dobre in koristne skupine. V vseh teh skupinah naj vztrajamo in se trudimo, da ostanemo trdni v veri. Obenem bodimo apostolski in kot taki pridobivajmo vedno novih ljudi za Boga. Ob misli na mladino se je dotaknil problema maloštevilnih rojstev in spomnil, da ob majhnem številu novih življenj ni prave bodočnosti, niti narodnostne niti verske. Ta misel naj nas vodi v nadaljnjem življenju,
da se bomo izogibali negativnim vplivom in živeli po vedno veljavnih božjih in cerkvenih postavah.
Mačkoljanski farani smo s svojim župnikom Žarkom Škerljem g. škofu Bello-miju iz srca hvaležni za vsestransko koristen obisk. Želja nas vseh je, da se naj večkrat vrne k nam, da nas ponovno utrdi v veri in nam pomaga po težavni krščanski poti.
L. P.
■ Novi sovjetski vodielj Konstantin Cer-nenko je ob zaključku predvolilnih nastopov za izvolitev novega vrhovnega sovjeta pojasnil načela, po katerih naj bi se ravnale jedrske velesile. On sam je za to, da se je treba odpovedati kakršnikoli propagandi za jedrsko vojno. ZDA je pozval k dialogu s SZ, glede Kitajske pa je dejal, da še vedno obstajajo številne razlike v načelnih vprašanjih. V notranji politiki je terjal boljše plače za opravljeno delo, toda dodal, da bo treba bolj preganjati nedisciplino na deželi, ki se je v zadnjih letih precej razmahnila na vseh področjih, kakor tudi birokratizem, ki naj bi prizadejal partiji in državi že ogromno škodo.
26.	februarja je PD Kolonkovec s sedežem na Šalita di Zugnago 46 z velikim uspehom izvedlo dan slovenske kulture. Dvorana je bila nabito polna. Nastopil je mešani pevski zbor s Kolonkovca, ki je pod vodstvom Dalke Šturman Vecchiet podal sedem pesmi. Prvič smo zapeli našo himno, ki jo je napisala Lučana Piček, uglasbil pa Dominik Krt. Mladina je sodelovala z deklamacijami, dramska skupina pa z veseloigro »Študent pred sodnijo«. Dalka Vecchiet je prebrala nekaj misli, ki jih je za to priložnost sama sestavila. Na koncu pa je Aleksander Cer-gol pokazal nekaj diapozitivov o delovanju našega društva v petih letih.
V nadaljevanju objavljamo nekaj misli iz omenjenega govora.
8. februar je praznik slovenske kulture. Povsod, kjer živijo Slovenci, se v teh dneh prirejajo Prešernove proslave. Tudi mi smo se za to odločili, čeprav z zamudo. Mnogo se je te dni Že govorilo o Prešernu, o kulturi, o Slovencih in o problemih, ki nas tarejo. Kaj naj bi mi preprosti, maloštevilni Slovenci s Kolonkovca še dodali tem učenim govorom in razpravam?
Na žalost se navadno le ob Prešernovem prazniku spomnimo, da smo Slovenci in da je Prešeren naš največ ji pesnik. Iz predala vzamemo njegove poezije, recitiramo nekaj verzov ali zapojemo. Potem vse zopet spravimo v predal in življenje gre znova naprej po starem.
Nimamo več časa ne potrpljenja, da bi brali knjige ali da bi hodili na kulturne prireditve, le redki se temu odzovejo. Kdo bi še hodil na pevske vaje pozimi, ko je mraz, ko nam doma na toplem televizija pričara toliko lepega in zanimivega! Moderni tehnični napredek nas je popolno-
Lep sončni dan v nedeljo 4. marca je privabil v Zabnice pod Sv. Višarjami zelo veliko ljudi, ki so se želeli posloviti od svojega dušnega pastirja, kateri je tragično umrl na cesti blizu kraja Ospedaletto pred Gemono, ko se je peljal v svojem vozilu v petek 2. marca zjutraj v Videm, kjer so mu trikrat tedensko delali dializo. Po mnenju zdravnikov ga je med vožnjo zadela kap. Zavozil je na levo in treščil v nasproti vozeči tovornjak. Bil je na mestu mrtev. Še istega dne pod večer so ga prepeljali v žabniško župnijsko cerkev, kjer se je začela odvijati žalostna procesija vernikov, ki so se želeli zadnjič od njega posloviti. Dolgo je že bolehal na ledvicah, pa kljub temu še vedno opravljal vse župnijske posle, čeprav z velikim naporom.
V nedeljo popoldne se je cerkev napolnila z verniki, ki so prišli tudi iz okoliških vasi. Videmski nadškof Alfredo Bat-tisti in nad 30 duhovnikov so v somaševanju opravili pogrebno sv. daritev, pevci pa so peli latinsko in slovensko. V lepem govoru se je g. nadškof poslovil od požrtvovalnega duhovnika, v slovenskem je-
ma spremenil in poplitvil, da ne utegnemo več misliti s svojo glavo. Zapiramo se vase, drug pred drugim zakrivamo obraz in iščemo le sebe. Vedno bolj izginja iz naših vasi smisel za skupno delovanje. Nič več ne čutimo potrebe po prijateljih, ki bi skupno reševali probleme in drug drugemu pomagali.
Naše kulturno društvo na Kolonkovcu deluje v težkih pogojih, vendar beleži kak uspeh. Kako rada bi, da bi se potom tega društva vnesla v srca naših ljudi zavest, da človek ne živi samo od kruha in da so duhovne vrednote kot so vera, kultura, narodna zavednost tisti ideali, brez katerih narod prej ali slej propade.
Poleg splošnega kaosa in moralnega propadanja, ki zajemata današnji svet imamo mi zamejski Slovenci še problem narodnega obstoja. Vprašanje tako imenovane globalne zaščite. Nestrpnost do dvojezičnosti po šolah in nestrpnost vseh vrst s strani večinskega naroda. Poleg vsega tega nas Slovence mori še žalostno dejstvo, da smo še ti maloštevilni idejno razdvojeni in ne najdemo poti do združitve, kar resno ovira naš nadaljnji razvoj in obstoj. Tako da človek z upravičenim strahom zre v bodočnost.
Dobro vemo, da tudi v Prešernovih časih ni bilo dosti bolje, tudi cesarska vlada v Avstriji ni bila dosti naklonjena Slovencem. France Prešeren ni smel v svoji pisarni občevati v slovenskem, ampak v nemškem jeziku. Vidite, kako malo se je spremenilo v tolikih letih. Tudi Prešeren je veliko pretrpel zaradi nacionalne nestrpnosti, ki je tedaj prevladovala na Slovenskem. Bolele so ga tudi socialne krivice. Tudi v svojem zasebnem življenju je veliko trpel. Svojo osebno nesrečo je povezoval z nesrečo domovine.
Zgodovina nas uči in na lastni koži čutimo, kako kruta je usoda majhnih narodov. Tudi mi se moramo zavedati, da bomo v tej naši zamejski stiski vzdržali le, če bomo složni, zavedni in zvesti materinemu jeziku. Le narodu ostanem zvest, Kranjec moj, pravi Prešeren.
Poleg pesmi s trpko vsebino nam je Prešeren zapel tudi čudovito poživljajočo Zdravico, ki tako lepo pristoja tudi nam. Naj bi njeni zvoki izveneli kot klic upanja na boljše čase, nam, ki kakor hlapec Jernej še vedno iščemo pravico.
■ V ZDA potekajo po posameznih zveznih državah tako imenovane primarne volitve, tj. obe vodilni stranki, tako republikanska kot demokratska si morata izbrati svojega kandidata za predsedniške volitve v letošnjem novembru. Medtem ko so republikanci soglasni, naj kandidira zopet sedanji predsednik Reagan, pa si morajo demokrati kandidata šele poiskati. Splošno mnenje je bilo, da bo največ glasov odnesel Mondale, bivši podpredsednik za časa Carterjevega predsednikovanja, pa so prve volitve pokazale, da je dobil v mladem 47-letnem senatorju Hartu močnega tekmeca. Tako je v zvezni državi New Hampshire Hart daleč nadkrilil Mon-dala, kar mu odpira pot do novih uspehov.
ziku pa je spregovoril msgr. Franc Močnik, ki mu je večkrat prišel pomagat zlasti pred praznikom sv. Jožefa, ki ga v Zabnicah zelo častijo. Tudi koča za našo mladino se imenuje po sv. Jožefu. Spregovoril je tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Po obredih si je bilo treba utreti pot skozi visok sneg, da so pogrebci lahko prišli do izkopanega groba.
Pok. župnik Mario Cernet se je rodil v Beneški Sloveniji v gorski vasi Crni vrh v občini Podbonesec leta 1916. V duhovnika je bil posvečen leta 1940. Nato je služboval v Topolovem v občini Grmek in v Lazah ob Nadiži, 14. decembra 1962 pa je bil postal župnik v žabnicah. Neutrudno je skrbel za to dvojezično faro kakor tudi za Sv. Višarje, ki so žabniška podružnica. Koliko poti je naredil, da bi Višarje zaživele kot sodobno opremljena božja pot, koliko truda ga je stalo, da so bile vsako poletje duhovno dobro oskrbovane, kako je pazil, da je bilo romarjem postreženo v vseh treh jezikih: slovenskem, itlaijanskem in nemškem.
Zaradi svoje zvestobe slovenski besedi in pravičnosti do vseh faranov je imel marsikdaj sitnosti tako s cerkvenimi kot svetnimi oblastmi. Tako v Žabnicah ni smel učiti verouka v slovenščini v šolskih prostorih. Ko je na prvo postno nedeljo 1965 začel maševati v slovenščini, se je moral zagovarjati, prav tako ko je prišlo do ustanovitve PD »Višarski zvon«, čigar predsednik je bil prav on. Zlasti pa se je postavil, ko so nekateri prenapeti italijanski krogi hoteli Višarje odtrgati od Žabnic in jih izročiti v druge roke. Tedaj je samo njegova odločnost Višarje rešila. Pri tem je našel veliko oporo v novem videmskem nadškofu msgr. Battistiju.
Pok. Mario Cernet zares zasluži, da ga ohranimo v hvaležnem spominu, on pa naj prosi pri Bogu, da bo žabniška župnija znova dobila prav tako gorečega, pravičnega in požrtvovalnega duhovnika kot je bil on sam.
■ Libanonska vlada je razveljavila sporazum z Izraelom, ki ga je bila sklenila lani 17. maja. K temu jo je pripeljalo spoznanje, da je trenutno mir v Libanonu bolj odvisen od Sirije kot pa od Izraela. Sirija pa je ves čas izraelsko-libanonski sporazum odločno zavračala. Predsednik libanonske države Džemajel upa, da bo z odpovedjo sporazuma prišlo do sprave med raznimi libanonskimi skupinami, ki se borijo med seboj in da bo tudi konferenca o narodni spravi, ki poteka v Ženevi, bolj uspešna. Džemajelov korak pa je bil tudi nujen, odkar so ZDA sklenile umakniti svoje marince iz Bejruta in se je izraelska vlada izrekla proti večjemu vmešavanju v libanonske zadeve.
Kamenčki
Slovenci za nekatere še nismo osvobojeni
23. februarja letos je prinesel Primorski dnevnik na 4. strani dopis o predavanju ljubljanskega pisatelja Marjana Rožanca v krogu Slovenskega kluba in Kulturnega združenja »Most« v Trstu. Predavanje je imelo naslov: Protestantski pojem svobode in Slovenci. Med drugim je Rožanc Tržačanom in vsem Slovencem vrgel v čelo kamen, da smo Slovenci vse do danes ostali neosvobojeni, ker si nismo polno prisvojili protestantskega pojma svobode in dostojanstva. Po Rožančevo se nismo poslužili Lutrovega religioznega bistva, ki je revolucionarno spremenilo odnos človeka do absolutnega. Rožanc je tudi modroval, da nam je človečanska svoboda v Lutrovem smislu še vedno dosegljiva.
Tako torej, Slovenci še nismo osvobojeni, ker se pred 400 leti nismo oklenili Lutrovega nauka, ampak smo ostali zvesti našim slovanskim blagovestnikom Cirilu in Metodu; imamo pa po njegovem še vedno čas, da se »spreobrnemo«.
Kam plovemo sredi Trsta v Slov. klubu in v Kulturnem združenju »Most«? Al L zopet prihajajo v Trst novi Trubarji iz Ljubljane in kakšen namen imajo? Kaj se dogaja v id. sv. Frančiška blizu židovskega in protestantskega centra?
Ne, milo, za drago, ampak da se ne pozabi najbolj grenka realnost naših dni, ponavljamo: Slovenci v domovini res niso osvobojeni, ker živijo že štirideset let od Dolomitske izjave pod težkim bičem samo-pašnega komunizma, ki ga niso hoteli in nikdar v povojnem času potrdili. r. h.
Blagoslov
temeljnega
kamna
Goriški nadškof p. Bom-marco blagoslavlja temeljni kamen nove telovadnice ob Katoliškem domu v Gorici. Svečanost blagoslovitve je bila v soboto 25. februarja letos
Dm sbvaske Mure n Kilonkm
iiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimhihiimiiiimhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiihiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
V nedeljo 18. marca ob 15. uri: svetoletno romanje Slovencev goriške nadškofije v Oglej
Marijino Celje - cilj letošnjega skupnega tržaškega romanja
Enodnevno romanje tržaških Slovencev
Tržaška Duhovska zveza pripravlja enodnevno skupno romanje k Sv. Leopoldu Mandiču v Padovo in v Marijino svetišče Sv. Vito al Tagliamento. Romanje bo v sredo 25. aprila. Vpisovanje je že v teku in se bo zaključilo, če ne bodo vsi avtobusi že prej zasedeni, na 5. postno nedeljo
8.	aprila. Vpisujejo vsi slovenski dušni pastirji na Tržaškem.
Škofova pastoralna vizitacija
Na praznik božje matere Marije 1. januarja 1981 je tržaški škof Bellomi napovedal pastoralno vizitacijo v škofiji. Od tedaj je obiskal že skoraj vse župnije mestnih dekanatov, sedaj pa so prišle na vrsto župnije openskega dekanata: Opčine, Mačkolje, Boršt, Kontovel, Repentabor, Prosek, Bazovica, Trebče, Katinara, Bolju-nec. Sv. Križ, Dolina in Ricmanje.
Župnijska cerkev v Borštu, kamor bo to nedeljo 11. marca prišel na dušnopastirski obisk tržaški škof msgr. Lovrenc Bellomi
Kaj želi škof s tem obiskom doseči? V napovedi vizitacije takole pravi: »Tudi vaš škof globoko čuti željo, da bi se podal na pot in tako spoznal od blizu brate v veri in na vseh potih dohitel druge ovce, ki čeprav niso iz tega hleva, so vendarle Kristusove.
Za dosego tega cilja, in samo za to, sem se odločil, da začnem pastoralno vizitaci-jo. Svetuje jo izročilo v Cerkvi in jo zahteva pastoralna zakonodaja; predvsem pa je vizitacija sredstvo za neposreden in poglobljen stik z osebami in problemi vsake skupnosti.
Potrebujem pomoči, a vem, da lahko računam na prijazen sprejem in velikodušno sodelovanje duhovnikov, redovnikov in redovnic in vseh laikov, ki v naši Cerkvi predano in zvesto delajo za evangelij.
Vizitacija se mora postopoma spremeniti v pot, ki jo bomo skupno prehodili: saj je treba odkrito in vedro preveriti krajevni položaj, okrepiti voljo za pričevanje Kristusa in služenje bratom, določiti kakšen skupen cilj za evangeljsko prenovo naših skupnosti.
Prihajam k vam, da se vam pridružim, da vas bolj navdušim, da vam prinesem tolažbe in poguma, da z vami preživim kakšno uro bratstva, zavzetosti za Cerkev, pozornosti za človeka in za njegov napredek, upanje, veselje in mir.«
Potrudimo se, da bo škofova pastoralna vizitacija dobro uspela in okrepila naše krščansko življenje!
L. Škerl
Kdo vnaprej odklanja prisotnost SSk v mestni upravi?
Pokrajinski izvršni odbor tržaške Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji pred dnevi obravnaval predvsem krajevni politični položaj, ki je nastal po izglasovanju proračunov tržaške občine in pokrajine ob vzdržanju svetovalcev Liste za Trst po predhodnem dogovoru, da do 31. marca sedanja manjšinska odbora odstopita in se začnejo pogajanja za ustvaritev novih trdnih večin, ki bi morale trajati do konca sedanjega mandata.
V zvezi s tem je izvršni odbor SSk poudaril že znano stališče, ki prevladuje v slovenskih krogih, da ustvaritev novih večin ne sme pomeniti odstopanje od dosedanjih stališč za pravično in zadovoljivo rešitev vprašanja globalne zaščite Slovencev. Zato pisanje časopisov in govorice, da se nekatere politične sile nagibajo k vnaprejšnji omejitvi programskih načel glede manjšinske zaščite in izključitvi Slovenske skupnosti iz novih večin in odbo-
rov, izpričujejo simptomatičen obraz obujenih nacionalističnih teženj nekaterih krogov, ki bi hoteli slovensko sestavino kratkomalo izločiti iz mestne uprave ter jo potisniti v okolico in na podeželje o-ziroma na Kras, kot se nekateri običajni izražajo. In to prav v tem kočljivem trenutku, ko sta vlada in parlament občutljiva za dogajanja pri nas, kar gotovo vpliva na odločitve v Rimu glede vsebine in obsega naše zaščite. Z izključitvijo predstavnikov manjšinske stranke iz tukajšnjih uprav bi nasprotniki naše globalne zaščite hoteli dokazati »italijanstvo« Trsta in da zato manjšinska zaščita v mestu ne pride v poštev.
PRAZNOVANJE SV. JOŽEFA v Ricmanjih od 17. do 19. marca
Sobota 17. marca: ob 15. uri srečanje tržaških ministrantov pri Domju (Dom sv. Leopolda); ob 20. uri srečanje staršev letošnjih birmancev in prvoobhajancev (Baragov dom v Ricmanjih).
Nedelja 18. marca: ob 9.30 maša v kapeli sv. Leopolda pri Domju; ob 11. uri peta maša v Ricmanjih (sodeluje cerkveni pevski zbor iz Šentjanža v Rožu na Koroškem); ob 15. uri litanije, govor in blagoslov; ob 17. uri »Koroški večer« v Baragovem domu v Ricmanjih (nastopajo zbor, tamburaši in recitatorji iz Šentjanža v Rožu).
Ponedeljek 19. marca: ob 9.30 mladinska maša (poje otroški zbor osnovnih šol iz Ricmanj in Domja); ob 11. uri slovesna maša (poje domači cerkveni zbor); ob 15. uri litanije, govor, blagoslov; ob 17. uri večerna maša z ljudskim petjem in sklep praznika.
Oba praznična dneva (nedelja in ponedeljek) bo za italijanske romarje sv. maša v Ricmanjih ob 16. uri. Vedno bo tudi priložnost za velikonočno spoved in obhajilo. V cerkvi v Ricmanjih je možno prejeti svetoletni odpustek. Med nami bo misijonar dr. Jahez Jenko iz Ljubljane.
Dolina
Te dni se veliko govori v naši občini o miru. Mislim, da ni treba nobenih manifestacij ali volitev, da ugotovimo, kdo je za mir. Kdor je vojno okusil enkrat, je cepljen proti temu bacilu za vedno. Kdor je normalen, četudi ni vojne okusil, si je ne želi.
Kristjan je vsaj dvakrat toliko bolj za mir kakor drugi. Mir izhaja iz srca. Če drugim daš, kar jim gre iz pravičnosti in še več: kakor jim gre iz ljubezni, ne bo nikoli povoda za sovraštvo in nevoščljivost. Mir bo tedaj zagotovljen. Naša vera nam prinaša mir in nam ukazuje oznanjati in širiti mir okoli sebe.
Glede tega se nimamo kaj učiti od brezvercev. Saj pri maši večkrat prosimo za mir, v znamenju sprave si podamo roko. Medtem ko drugi veseljačijo, za novo leto molimo in razmišljamo o miru, kakor smo naredili letos. Le kdo more našteti imena vseh škofov in papežev, ki so dosegli spravo med vojskujočimi se deželami? Pred kratkim je papež rešil spor med Čilom in Argentino, brez orožja in demonstracij.
Zakaj čutijo potem nekateri potrebo po raznih demonstracijah za mir? Zakaj so v začetku mislili protestirati samo proti ameriškim raketam in ne proti ruskim? Ali ni rusko orožje enako smrtonosno kakor ameriško? Kdo nam zagotovi uspešno kontrolo nad orožjem? Ali obe velesili, ki si med sabo ne zaupata ali kaka druga država, ki nima dovolj vpliva na svetovno dogajanje, da bi lahko preprečila spopad?
Mi kristjani smo tako proti konvencionalnemu orožju kakor proti atomski oborožitvi. Mrtvemu človeku malo pomeni, s kakšnim orožjem je bil umorjen. Orožje je zato, da ubija in peta božja zapoved velja za vse: teroriste, generale in politike.
Naša vera ne temelji na demonstracijah, ampak na dobrih delih, storjenih iz ljubezni. Kdor pa govori o sovraštvu, širi laž in nevoščljivost, razglaša vero za škodljivo, kako more govoriti o miru? Mi zahtevamo vsestranski mir, ne le enosmernega. Mi nismo pogojeni od neke stranke, pač pa se zavedamo, da dokler se ne bomo ljubili kot bratje, so vse demonstracije za mir samo prah v oči naivnežev, ki si želijo miru, a v resnici nasedajo propagandi, ki jih izrablja za svoje strankarske namene.
1. b.
Msgr. Valentin Birtig v Peterlinovi dvorani v Trstu
Naš list je že poročal o pesniški zbirki, ki jo je nedavno izdal msgr. Valentin Birtig, čedajski kanonik in eden najbolj znanih slovenskih beneških duhovnikov.
V ponedeljek 27. februarja je Društvo slovenskih izobražencev v Trstu predstavilo to pesniško zbirko na svojem rednem kulturnem večeru. Najprej je prof. Martin Jevnikar obširno ter izčrpno predstavil pesnika in njegovo pesniško delo, ki danes nadaljuje slavno Trinkovo tradicijo in kaže na življenjsko silo slovenskega beneškega ljudstva. Nato je pesnik sam z živo in spontano besedo lepo orisal svoj pesniški svet, svoje upe in težave ter v prijetni besedi podal vso ljubezen do svojega ljudstva. Večera se je udeležilo lepo število kulturnikov in ljubiteljev slovenske besede in pesmi, izvajanja pa je v celoti posnel in že oddajal radio Trst A.
Zbornik predavanj Slomškovega simpozija v Rimu
Slovenska bogoslovna akademija v Rimu je ob sodelovanju »Družine« izdala zbornik predavanj Slomškovega simpozija v Rimu septembra 1982. Knjiga obsega 224 strani in štiri barvne fotografije. Lepo in privlačno je opremljena, v njej pa s svojimi prispevki sodelujejo: Maksimilijan Jezernik, France M. Dolinar, Anton Trstenjak, Franc Kramberger, France Oražem, Jošt Martelanc, p. Viktor Papež, s. Avguština Zorec, Janez Ambrožič, Valentin Inz-ko, Anton Ožinger, Peter Pavel Klasinc, France Perko, Edo Škulj, Miloš Rybar, p. Roman Tominec, Tone Zrnec, Andrej Pirš in Mirko Rijavec.
Ista akademija je v Rimu izdala italijanski prevod Grivčevega življenjepisa svetih bratov Cirila in Metoda. Prevod je napravil p. Franc Husu.
Postni govori
Radio Trst A bo tudi letos vsak torek in petek ob 16.45 prenašal sledeče postne govore:
9. marca: Jezus Kristus je naš Odrešenik (dr. Lojze Škerl).
13. marca: Jezus Kristus je zgodovinska osebnost (dr. Oskar Simčič).
16. marca: Jezus Kristus je pravi Bog (Stanko Zorko).
20. marca: Jezus Kristus /e luč sveta (Rudi Bogateč).
23. marca: Jezus Kristus je pot, resnica in življenje (Milan Nemac).
27.	marca: Jezus Kristus je krotak in ponižen (p. Božidar Rumpler).
30. marca: Jezus Kristus je vstajenje in življenje (Marij Gerdol).
3. aprila: Jezus Kristus je živel sveto (dr. Jožko Markuža).
6. aprila: Jezus Kristus je usmiljen do grešnikov (Jože Kunčič).
10. aprila: Jezus Kristus je pokazal pravo smer življenja (dr. Jože Prešeren).
13. aprila: Jezus Kristus je bil nebeškemu Očetu pokoren do smrti (prof. Drago Butkovič).
17. aprila: Jezus Kristus je mnogim postavljen v padec, mnogim pa v vstajenje (Franc Pohajač).
20. aprila: Jezus Kristus odpušča in uči odpuščati (dr. Kazimir Humar).
Prvi postni govor bo v petek 9. marca. Poslušajmo radi vse postne govore in priporočajmo jih tudi drugim.
KRATKE NOVICE
■ V Ljubljani je režim odstavil glavnega in odgovornega urednika humorističnega lista »Pavliha«, ki izhaja tedensko. Sta to Miloš Mikel in Bogdan Novak. Bila sta obtožena, da sta zlorabila svoj položaj za osebno obračunavanje. Dejansko njuna kritika ni bila všeč nekaterim vodilnim komunistom, ki so se čutili osebno prizadeti.
■ V Avstriji so objavili rezultat ljudskega štetja na Gradiščanskem (Burgerland), ki je bilo 12. maja 1981. Po tem glasovanju živi v deželi 267.750 oseb; od njih se je opredelilo za Hrvate 18.880 ljudi, tj. 7,1 % celotnega prebivalstva te dežele. V primerjavi z ljudskim štetjem leta 1971 znaša osip hrvaške skupnosti 5.452 enot, zaradi česar so predstavniki organizacij gradiščanskih Hrvatov izrekli dvom v objektivnost uradne statistike.
■ Poljski primas kardinal Glemp se mudi v Južni Ameriki, kjer obiskuje svoje rojake. 12 dni je preživel v Braziliji, sedaj pa potuje po Argentini. Svoj obisk je začel v tej državi v pokrajini Misiones, kjer ga je sprejel škof Kemerer, ki pripada kongregaciji Božje besede. Trenutno je kardinal Glemp v Buenos Airesu, kjer je imel s svojimi rojaki bogoslužno srečanje v tamkajšnji stolnici.
Romanje bo letos od 2. do 5. junija. Svoj višek bo imelo v obisku Marijinega Celja, ki je kraj na Gornjem Štajerskem, v nemškem delu avstrijske Štajerske. Ni daleč od meje z Nižjo Avstrijo. In vendar ni popolnoma nemška božja pot. Spočetka je bila skoraj izključno slovenska. Zakaj? Zato, ker so tam živeli Slovenci. Reka Donava je bila narodna meja slovenskega ozemlja. To izpričujejo krajevna in rodbinska imena in predvsem zgodovina sama.
Na Koroškem so v slovenskih listih začeli kraj imenovati Marijino Selo, -kar je sicer pravilno, toda ker je Marijino Celje že stoletja tako udomačeno, ga je skoraj nemogoče spreminjati.
Marijino Celje leži zelo visoko. Ima namreč 870 m nadmorske višine. Leži pa v gorski, precej veliki kotlini, ki jo obdaja venec visokih gora. Ovčar, ki je Marijinemu Celju postavljen za mogočno ozadje s prekrasnimi gorskimi gozdovi, je skoraj 2000 m visok. V Marijino Celje je speljana elektrificirana železnica, ki se začenja v St. Foltnu ob Donavi. Tudi avtobusne zveze so od več strani, predvsem iz Gradca in Dunaja.
V benediktinskem samostanu v Št. Lam-bertu je zapisano, da je bilo Marijino Celje ustanovljeno in tamkajšnja cerkev pozidana okrog leta 1100. Navajajo letnico 1096. Toda redovniki so bili tam že mnogo prej.
Kot prvi kraj v tej okolici je omenjen današnji Aflenz ali Jablanica, kjer so že
Proračun goriške občine
Prejšnji petek je v goriškem občinskem svetu začela debata o proračunu za tekoče leto 1984. V bistvu je župan Scarano le prebral daljše politično poročilo, kjer nakazuje vse glavne probleme občinske uprave. Debata o tem pa se bo dejansko začela šele na prihodnjih sejah. Prej je moral svet še odobriti proračun občinskih mestnih podjetij ter občinske lekarne v Štandrežu. Zato bomo o vsem tem podrobneje poročali kasneje.
  ................
IZŠEL JE »PASTIRČEK« ŠT. 6
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Sovodnje
Dan slovenske kulture. V februarju se vsako leto spominjamo smrti našega največjega pesnika ter se klanjamo ustvarjalcu umetniško čiste in izrazno blagodone-če slovenske besede, ki jo je ovekovečil veliki duh Franceta Prešerna. Prav zaradi tega je postal februar praznik slovenske kulture. V zvezi z njim je umevno, da počastimo tudi druge velike može, ki so s svojo prodorno ustvarjalnostjo, katero je spremljala nesebična požrtvovalnost, dvignili slovensko besedo na raven velikih narodov. In ker je tako Dan kulture postal praznik za vse Slovence, saj smo si ga ob spominu na dr. Franceta Prešerna sami izbrali, je prav in primerno, da ga tudi zamejski Slovenci družno proslavljamo.
Tako je prišlo tudi v sovodenj ski občini v soboto 25. februarja do take proslave, ki je nosila naslov »L revija pevskih zborov sovodenjske občine«. Organizacijo prire-
leta 1025 našli rudninsko ležišče soli in železa. V zgodovinski listini iz leta 1025 je omenjeno, da je takratni vladar vsa posestva v Aflenzu in okolici s solnimi in železnimi rudniki daroval svoji sorodnici Beatriki, ki se je pozneje poročila z enim od članov koroške vojvodske družine Ep-penstein, ki je takrat imela večino svojih posestev na Koroškem. Tako je bil ta kraj že od vseh početkov tesno povezan s Koroško, torej s središčem takratnega slovenskega ozemlja.
Zadnji član te plemiške rodovine Ep-pensteinov Henrik III. je kraje okrog Marijinega Celja leta 1130 kot ustanovo daroval benediktinskemu samostanu v Št. Lambertu. Pravijo, da je opat Oton VIL poslal kar pet svojih redovnikov-duhovni-kov in eden je prišel leta 1157 v kraj pod Ovčarjem, kjer leži danes Marijino Celje. Ta si je za stanovanje sam postavil kočo iz smrečja. Obiskoval je okoliške pastirje in kmete ter jih poučeval v verskih resnicah. Povabil jih je tudi k svoji koči in tu so redovnika navadno našli, ko je klečal pred košatim drevesom, na čigar deblu je bila obešena podoba Matere božje. Pozneje so postavili kapelo in vanjo položili Marijino podobo. Okrog te kapele so se začeli ljudje .naseljevati in tako je nastala vas. Cerkev in župnija sta omenjeni v zgodovinskih listinah šele stoletje pozneje. Vendar pa vsa izročila kažejo, da so že okrog leta 1200 začeli zidati prvo cerkev. Milostna podoba je še danes tista, pred katero je klečal prvi redovnik.
ditve je prevzelo KD Sovodnje z namenom, da vsa društva na sovodenjskem območju skupno proslavijo ta dan.
Na začetku proslave je predsednik KD Sovodnje Vilko Fajt v nagovoru občinstvu predstavil zamisel te nove pobude, nato pa na kratko podal zgodovino o nastanku posameznih zborov in njihovega delovanja.
Nastopilo je kar 10 zborov. Trije so bili otroški: Sovodnje, Rupa-Peč in Gabrje, dva dekliška (dekliški zbor Rupa-Peč je imel ta dan krstni nastop), dekliška vokalna skupina Sovodnje, ženski zbor Sovodnje, mešani zbor Rupa-Peč ter trije moški zbori: KD Danica z Vrha, KD Skala Gabrje in Sovodenj ski nonet. Zbori so nastopili pod vodstvom pevovodij Zdravka Klanjščka, Zdravka Petejana, Antona Klančiča, Alenke Cernic, Marjanke Cevdek, Sonje Pelicon in Rezi češčut. Z deklamacijami so sodelovale Vilma Butkovič, Majda Pelicon, Nadja Fajt in Patricija Batistič. Prireditev se je zaključila s skupnim nastopom vseh prisotnih zborov, ki so zapeli Prešernovo »Zdravico«.
Pri tem pa se mi zdi umestno, da pograjam skopo in preveč suhoparno poročanje o tem prazniku v slovenskem tržaškem dnevniku. V njem najdemo 29. februarja v sklopu drugega članka sedem vrstic o slovenskem kulturnem prazniku v sovodenjski občini, ki je bil v okviru 1. revije pevskih zborov. Med drugim je rečeno, da so z njo »skušali ovrednotiti to v občini zelo živo in razvejano dejavnost. Odziv je bil nad pričakovanji, ugotavljajo prireditelji.« Odziv s strani občinstva. Čudno zvenijo te zadnje besede. Ali ne bi zaslužila ta 1. revija pevskih zborov sovodenjske občine večje pozornosti in odmevnosti v slovenskem dnevniku? - Remo Devetak
ki je prišel v Marijino Celje.
,	,S..1hO§!	TJ
c: tl III I tl l' l
Pevski zbor skavtinj na proslavi 20-letnice Slovenskih goriških skavtov v Katoliškem domu v Gorici. Pripravil jih je Hilarij Lavrenčič, sam dolgoleten skavt, iz Doberdoba
Z GORIŠKEGA
Delegacija SSO pri goriškem prefektu
Delegacija Sveta slovenskih organizacij (SSO) v deželi Furlaniji-Julijski krajini je v sredo 29. februarja obiskala novega go-riškega prefekta. V prijateljskem razgovoru sta predsednica SSO Marija Fer-letič in Damjan Paulin seznanila prefekta s slovensko problematiko goriške pokrajine in s celotno problematiko Slovencev v deželi. Orisala sta delovanje SSO in včlanjenih društev, ki so aktivno prisotna na raznih področjih.
Delegacija je podrobno seznanila gori-škega prefekta o perečih problemih, ki zadevajo šolstvo, gospodarstvo in kulturno dejavnost. Poseben poudarek je bil postavljen v zvezi z izglasovanjem globalnega zaščitnega zakona, ki mora veljati za vse slovensko prebivalstvo v deželi.
Goriški prefekt se je zahvalil delegaciji za obširno informacijo in izrazil pripravljenost in željo po nadaljnjih srečanjih, ki naj prispevajo k boljšemu medsebojnemu razumevanju in k reševanju še odprtih vprašanj.
MLADINSKA SEKCIJA SSk Gorica - Trst
vabi na
IDEJNOPOLITIČNI SEMINAR
ki se bo vršil v Alojzijevišču v Gorici, ul. Don Bosco 60. Predavali bodo: v soboto 10. marca ob 16. uri: Marjan Terpin, inž. F. Piščanc in Marija Ferletič;
v nedeljo ob 10. uri: dr. Mirko Špacapan, Ivo Jevnikar in Damjan Terpin.
Za vse udeležence bosta poskrbljena večerja in kosilo, za udeležence iz Trsta bo na voljo tudi prenočišče. Prijave sprejemajo za Trst Marjan Brecelj (telefoi 208270) ali Silvija Callin (telefon 224407), za Gorico pa Aleksandra Košič (telefon 87170).
Seminar se bo končal s skupnim kosilom v nedeljo okoli 13. ure. Vsakdo bo nekaj malega prispeval za organizacijske stroške.
Priznanje slovenskemu bančništvu
Na občnem zboru ljudskih bank Furla-nije-Julijske krajine, ki je bil 28. febr. v Codroipu, je bil soglasno izvoljen za predsednika konzorcija predsednik Kmečke banke Gorica Ksaverij Leban.
Kot znano, je Konzorcij ljudskih bank največje bančno združenje v naši deželi, saj s svojimi 80 okenci, razmeščenimi na tem območju, upravlja skupno nad 2.000 milijard lir sredstev.
Koncert komornega orkestra RTV Ljubljana
V četrtek 15. marca bo v dvorani Kulturnega doma v Gorici četrti koncert letošnje glasbene sezone, ki jo prirejajo Glasbena matica, ZSKP in ZSKD. Nastopil bo komorni orkester RTV Ljubljana, ki ga vodi dirigent Marko Munih. Koncert bo ob 20.30.
Spored bo zelo pester in zanimiv. Najprej bodo na sporedu dela Hindemitha (Žalna glasba za violo in godalni orkester), nato pa L. M. Škerjanca Concertino za klavir in godalni orkester. Solista bosta Franc Avsenek (viola) ter Andrej Jarc (klavir). V drugem delu pa bodo na sporedu orkestralne skladbe z ljudsko motiviko. Najprej bomo poslušali Srebotnja-kove Slovenske ljudske plese (Koroško, Štajersko, Primorsko, Bela krajina, Rezija, Gorenjsko, Prekmurje). Nato bodo na vrsti Bartokovi Romunski plesi za godalni orkester. Večer bo zaključila skladba J. Goloba Štiri slovenske ljudske pesmi za godalni orkester.
Slovensko pastoralno središče - Gorica s skupino izobražencev in študentov vabi na predavanja o aktualnih temah pod skupnim naslovom
VEČERI PRIČEVANJA IN ISKANJA
Predavanja bodo v štirih zaporednih četrtkih zvečer v Katoliškem domu v Gorici. Začetek ob 20.30.
15. marca: dr. France M. Dolinar: »Vloga koncilov v zgodovini Cerkve«.
22. marca: dr. Jurij Bizjak: »Božje razodetje in leposlovna spretnost piscev«. 29. marca: dr. Lojze Milharčič: »Novi premiki v cerkvenem pravu (zakonik, konkordat)«.
5. aprila: Taras Kermauner: »Kako me opredeljuje Bog Oče«.
Po predavanju razgovor s predavateljem.
SVETOLETNO ROMANJE V OGLEJ
Kot je že 'bilo za ostale dekanije naše goriške nadškofije bo svetoletno romanje v Oglej tudi za slovenske vernike štandre-ške in devinske dekanije in sicer na 2. postno nedeljo 18. marca popoldne s sledečim sporedom:
14.45 zbiranje romarjev pred oglejsko baziliko;
15.00 v procesiji vstop v baziliko; nato skioptične slike o najlepših mozaikih v baziliki in spravno bogoslužje s priložnostjo za sv. spoved;
17.00 spravna maša in prejem svetoletnega odpustka s sklepno zahvalno pesmijo.
Številčno stanje na osnovnih šolah v Gorici
Ob končanem predvpisu otrok v prve razrede osnovnih šol je slika v Gorici naslednja: I. okrožje (ital.) 76 (lani 77); II. okrožje 174 (173); III. okrožje 81 (115);
IV. okrožje (slov.): ul. Brolo 14 (15); ul.
V. Veneto 6 (8); Štandrež 10 (11); Podgora 2 (1); Pevma 8 (2); Števerjan 10 (18); Plešivo 2 (2). Lani skupno 47, letos 52.
Kake manjše spremembe lahko nastanejo do začetka šolskega leta, v glavnem pa številke ostanejo. V mestu edine šole, ki ne poznajo padca vpisanih so one pri uršulinkah in pri notredamkah. Torej privatne šole.
OBVESTILA
Zlata maša odgovornega urednika »Katoliškega glasa« dr. F. Močnika bo na praznik sv. Jožefa v ponedeljek 19. marca ob 19. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici.
Občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete bo v ponedeljek 12. marca v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici ob 20. uri v prvem, ob 20.30 pa v drugem sklicanju. Vabljeni vsi zastopniki včlanjenih organizacij in tudi drugi člani društev.
Pevski seminar. Mešani zbor »F. B. Sedej« v Števerjanu priredi 9., 10. in 11. marca pevski seminar, ki ga bo vodil glasbeni strokovnjak Tomaž Tozon iz Ljubljane. Vabilo velja tudi za starejše, ki pojejo pri zboru le še v domači cerkvi. Seminar se prične v petek 9. marca ob 20.30 v Sedejevem domu.
V Gorici bo maša za edinost v ponedeljek 12. marca ob 16. uri v Zavodu sv. Družine. Po maši razgovor. Vabi ACM -Gorica.
Smučarske tekme 01ympie, ki so preteklo nedeljo morale odpasti, se bodo sedaj vršile v Rablju (Cave del Predil) v nedeljo 11. marca z začetkom ob 11. uri. Vpišejo se lahko člani 01ympie, njihovi svojci in prijatelji. Tekmovalci bodo razdeljeni po starosti in sposobnosti v različne kategorije; nagrajeni bodo tako posamezniki kot tudi skupine. Rok za vpis traja do petka 9. marca ob 16. uri pri odbornikih 01ympie ali pa v trgovini Košič v Raštelu in v Roman baru v ul. Roma. Vpisnina znaša 2.000 lir za mlajše tekmovalce (do letnika 1965) in 3.000 lir za starejše letnike. Na voljo bo tudi avtobus z odhodom ob 7. uri z avtobusne postaje v Gorici; cena vožnje je 5.000 lir za mlajše in 8.000 lir za starejše udeležence.
Zaradi svetoletnega romanja goriških Slovencev v Oglej ne bo v nedeljo 18. marca ob 19,30 sv. maše v cerkvi pri kapucinih v Gorici.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 13. marca ob 20.30 govoril Lojze Peterle na temo »Ali je slovenska Cerkev božje ljudstvo?«.
Maša za duhovne poklice bo na pobudo Slovenske Vincencijeve konference v Trstu v četrtek 15. marca ob 17. uri v cerkvi pri salezijancih, Istrska ul. 53.
DAROVI
Za katoliški tisk: Justina Komjanc, So-vodnje v spomin Johane Osana in Jožice Dovgan 20.000; Marija Veljak namesto cvetja na grob Katarine Knez 10.000; J. Perin 50.000; razni z Opčin 61.000 lir.
Za Katoliški glas: Marica, Pavel in Robert ob peti obletnici smrti Stanka Vidoni
20.000	lir.
Za zdravljenje Emila Valentinčiča v Parizu: sovodenjski skavti od izkupička dveh kontejnerjev nabranega papirja 318.500; Albina Čopič 50.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Hubert Močnik 50.000; družina Makuc 50.000; Jože Gorkič 100.000; N. N. 100.000; Ivo Ceščut 50.000; M. S. 20.000; dr. Avgust Sfiligoj 100.000; dr. Miro Corsi 400.000; H. in N. N. 200.000; družina Bratuž 50.000; M. Špacapan 50.000; Josip Perin 50.000 lir.
Ob 7. obletnici smrti Franca Simčiča se ga njegovi dragi s hvaležnostjo spominjajo in darujejo za Zavod sv. Družine in za slov. goriške skavte po 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ane Okretič: a) za kapelico v Cerovljah Marija Legiša, Mavhinje 50.000; Ema Legiša 10.000; Pavlica Legiša 10.000; Marija Legiša, Cerovlje 25.000; družini Legiša in Satta po 10.000; Angela Krebelj 10.000; Vida Urdih 20.000; Norma Okretič 20.000; b) za cerkev v Mav-hinjah Norma Okretič 50.000; Marija Legiša, Vižovlje 50.000 lir.
Za cerkev na Repentabru: otroci namesto cvetja na grob Ivane Purič 100.000-družina Škabar, Repen 106, Repen 104, Repen 47, Repen 47, Repen 4, Succi, Purič, vsi po 10.000 lir; Silvester Žagar 20.000; Škabar, Repen 35.000; v spomin Ivana Guština in Ivana Puriča družina Purič, Re-
pen, Hmeljak, Repen, Doljak, Repen, Repen 47 po 20.000; družina Škabar, Purič po 15.000, Škabar, Purič, Raubar po 10.000; prijatelji Borisovega očeta: Goran, Ervin, Mavricij, David, Andrej 50.000; družina Milič, Križman, Hrovatič po 10.000; Vera Žigon 20.000; Škabar, Repen 79 v spomin Danila Žagarja, Ivana Guština in Ivane Purič 40.000; Ravber, Repen 20.000; Slavko Canziani v spomin Juste Bertolino 10.000; Hrovatič 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Viktorija Puppis-Škerlavaj v spomin na moža Franca 600.000; sestra Silva, nečakinja Mira, nečak Oskar v spomin na Doro Markon 150.000; Slavka Ferlat ob rojstnem dnevu 50.000; N. N. ital. jezika 25.000; Edi Škabar 20.000; Marija Bizjak-Sosič v spomin na moža Ludvika 10.000; Justina Gombač-Daneu namesto cvetja na grob Karla Sosič 10.000; Danila Tence-Vidau namesto cvetja na grob Marije Žele 10.000; Milena Hrovatin 5.000; razni 45.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu: Edi in Jadranka Sosič, Opčine ob rojstvu prvorojenca Andreja 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Raffaello Pironti ob mamini smrti 300.000; Albina Košuta ob 10. obletnici smrti moža Stanislava 15.000 lir.
Za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu: Lino Cocci 100.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 11. do 17. marca 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.00 'Mladinski oder: »Vike Viking«. 10.35 Prenos košarkarske tekme Jadran-S. Bonifacio. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Sedma stopnja sreče.
10.10 G. Verdi: Rigoletto. 11.30 Literarni listi. 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru. 13.20 Gospodarska problematika.
14.10 Roman: »Ekvinokcij«. 15.00 Ko trkam na nebesna vrata. 16.00 Prigode navadnega vojaka. 16.15 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist šiškovič in pianist Šetinc. 18.00 Pod Matajurjan. 18.30 Ljudski zvoki.
Torek: 8.10 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 G. Verdi: Rigoletto. 11.30 Literarni listi. 12.00 Mit in slovenska ljudska pesem.
14.10 Naš pravljični telefon. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Od Milj do Devina. 16.30 Tja in nazaj. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Gallus consort«. 18.00 A. Rebula: »Satan se predstavi«.
Sreda: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za 1. stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Iz noči življenje se poraja. 13.20 Srečanje oktetov v Ricmanjih. 14.10 Roman: »Ekvinokcij«. 16.00 Majhna sem bila... 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violončelist Miloš Mlejnik. 18.00 Grmade po gorah gore.
Četrtek: 8.10 Trim za vsakogar. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Zdravniški nasveti. 14.10 Otroški kotiček: »To je pa laž!«. 16.00 Na goriškem valu. 16.30 Tja in nazaj. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Baskovski zbor »Eskifaia«. 18.00 Dosje Koprivišče. 18.30 Ljudski zvoki.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šo-
lo.	11.20 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Dogodki in problemi. Roman »Ekvinokcij«. 16.00 Trim za vsakogar. 16.30 Tja in nazaj. 16.45 Postni govor. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Kitarist Igor Starc.
18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni spored. 11.50 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Zakajček in Vseved«. 14.30 Naš dobri stari radio. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 M. Mahnič: »Zgodbe treh svetnikov«.
Za lačne po svetu: Mimi Kacin, Trst v spomin na strica dr. Antona Kacina 50.000; N. N., Sovodnje 50.000 lir.
Za kapelo pri Domju: N. N., Trst v spomin na tragično preminuli sorodnici Rozo in Pavlino 50.000; Ivanka Malalan, Opčine 50.000; Leopolda Rudež, Trst v spomin na pok. Beatriko Delpin 20.000; Marjeta Hrvatin, Trst 10.000; N. N., Mačkolje 10.000; Mary Tul, Domjo za nove orgle
20.000 lir.
Za cerkev v Novi Gorici: T. M., Trst
100.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ganjeni nad dokazi sočutja ob smrti naše drage sestre
Marije Zele
se zahvaljujemo	vsem, ki so se	udeležili	pogreba, izrazili sožalje	in darovali cvetje.
Posebna zahvala	gre openskemu	župniku	in ostalim duhovnikom.
Sv. maša za	pokojno Marijo	bo v petek 9. marca ob 18.30 v	cerkvi na Opčinah.
Brata Avguštin in Franc	ter ostali sorodniki
Opčine, 3. marca 1984
ZAHVALA
Ob prehitri izgubi naše drage mame, sestre in babice
cosasa
HOlTEL	JU4A~Sr-CROCE	IN
Ane Urdih vd. Okretič
se
iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustovvali in spremljali drago pokojnico na zadnji poti. Posebna zahvala domačemu župniku g. Markuži, župniku g. Ravbarju, pevkam, spremljevalcem, daiovalcem cvetja in vsem, ki so darovali v dobre namene. Naj počiva v miru v domači zemlji!
Družine Okretič, Urdih, Legiša in drugi sorodniki
Mavhinje, štarancan, Niirenberg, Reka, 3. marca. 1984
X) Banca Agricola Coriziacr=9, > Kmečka banka Gorica—i
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407
SLOVENSKI HOTEL »BL
Lastnik: VINKO LEVSTIK