Kako postopaj učitelj pri zemljepisnem pouku. ^Konec.) Ko dospemo na Kosovo polje, napo- jeno s slovansko in nič manje tudi s tvir- ško krvjo, pokličemo učencem v spomin predvečer Vidovega dne in naj slišijo učenci Miloš Obiliča, ki se zahvaljuje knezu Lazarju na napitnici: »Hvala ti. čestiti kneže, na tvome daru, a nehvala na takoj riječi! Mi nismo izdajice bili, ni- ti čeino biti, a da Bog da, da ti ne sjedi izdajica uz koljeno. Sjutra ce biti Vidov dan, vidjet čemo, ko je vjera, ko li je nevjera i izdajica«. Pokažimo na Vidov dan kneza Lazarja, ki juriša na svojem belcu pred voj- sko na Turke. Opozorimo otroke, da je srbska vojska pod poveljstvom kralja Petra ia regeata Aleksandra ter vojvode Putnika potolkla na teh tleh leta 1912. Turke in osvobodila Kosovo polje in Macedonijo v bojih pri Skoplju in Kumanovem ob reki Vardar. Učitclj opozori otroke na mrke obraze divjih Arnavtov, ki so jih Turki naselili ob času njihovega gospodstva po rodovitnih krajih Kosovega polja. Obiščimo pa tudi borne vasi v gorah, kjer biva srbski rod slavnih četašev, ki so bili strali krviželjnim bej>.om ia agom. Ko dospemo do Prilip grada pozovimo KraljeviČM Marka s citatom aarodne p esmi: Brača Kraljeviči. »lli jtnni, il' se zernlja trcse. il' udara more o brcsove? Nit'i pirmi, rriit' se zemlja tresc, nit' udara more o bregove: — iha Pnilipu pucaju topov.i, Šenluk čini od Prilipa kralje, dva su mu se piarodila srna: čini kralju ve_ko veselje. a siinove šalje na ikrštenjc; Hcpo jim je iitne postavio: Jednom Mairko a dnigoin Aiidrtia.« Ustavimo se še-ob cesti pri slepem Kuslašu, da slišimo njegovo pesem. »Zlu večero večerao Marko, komad kruha i glavicu luka, grohotom se nasmijao Marko »Što se smiješ moje čedo Marko? Jal' ubogoj večerici tvojoj. jal' starosti tvoje stare majke? Nesmijem sc tebi ostarjela majko. Grjehota je izsmihati rnajku! — Več se saiijein milo dobro moje, dok sam bio ludo momče mlado, sustiže me turska poturica. a kod mene ništa od oružja, večem kesa i konjska torbica, u njoj dvajset i četiri čavla. i dve ploče dobra konja moga, tim ga ndrih, mila moja majko!« Zadno Ture craoj zemlji pade. Ja pomislih, da se Ture smije, al' to Ture izkesilo zube.« Iz Bitolja peljimo otroke k Ohridskim jezeroni, posetimo Solun, rojstno mesto sv. Cirila in Metoda in sv. goro Atos, ter se vračajmo na sever po reki Drin. Pokažimo otrokom Šar planiao, po kateri je kraljevič Marko lovil medvede, volkove in mrjasce ter občeval z gorskimi vilaini. Na levetn bregu pa albansko gorovje ter slikajmo olrokom pohod srbske vojske preko teh hribov v balkanski in v svetovni vojni. Ko dospemo v Cetinje, povejmo otrokom, da je bil tu rojea kralj Aleksander I. peljimo jih na Lovčen, kjer počiva truplo pesnika vladike Petra Petrovič Njeguša. Spustimo se raz gorovja junaške Črne gore po vijajoči se cesti k morju v K<>tor, kjer plapolajo državne naše modro belo rdeče zastave na našili bojnih ladjah, ki zasidrane v zalivu, nepremagljive nase morske trdajave čakajo nadaljnega poveIja. Vozeč se po Jadranskem morju zapojmo pesem, da jo slišijo Italijani: »Buči, buči morje Jadrijansko, kot si nekdaj bilo, zopet boš slovansko!« Pozdvimo otroke s pesnikom Tresič Pavičičem: »Na pobjedu smjelo, bračo, pram sinjemu moru.« Ker je okolica mesta Split važna za našo zgodovino, stopimo z ladje in oglejmo si razvaline Solina, obiščimo trdnjavo Klis in staro mesto Trogir. Saj ta okolica je zibel nase slavne zgodovine, zibel naših prvih slavnih kronanih kraljev — Tomislava in Petra Krešimira. Otroci naj spoznajo tudi važnost morja za našo trgovino. Vidijo naj z raznim blagom natovorjene ladje, ki odhajajo in prihajajo po lej široki morski cesti iz Amerike, iz Azije, iz Afrike in iz Avstralije. Ko dospemo v Šibenik, peljimo mladino na ribji trg, da vidijo razne vrste morskih rib. niorskih pajkov in rakov. Dalje na sadni trg, kjer se rdeče zgodnje črešnje, marelice, breskve in se ponujajo dateljni, pomaranče, limone in čez vse sladko dahnatiasko grozdje. Otroci naj opazujejo, kako Dalmatinec bere oljkine jagode in preša iz njih okusno namizno olje v svoji bogati narodni noši. A ko dospemo v Zader, v Reko, v Opatijo, v Trst in slednjič v Gorico, opozorimo otroke na divjo gonjo fašistov in na tužno, po svobodi in po našetn ujedinjenju zdihujoče naše brate, ki v mukah ječe pod krutim italijanskim jarmom. Ko pa dospemo do Simon Gregorčičeve rojstne hiše in obiščemo tudi njegov Krob, zakličimo tudi mi s pesnikoin naši So_i: »Tod sekla britka boiio jekla, i:tx ti naim boš knva>va tekla . . . Tasčas prodrvii vse na dan, marasti, vzkiipi v _ak straišan! Ne stnskaj -v itneje se bregov, srdita čez branove stopi, ter tujce, zem lje-lačne vtopi, :ia dno razpenjenih valov!« Kakor oživlja zgodovina zemljepisni l ouk, tako naj dobi zgodovina konkretna lla s, pomočjo zemljepisja. Zgodovina in zemljepis aaj se podavata vedno v tesr.i zvezi, kcr to je edino prava in naravna pot pouka, saj se je vr-.it ves dogodek zgodovine na zemlji in zemlja je pronicana zgodovinskih čiaov. Naj govore otrokoin gore in doline, reke in potoki, mesta in gradovi o svoji prcteklosti. S tem dosežemo, da vzljubijo učenci svojo domovino, se zavedajo svojega državljanstva in narodnega edinstva. Izogibajmo se pri pouku v šoli vsakega separatizma, gojimo v šoli čut skupnosti in plemenske strpnosti. Le kot narod od Vladivostoka do Soluna smo veliki, močai, nenremagljivi. Naj nas objame v bratski zagrljaj velika in edino spasujoča ideja: »Le v slogi Slovan uziva svobode dan!« Fr. Lovšin. Iz Jugoslavije. — Coklia oroti širjenju kulture in narodne Drosvete ic določba zakoaa o taksali, ki uvaja davek celo aa ocene iir aovo izšle kniige med uredniškimi vestmi v listu. Na podlagi tega zakona zahteva davčaa oblast od aas davek od vsake kn.jige i. dr.. ki io prinašamo pod »knj!ževnost.io«, če io prinoročamo ali če navedetno ceno. prodajalca ali založnika od nie. Postavlieni smo v neprijeten položai. da se moramo omeiiti s priobčevanjeni književnili ocen in novoizišllh del na kniiževnem trgu.. Cena listu je itak tako mala. da ž nio ne moremo več kriti izdatkov, ki jili iina organizacija za list, kaj šele. da bi notein list nosil še stroške davka. Prepričaiii sino. da ic s tem zelo močao prizadeto širienje aarodnega prosvečivania in da bo kulturna škoda. ki io bo napravila ta odredba na izobrazbi naroda večja neiro bo gmoten efekt tega davka. Kulturna škoda tudi ne bo odtehtala gmotnega dobička! Pri nas vlada velika rigoroznost v izvrševanju te odredbe, dasi moramo nonovno povdariti, da ie ta odredba v veliko škodo širjeniu in povzdigi narodne izobrazbe iir prosvete in ie naš stan in z niim šolstvo ter na'_.daa prosveta s tern najbolj prizadct. — Davek na časopisne beležke. Dopisnike opozariamo da bomo morali i.:arsikateri dopis odslej črtati, ker jc po 7;:konu o trošaiini in taksah podvržen davku. Davčni oblasti moramo plačati davek za vse notice. ki se tičejo zarok, norok. smrti. celo ooročila o novo izšlih kr.iigah. Določba se glasi: za oslase se smatrajo vsa naznanila v časniških beležkah. s katerimi se naznaniaio zaroke, pcroke prfporočaio bioskopske predstave in vse drugo. kar ima značai oglasa ali reklame. — Tei oglasni taksi niso zavezani: a) repertoar državnih in državno privilisriranih dedališč: b) obvestila o naročnini: c) krifke (rccenzije). če no nastopaio iz kroga kn.jižcvnega poročiln: č) odcrovor uredništev o čisto njih nosl;lr. in d) iziemoma on' oa:Iasi v časniških beložkah, ki se iz humanitarnih razlotrov tiskain bre/nlačno: toda o tem se občasno uverja finančiio oblastvo. — Istotako ie smatrati za osdas v katalotrih, ako se nredmet ali knjiga ne navaia samo z označbo cene. nesro se povdarja in opisuje dobra stran dotičnei.a predmeta aii knjige. Oglasi, ki se iždajo v obliki časnikov ali kot priloge časnikom ali drutrim kniigam, spadajo istotako pod to takso. — Ker bo »Učitel..ski Tovariš« soričo ogromnemti novišku papina in tiska ori sedanii naročnini itak nasiven in ker nimamo fonda, s katerim bi krili ta davek. opozariamo, da ne bomo priobčili nobene vesti, ki ie Dodvržena davku. če izrecno ne iziavi dotičnik, da prevzame sam stroške davka. — Predloe zakona o državnim službenicima. to ie nova službena pragmatika. ki io ;e izdeiala državna komisija, je izšla v posebni brošuri v srbo-hrvaščini in tiskana v cirilici. Pragmatika obsega 245 točk in ii ie nriložena obširna razlaga. Zveza poštnih organizacij v Ljubliani io izda v slpvenskem jeziku, izvod po 5 dinarjev. — Kdor io želi ianeti, nai to po dopisnici iavi označeni organizaciii. — Borba za šolski vrt v Trebnjem. Velika pažnja se zadnji čas posveča šolskim vrtovom. Baje so dobili okrajni šol- ski sveti striktna fl&vodila glede postopania s kraj. šolskimi svcti, ki v zasmeh tozadevnim zakonskim določilom še niso preskrbeli in opremili zemljišč za šolske vrtove. Tudi tu se vodi borba za šolski vrt že od septembra 1920. Vsak papirnat pritisk na krajai šolski svet je ostal do sedaj brezuspešen. Zastopi všolanih občin so pa v svojih skupnih sejah izrekli celo mnenje, da šolskega vrta sploh treba ni, ker aista zemlja aiti podnebje prikladna za gojitev sadjarstva. A občina.je celo lastnica zemljišč, ki so se že do 1. 1900. in to z uspehom uoorabljala kot šolski vrt. Poštene besede naslovljene na občinske možakarje teli niso spaaietovalc — zato preostaja edino korobač. Čuditi se je, da se pušča — pri življenju te poosebljeae cokle vsakega šolskega napredka, ki očividao zaaemarjajo svoje dolžnosti napram šoli ter se iz oblastvenih ukrepov samo norčujejo češ proti naši volji se ne more itak nič zgoditi. — Zaradi odsotnosti urednika. tov. P. Flereta, ki se ie iiiudil v Beogradu v Glaviicm Prosvetaem Svetu radi načrta šolskega zakonu. ni mogel • iziti »Popotnik«. kar na.. iiaročniki vzemo na ziianje. -- Maiibor. (L>op_s.) Dne 28. iebruarja je bil pokopan vpokojeni nadučite.j Ivan E. \VeixeL Tudi sedaj je pokazalo učiteljstvo mesta Maribor svojo pijeteto do pokojnega tovariša z veliko neudeležbo pri pogrebu, kcr ni bilo niti cncga učitelja navzočega izjeraši par učiteljev vpokojencev od drugod, zdaj stanujočih v mestu in par učiteljev iz okolice. Zadnjikrat se je pisalo, da je najmanj 50 učiteljev v tnestu. resnično jih je črez 100 in niti eden ni. imel časa se udeležiti pogreba. Dne 1... februarja se je izrazil neki naditčitel.j v pok.: »Kako bridko je, da aktivai učitelji-ce prezira.io vpoko.jence!« — Pri pogrebu dne 1. febraarja bi se izgovarjalo — ni bil iz. našega okraja, — a dne 28. februaria. to ne velja, ker ta je služboval v okraju — v Kamnici pri Mariboru. Le tako naprej! To vzbuja in krepi kolegijalnost! Kdor se ne spoštuje sam, ! — ISfevzočL — Uvaženi hrvatski pedagog i književnik Ljuboie Diustuš. Linro je 17. studenoga 1921 u Osijeku. kojL ie u ovim krajevima ninogo poradio za liarodno osv.ieštenje. Dridizanie prosvjetnih institiicija, a svojedobao organizovao školstvo u Bosni i iierceffovuti. širio Ijubav i medjusobiio poštivaaie itd_, pa mu ie kao takovom svijetia uspomena u hrvatskom narodu i kod Slaveim.uopce. To nas je potaklo. pa ie potpisaai Klub odlučio, da mu se na grobliu Sv. Ane nodigne doličai nadgrobni sponieaik, a na kuči, gdje je umro, čedna spomen-ploča. Umol.iavamo gornji naslov. da u tu svrhu pošalje primierenu svotu i poradi oko.sabirania prinosa medju znancima i pokojnikovim štovateljiina. Prinosi se šalju fla upravu Ktaba firv. kn.fiž.t_vnika u Osijeku. I. (Gaiev trg 4) ilj člana upr. odbora Josipu Glembav (Osijek I.. Pejačevičeva ulica 34), pa če se o tom voditi poseban Lskaz. — Dne 21. februarja 1922. je umrl v Slovenjgradcu ačitelj v p. g. Ivan lrobej. Pogreb je bil dne 24. februarja, katerega se ;e udeležilo zelo veliko ljudi iz nitsta in okoii.e. Ra.nki je služboval v Slovenigradcu nad 40 let ter bil v vseh slojih jako priljubljen. N. v m. p.! —pl. Poročil se is 26. februarja t. 1. v frančiškanski cerkvi v Ljubljani tov. Lojze Co-lja s tov. Vero Mahorčičcvo. Obilo sreče! — Izoiti iz t.lovadbe za srednje šola v Zagrebu se prično 24. aprila t. 1. Prošii.ie s potrebnimi prilogami je treba odooslati uradaim potom, in sicer toliko prej.. da jih ima že en mesec pred izpjtom komisiia. — »Ocvirki«. Tovarišem, ki ine sprašuiejo. kaj ic z izdajo otroških dovtipov, sporočam. da doslci nisem prejel še nobenih prispevkov. Ker sem uverjen, da je v naših otrocih kljub trdim časorn, ki tudi niim ne nrizanaša.;o, še zmerom dosti zdravega humorja. ali vsaj neprostovoline komike. se mi zdi, da je mnogo tovsirišev n-rezrlo moj poziv v lanski 44. št. »Uč. Tov.« Zato prosim vse tiste. ki se še niso dokraia pofilistrili: zbirajte originalne otroške dovtipc in mi jih pošljite na priloženi naslov: Vilko Mazi, giuhonem^ica, Ljubljana. — Kakor čitarao v »Narodni Prosveti« se ie odločila državna tiskarna v Beocradu, da bo izdala zvezkc iit risanke za osnovne šole. — Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske !ti meščanske šole s slovenkim oziroma s "slovenskim in nemškim učnim iezikom se pričao pri izpraševalni komisiji na državnem moškem učiteliišču v Ljubljani v pomladanskem roku dne 28. aprila 1922. Pravilno opremljene prošnie za prinust k usposobljenostni preizkušnii nai se po šolskem vodstvu pra- vočasno nrcdli.ž. okrajneftiu šolskeniu svetu. da bodo naiDOzneje do 12. aprila v rokah izpraševalne komisije. — Dekliška šola v Koniicali ie nabvala za »rusko strada.iočo deco« 118 Din. 80 para. — Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Mesto venca na trrob t tovariša gospoda aadučitelja Ivana K. Weixela v Mariboru so darovali gg. Baumgartner. ¦ Farkaš. Kopič, Paulšek. Podobnik. Pučclik, Siinon Vodeaik, Jožef Zemliič in Zinauer Dijaški kuhinfi v Mariboru 180 K. Prisrčna hvaia! — Izplačilo novih draginjskih doklad. Pfnančni. minister je na pritisk demo- kratske stranke predlagat, da naj se izplačajo nove draginjske doklade državnim uradaikom po zakonu z dne 26. dec. 1921 s prvim aprilom; razlika dragiajske doklade za januar, februar in marec naj se izplačajo v dveh obroklh in sicer 1. aprila in l.-inaia. — Zaročnih in poročnih obvestil ne bomo vcč oriobčevali. ker ttiora tist plačati od njih davek. izvze.mš-f slučaja, če nam naročnik izreciio aagotovi. d_i poravaa stroške.