Št. 66. V Gorici, v torek dne 10. junija 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poš*i pre-jeniana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta ........ 6 , 60 „ , , 3-30 četrt leta ...... ,v 3 , 40 ¦„ , . l;70 FosamiSne števili© stanejo 10 vin. * : Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabreček vsak 'iau od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah, pa ot <). do 12. are. Na naročilu brez doposlane naročnin* *e ne oziramo. Oglaal I« poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-kiat 8 kr., f-krat 7 kr., 3-krat 6 fcr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostato-. -— Reklame iu spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino In «gl*ae J* »I**aU locfr G»riea. »Vse za bmfko, svobodo iri napredek S» Dr.K, LavrU Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t 7 v Gorioi' v I. nadslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. »opisi naj se poSUJajo le uredništvu. ' - Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le »PRIMOREC- izhaja neodvisno od «Sofie» vsak petek in stane voo leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soca» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v l^ki nlioi; — v Trstu y_tobakarniLavron5i5 na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, (Večerno tedanje.) »Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Nov glas o duhovščini in politiki. Svoj cas smo beležili znamenite besede biagopokojnega dalmatinskega nadškofa Čare v a. o duhovščini in politiki, beležili smo potem zlate besede kremonskega škofa Bo-nomellija, ki se strinjajo z onimi Careva ter s tistim nabiranjem, katero smo mi vedno povdarjali glede javnega delovanja duhovščine. Sedaj pa čujemo zopet nov glas, in sicer glas, ki je siičen onima prej imenovanih cerkvenih dostojanstvenikov ter se zlaga z našim v lepo harmonijo. Na pastoralnih konferencah škofije Št. Polten se je sklenilo namreč glede razmerja duhovščine do politike to-!e: Pri uporabi političnih pravic so duhovščini stavljene gotove meje, ne samo v splošnem nravnem zakonu, nego tudi vsled obzirov, ki jih ji določata stan in poklic du« hovenski. Nikdar ne sme duhoven pozabiti, da je predvsem dušni pastir, in sicer za vso ž u p I j a n o, torej tudi za politične nasprotnike. Tudi tem naj se omogoči, da morejo svojemu dušnemu pastirju v svojih verskih zadevah zaupati vzlic svojemu političnemu nasprotstvu. Zato j i It duhovnik ne sme osebno žaliti. Potemtakem se duhovnik ne sinu postav Ija ti v ospredje politične a g i t i a e i j e ter ne sme biti nikdar tako strasten, brezobziren in vse meje dostojnosti prezirajoč agitator, kakršen je danes marš kdo. Vse cisto politično, vse osebno i n v s e, kar s ene strinja s svetostjo kraja, naj se ne govori s prižnice. Pri pobijanju političnih društev in pri zagovarjanji..- ali podpiranju prijateljskih društev naj ne rabi duhovnik nepoštenih ali neplemenitih sredstev, naj loči strogo stvar od osebe ter naj kaže v svojem uradnem vedenju pa tudi privatno odkritosrčno naklonjenost do ljudij ter naj jim bo dostop do njega odprt in lahak. To so pač besede, kakoršne smo mi rabili v naši javnosti že neštetokrat in s katerimi se strinja tudi pastoralna konferenca Škofije St. Pdlten. To so besede, kaj vredne, TA TRETJA. Kratkočasna povest. Poljski spisal H. Sienkienlez. Posl. Podravski. (Dalje, i Še le čez nekaj časa oddam pismo Svjateekemu ter rečem vratarju: »Prijatelj! povej gospodični, da takoj pridem... Čakaj... Nimam drobiža, toda tu imaš tri rublje (poslednje !)•). Zraenjaj jih ter si pridrži rubelj, ostanek pa meni prineseš.« Pri tej priliki še omenim, da je spaček vzel tri rublje ter se odslej ni več pokazal. Znal je izrodek, da ne napravim radi tega hrupa v Suslovski hiši ter se je okoristil s položajem. Toda takrat se nisem niti zmenil za to. »Nit, kaj?« vprašam Švjateckega. s Nič. Vsako tele najde svojega mesarja.« Naglica, s katero sem se oblačil, mi ni dopustila* da bi bil zavrnil Švjateckega, kakor je za to svojo opazko zaslužil. *) Rusi imajo bankovce, ki veljajo po tri rublje. ker označujejo izvrstno tudi naše razmere v goriški deželi. Kaj nimimo mi duhovnikov, ki pozabljajo, da so pred vsem dušni pastirji, in sicer za vse župljano, torej tudi za politične nasprotnike? l)a, imamo jih, in spozabili so se, prevzeti politične strasti, celo tako daleč, da so odrekali zakramente na zadnjo uro možem drugega prepričanja. Slišalo se je celo: tTe bo pa Turna previdel, kadar boš krepal*. V tako ekstazo je zapeljavala duhovščino politična strast pri zadnjih volitvah v deželni in državni zbor. So politikujoči duhovniki, ki s takim postopanjem onemo-* gočujejo, da bi jim mogel zaupati politični nasprotnik v svojih verskih zadevah. Za lega imajo le pr''el in hudiča, ako se jim noče slepo pokoriti, ako noče ž njimi na volišče kakor ovca za pastirjem, marveč voli po svojem prepričanju, in za tega imajo osebno žaljenje, katero izvršujejo zlasti v cerkvi in v časopisih. Koliko ljudij je radi tega že bežalo iz cerkve, koliko dopisov smo že priobčili v tem pogledu, koliko pa je takega na to stran, kar je ostalo sploh doma v vasi. Kaj vse so že izrekli naprodnjakom, kako so ze lagali in obrekovali, natolcevali itd., tega ni mogoče popisali. Posebno hudi med njimi so neke vrste agitatorji, kateri so res strastni, brezobzirni in vse meje dostojnosti prezirajoči, in sicer v najvišji meri. Tak, ,k a k r š c n je danes marsikdo", ne bi smel biti. Ali so, in čudovito so goreči, kadar je prilika, da se postavljajo v ospredje politične agitacije, tako so goreči, da ob tej gorečnosti živo čutimo njihovo negorečnost pri izvrševanju poklica. Imen ne imenujemo; saj so znana..... Postavljanje v ospredje politične agitacije smatrajo naši politikujoči duhovniki za svojo prvo dolžnost, in kadar je treba stopili v kako ospredje, počiva služba, čakajo ženini in še mrliča ni mogoče pravočasno pokopati. Da pa se morejo postavljati na čelo politične agitacije tim vspešneje, v tako svrho se poslužujejo ssakojakih, najrajši nepoštenih in neplemenitih sredstev, in v tako svrho tudi govorijo v cerkvi politične govore namesto pridig. Kaj jim mar za svetost kraja ! Ponekod so osebna pikanja, zabavljanja in vedno čvekanje o liberalcih, rodila posledico, II. Četrt ure pozno j pozvonim pri Su-slovskih. Odpre mi sama Katrica. Zala jo,.. Še se odbija od nje toplota sna in jutranja svežost, katero je prinesla z vrta v gubah svoje perkalove suknjiče, bledo-modre barve. Klobuk, ki si ga je snela, ji je nekoliko razkodral lase. Lice se ji smeje, oei smejejo, pa tudi vlažna usta se smejejo... Pravcato rano jutro. Primem jo za roko ter jo jamem po?ju-bovati do lakta; ona pa se mi skloni k ušesu ter vpraša: »Kateri od naju zna bolje ljubiti?« Potem me pelje za roko pred obličje starišev. Stari Suslovski je bil kakor Rimljan, ki žrtvuje v smrt za domovino jedinega otroka; mati priliva solze v kavo, kajti oba sta sedela pri kavi. Toda, ko naju zagledata, ostaneta oba; oče Suslovski pa reče: »Pamet in. dolžnost mi velevata reči: ne! Vendar roditeljsko srce ima svojo pravico. Ako je to slabost, naj me Bog za to sodi!« Po teh besedah dvigne oči kvišku v dokaz, da je pripravljen odgovarjati, ako nebeški tribunal takoj jame pisati zapisnik, Nisem še nikdar videl v živ- da ljudje ne hodijo v cerkev. Kdo je temu kriv, ako no politikujoči nune, ki zamenja sveti kraj, kamor se zateka naš kmet z najsvetejšimi čulstvmi, v politični shod ? — Kdo se bo izpostavljal nevarnosti, da bi moral v cerkvi poslušati izpred oltarja ali s prižnice najnesramneje vdriharije in laži proti — sebi in svoji stranki, da, da bi nune celo s prstom kazal nanj ? Molčali mora, ker vsak ugovor bi ga spravil v zapor. In ako bi ga loži!, ne dobi (navadno!) prič, ki bi s prisego natančno potrdile, kako je nune udrihal 11 Vse tako počenjanje naše politikujoče duhovščine pa onemogoča dalje vsako odkritosrčno naklonjenost duhovščine do ljudij ter dela dostop do nje neodprt in nelahek. Le tisti, ki store v politiki samo to, kar ukaže gospod v larovžu, so dobri ljudje, ki bodo zveličani, vsi drugi, akoprav skozi in skozi poštenjaki, dobri gospodarji in boljši kristjani od prvih, pa so zapisani hudiču in peklenskim mukam, Dosti! Culi smo nov glas, kateri kliče duhovščini odkrilo: Nazaj v cerkev, nazaj k duhovsketnu poklicu! Pravi duhovnik jc sreča za ljudstvo, pravega duhovnika mora vsakdo spoštovati, kakor je vreden zaničevanja oni, ki svojemu poklicu predpostavlja politiko ter v svrho posvetne veljave uporablja vero, cerkev in svoj stan. Tak duhovnik je izrod svojega stanu in ne more biti v nikakem pogledu dober in vzgleden duhovnik, ker po-vsodi ga vodi le politična strast. .Žal, da imamo od časov Missijevih v naši deželi vedno veC takih izrodov, ki so cerkvi in veri le v škodo. — Ali se obrne na to stran kdaj na bolje? Ali ni roke, ki bi dovedla našo politikujoče duhovščino "nazaj v pravi tir njenega poklica, da se vrne mir in red v naše vasi, katera sta izginila prav vsled farovške politike ? Ako se dobi taka roka, ki poseže vmes ter napravi mir med našim ljudstvom, nemalo v interesu cerkve in vere same, stori veliko dobroto in vsi r.lkritosrčni in miroljubni kristjani jo bodo blagoslovljali..... Ijenju ničesar bolj rimljasiskega, mimo salam in makaron, ki se prodajajo na Corsu. Bil je to tako veličasten trenutek, da bi bil celo nosorožec počil od ga-mitja. To veličastnost je povečala še gospa Suslovska, razprostrši roke ter govoreča s solznimi očmi: »Otroka moja! Ako pojde vama kedaj slabo na svetu, zatecita se tu — sem !* To govore, kazala je na svoje krilo. Nisem bedak. Jaz naj bi si iskal zavetja tam!... Ko bi mi Katrica ponujala to zavetje, bilo bi kaj drugega. Poleg tega pa sem se močno čudil poštenosti Suslovskih in srce mi je kar kipelo hvaležnosti. * Od ganutja sem popil tam toliko čašie kave, da se je jel Suslovski že nemirno ozirati na kavitijak in smetano. Katrica mi je nepristano nalivala, jaz pa sem se med tem časom trudil, stopiti ji na nožieo pod namiznikom. Toda ona jo je neprestano umikala, potresaje pri tem neznatno z glavo in smehljajo se tako potuhneno, da ne vem, kako to pot nisem skočil iz kože. Sedint poldrugo uro, toda naposled moram oditi, ker me čaka v delavnici Bobuš, katerega učim risanja ter mi Nemški cesar proti Poljakom. Nemški cesar Viljem je zopet govoril. To pot donijo njegove besede zlasti po slovanskih deželah, ker je ž njimi pokazal, da je skrajni sovražnik Slovanov ter da hofie uporabiti vso silo, da zatre Poljake ter ustvari iz njih pristne Pruse, Na Marienburg, kjer so blagoslovili prenovljeno cerkev nemškega viteškega reda, jo bil sklical viteze tega reda, priredil je sijajno parado in banket, na katerem ni manjkalo govorov. Dvignil se je tudi cesar Viljem ter rekel, da trdnjava Marienburg je bila izhodišče kulture dežel vshodno od reke Visle, in ta trdnjava je simbol nemškega kulturo« nusiteljstva.»Ali sedaj smo prišli tako daleč — je menil cesar — da se upa poljska predrznost nastopati proti nemštvu. Zato sem primo-ran, pozvati svoj narod, da brani svojo narodno posest". Na to je pozval viteze nemškega reda, naj delajo povsoili in kjerkoli za to, kar je pristno nemško, na tej in na oni strani meje, — Navzoči so bili pri tej slavnosti tudi angleški zastopniki reda in kol zaslopnik avstrijskega nadvojvode Evgcna general kava-Icrijc baron Bechtolsheim, Nemški cesar je napovedal Poljakom boj do skrajnosti. Ni le zadosti, da je državni zbor sklenil zopet porabili milijone in milijone v svrho germanizacije med Poljaki, sedaj je posegel v ta boj iudi nemški cesar sam ter napovedal jednemu delu svojih držav«-Ijanov boj do krvi. Ker se ne dajo Poljaki, narod s slavno zgodovino, poteptati kar čez noč ter preleviti v Pruse, marveč hočejo varo* -4.i svojo narodno individualnost in svoj jezik, govori nemški cesar o poljski predrznosti, ki nastopa proti nemštvu! Tako govori nemški cesar začetkom XX. stoletja, v toli pro-slavljanih časih nemške prosvete in nemškega napredka! Poljaki v Nemčiji so dobri državljani, in izvrstno oporo bi imela Nemčija v njih, da jih pusti na mira v narodnostnem pogledu ter jim privoli prost razvitek, v k&r ja pa tudi obvezana. Kajti pri drugi delitvi Poljske se je Nemčija izrecno obvezala, da pusti Poljakom njihovo narodno individualnost ter jezik pri miru, da se smejo s ?o- vsa^okrat ostavi po*. o z vtisnjenim gjvm; sicer pa sem ..ajpogosteje izgubljal te posetke. Katrica in mali me spremita v vežo, na kar sem se res jezil, ker bi bil rad imel, da bi me bila spremljala Katriea sama. Kaka usta ima I... Pot me je peljala čez vrt. Še vedno se množica ljudi vrača iz kopališča ... Potoma zapazim, da vsi obstajajo, ko me. zagledajo. Pa Čuiem naokrog šepet: »Magorski! Magcrski! io je on-...« Gospodične, oblečene v perkal vseh barv, pod kftterim je bilo mično videti njih postavo, me tako gledajo, kakor bi hotele reči: »Vstopi, stanovanje je pripravljeno 1« Kaj zlodja, ali sem res tako slaven, aH kaj! -- Tega ne razumem. Grem naprej — povsod ista komedija ... V veži pri stopnicah naletim na gospodarja, kakor brod na skalo. Oj, najemščina! Med tem se mi gospodar približa ter pravi: »¦Gospod, dasi se jaz včasih vjedam, toda verjemite mi, gospod, da do vas imam toliko... nii, dovolite gospod!< Po teh besedah me pograbi z obems rokama okrog vratu ter me stisne. Moral mu je švjatecki povedali, da se bodno razvijati in da bo poljski jezik jedna- 1 kopraven z nemškim. Ali kaka prevaral Dasi so se Poljaki kazali vedno dobre državljane I ter so prelivali kri za Nemčijo, spominjamo j le na leto 1870/71, ko so Poljaki ob zvokih v poljsko prevedene ,Die Wacht ara Rhein" padali in zmagovali na francoskih bojiščih, je vendar nemška ošabnost in^nestrpnost, ki j hoče videti v vsakem Človeku le Prosa, za- I Cela delovati z vso silo, z vsemi mogočimi sredstvi, na to, da potujči Poljake. V šol»h vlada ljuba nemščina — kako delajo z otroki, j nam priča jasno vrešenska afera — poljske | dijake preganjajo in zapirajo, akosi osnujejo j le kak nedolžen klub, v poljske vasi in mesta I pa naseljujejo nemške kmete, delavce in obrt- j nike, hotefr tako v kar mogoče najkrajšem času gerraanizirati Poljake. Milijon« in milijone je že »zdala, prav po nepotrebi, nemška država v tako svrho, ali kar je dosegla, to je grozno malenkostno. Žilav poljski narod se ne da gerraanizirati, pa se ne da, in bržčas se ne bo dal tudi sedaj, ko ran je gostobesedni nemški Viljem sam napovedal boj. Barbarstvo se je uprizarjalo proti Poljakom na Nemškem že celo vrsto desetletij, sedaj pa hočejo nadaljevati | to barbarstvo z vsemi sredstvi, in na Celo tega barbarstva je stopil sam nemški cesar, naš dobri zaveznik. V znamenju barbarstva vlada nemška država milijone svojih dobrih državljanov, tista Nemčija, katere bi ne bilo brez Slovanov. Poljaki le hočejo branili svoj jezik in hočejo imeti svoje pravice, kakor Nemci, ker plačujejo davek, kakor oni, in izpolnjujejo vse državljanske dolžnosti. Toda ne! Barbarski sistem nemške vlade, kateri prednjači sam cesar, tega ne prepušča, marveč ako se tudi država pogrezne v dolgove, mora triumfovati nasilje, Poljaki se morajo germanizirati. Kar pozval je Nemce na boj proti Poljakom, in kdor bo bolj priden v tej gonji, tisli dobi več. Poleg tega je pa namignil, da bi moralo biti tudi v Avstriji tako. Saj je ukazal nemškim vilezora, da naj delajo povsodi in kjerkoli za to, kar je pristno nemško, na tej in na oni strani meje. Delovanje v tako svrho pa razume Viljem v tem, da treba vse Slovane germanizirati. Hotel je tako nekako namigniti, naj bi se uvedla tudi v- Avstriji njegova praksa, da bi imel toliko obširnejši pomen njegov podpis »Kdnig der Deutsehen*. Početje Viljemovo je obudilo v Avstriji pri Slovanih, v prvi vrst: Poljakih, velikansko ogorčenje, Vsenemci pa poskakujejo veselja, ker je našla njihova politika v Nemčiji zopet enkrat odobravanje in vspodbudilo na najvišjem mestu. Poljski državnozborski klub je že sklenil ostro resolucijo proti trozvezi, ki je dobila po Jaworskega težkem prizadevanju nekoliko zmernišo stilizacijo. Poljaki nastopijo proti trozvezi in solidarno ž njimi morajo nastopiti tudi drugi Slovani. Ako Avstrija kaj velja v tej trozvezi, potem mora. doseči tudi kaj vspc" a, da se ne bo vršilo pod znamenjem državne pravice in resnice tako barbarsko nasilje, kakor uprizorijo sedaj na Nemškem proti Poljakom. S tako državo, v kakor je Nemčija v tem slučaju, se ne more ženim ter da bom odslej pravilno plačeval najemščino. Naj si misli... Zdirjam kvišku. Potoma že čujem hrup pri nas. Vstopim. V delavnici je tema od dima. Tu najdem Julija Risin-skega, Vaha Poterkoviča, Franceta Cep-kovskega, starega Sludeckega, Karmin-skega, Vojteha Mihalaka. Vsi so se zabavali s tem, da so elegantnega Bo-busa porivali semtertje. Zagledavši me, puste" ga komaj nekoliko živega sredi delavnice ter jamejo takoj kričati z nečloveškim glasom: »Čestitamo! Čestitamo! Čestitamo!« »Kvišku ž njim I« Hipoma me vzamejo na roke ter me nekaj časa dvigajo kvišku, vreščeč pri tem kakor tropa volkov; naposled pridem zopet na tla, zahvaljujem se jim, kolikor morem »ter zatrjujem, da mo-morajo biti vsi na moji svatbi, zlasti pa Švjatecki, katerega sem že poprej povabil za starašino... Med tem pa Švjatecki dvigne roke ter de: »Ta trapez si misli, da mu čestitamo k ženitvi.« »K čemu mi torej čestitate?« »Kako" ? Nič ne veš ?« vprašajo vsi glasovi. »Prav nič ne vosa, kaj zlodja hočete?« (Daye prid8i) vezati nikaka druga, ki drži kaj na najpri- | mitivniše pojme o pravicah narodov, katere I pa v Nemčiji, v znamenju kulture, teptajo z I nogami. Takega barbarizma ne more odo- j bravati nikdo, kdor je sploh človek, in proti temu, da bi bili mi zvezani z državo s takim barbarizmom, kateri hoče tudi k nam impor-tirati, se moramo vsi avstrijski Slovani kakor en mož svečano upreti. Tak slovesen odpor avstrijskega Slovanstva ne more ostali brez posledic, marveč mora uplivati na našo zunanjo politiko, da posreduje proti obljubljenemu nasilju ter pomiri velikansko večino avstrijskega prebivalstva, katero je skrajno ogorčeno radi dogodkov v z nami zvezani Nemčiji.... Upamo, da dogodek na Marienburgu postavi, nasproti ^nemški trdnjavi mogočno slovansko trdnjavo v vzajemnosti avstrijskih Slovanov, Ta vzajemnost, s Poljaki na čelu, I more postati veliko protitežje proti vsenem-škim aspiracijam, da se poslužimo besed cesarja Viljema vna tej in na oni strani meje/ __________ Danil ii nzM mte. Deželni zbor goriški je imel biti, kakor se je sodilo, sklican na dan 17. t. m. ter se je smatralo že gotovo, da se to zgodi res isti dan. Ali sedaj čujemo, da utegne biti sklican tudi kak dan kasneje. Premembi v nčiteljstvn. — Nad-učitelj v Kojskem g. Dav. Genčič je premeščen v Št. Ferjan; iz Lokovca pride v Sempts kot nadučilelj g. Ant. Reščič. Občinsko volitve v Bihemberga. — 3., 4., 6. in 7. t. m. so se vršile v občini Ri-hemberg-Brje občinske volitve, katere so skončale tako, kakor smo pričakovali. Izvoljeni so v vseh treh razredih narodno-na pred ni možje, in s tem je v tej veliki občini, jedni prvih na Vipavskem, storjen konec absolutizmu Pavlice, očeta znanih naših prijateljev doktorjev sv. pisma v Gorici. Kaj je bil Pavlica za občino Rihemberg-Brje, to se je zrcalilo jasno v več dopisih v »Soči*, in kaj je bil, se je pokazalo na dneve volitev. Pavlica je prišel, zakaj, ve on sam najbolje, ob vse pristaše v občini, in pri sedanjiih volitvah se skoro niti ganiti ni upal. V tretjem in drugem razredu so izvoljeni narodno-na-predni možje soglasno, v prvem pa je Pavlica skušal nekaj gibati ali ostal je v prav lepi manjšini. Dobil je bil le 8 stebrčkov. Tako je odklenkalo v soboto klerikalcem v Rihembergu za vselej, in Rihemberg-Brje je odslej glede občinske uprave v dobrih naprednih rokah. Novo starešinstvo čaka mnogo dela in ureditve razmer po bivšem absolutistu Pavlici, ali zagotovilo imamo, da se vse to uredi ter da se bo upravljala občina v splošno zadovoljstvo občinarjev. Slava prvo-boriteljem v lepi rihemberško-brejski občini I Živeli vsi zavedni in nevstrašeni volifci! Bralni in pevski društvi Bihemberško In Brejsko vabita na veliko narodno slavnost, katero priredita v nedeljo dne 15. junija 1902. s sodelovanjem tržaških, goriških in bližnjih vipavskih društev v prostorih g. Maksa Ličena. — Predpoldne_: Sprejemanje društev iz Trsta in s Krasa. Opoldne: Skupen obed došlih društev. Popoldne: Sprejemanje društev iz Gorice, nje okolice in vipavskih društev. — Ob 4. uri pop, veselica, pri kateri sodeluje i tržaško »Kolo*, goriško pevsko in glasbeno društvo, delavsko podporno društvo iz Gorice, pevsko društvo iz Nabrežine, prvo pevsko društvo iz Dornberga, tamburaški zbori iz Dornberga in Renč ter sokolska društva iz Trsta, Gorice in Prvačine. ~ Vspored veselice: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni ! govor (g. dr. Treo). 3. Bendl: »Križaei na j moru*, poje društvo »Kolo* iz Trsta. 4. Vo-I Iarič: .Pomladanska", poje mešan zbor iz i Nabrežine. 5. ,0 mraku", poje prvo pevsko i društvo iz Dornberga s spremljevanjem tatn-burašev. 6. Bartl: »Oj planine*, poje mešan I zbor pevsk. in glasb, društva iz Gorice. 7. I »Lepa naša domovina*, udarjata tamb. zbora iz Dornberga in Renč. 8. Sattner: »Na planine*, poje delavsko podpdrno društvo iz Gorice. 9. Telovadba: proizvajajo sokolska društva iz Trsta, Gorice in Prvačine. 10. Hajdrih: »Morje adrijansko", pojejo združena pevska društva. — Po veselici eno uro počitka, potem ples in prosta zabava. Svira ! godba iz Prvačine, broječa 20 mož. Začetek točno ob 4. uri popolndne. Vstopnina k ve- j selici 60 vin. — Zvečer čarobna razsvetljava ' j z umetnimi ognji pod vodstvom pirotehnika J g. Makuca iz Gorice. — Prosijo se društva, j ki pridejo korporativno, da naznanijo svoj [ dohod in vdeležbo k banketu. Bralna In pivska društva, katera se udeleže" velike narodne slavnosti v Rihembergu, naj naznanijo svoj izlet bodisi z zastavo ali brez zastave c. kr. okr. glavarstvu najdalje do četrtka. i Telovadno društvo »Goriški Sokol* naznanja, da je odhod v Rihemberg v nedeljo 15. t. m. točno ob 1 uri popoldne; shajališče pri .Zvezdi* na Starem trgu. Kdor se misli udeležiti izleta, naj se oglasi pri bratu načelniku Bisailu v »Krojaški zadrugi". Bratje Sokoli v opravi so vabljeni k vajam korakanja v četrtek in soboto. Za Izlet v Rihemberg je preskrbljeno j z 9. vozovi (žardinijere), kateri odrinejo ob l. uri popoldne iz Gorice. Kdor nameruje uJe- ležiti se slavttčšti v Rihembergu, katera obeta biti po pripravah velikanska, naj se oglasi za časa, najdalje do petka v »Goriški Tiskarni*, v .delavskem podpornem društvu* ali pri I g*. Krušiču v Vrtni ulici. I Preseljevanje glavnega davčnega urada v novo justično in finančno palačo (Kapucinska uiica) začne v ponedeljek dne 16. tega meseca. Ctabllo se je vsem onim, ki so čitali v »Primorskem Listu* od četrtka vpletenje imena uglednega obrtnika v Gorici, g. Jerkiča, v ono žalostno zadevo, ki se je izvršila svoj čas v Kronbergu ter je skončala 2. t. m. pred okrožno sodnijo. To vpletenje je izvršeno tako infamno, tako jezuitsko - zlobno prikrojeno, -— skoro da ne reče, da je svetil pri izvršenih žalostnih dogodkih 1 — da je obudilo splošno nevoljo, katero smo tudi v vrstah pristašev »Prim, Lista* opazili prav očitno! Bila je le ena sodba: Tako infamne pisave proti kakemu slovenskemu obrtniku še nismo čitali po farovških listih. Ia brez | najmanjšega povoda! G. J. je povedal v j v sodni dvorani pod svetostjo prisege, kar je vedel. In radi tega spravljajo njega v zvezo z ono žalostno afero ter hočejo reči, kakor da je krivo pričal, ker je govoril o I i pijanosti prizadetega S., dočim se drugi baje zanikali pijanost. Ne vemo, kateri so tisti, vemo pa, da so i drugi pričali o pijanosti kakor g. J. Kaj je bilo treba torej prav očitno napasti javno g. J., kateri na sploh ne daje povoda pritožbam ne eni ne drugi stranki?! Pravijo, da piše sedaj take reči po »Prim. Listu* neki pritepenec, katerega je .izmuštral* dr. Pavlica, kar se že poprej ni dosti privadil klerikalnih čednostij, katere je prinesel s seboj od tam, kjer je rudo kopal in* kjer je pozneje »manipuliral* ob morju. Ati naj je pisal tudi ta, vsa odgovornost pada na dr. A. Pavlico, kateri je dejanski urednik »Prim. Lista". Ta Pavlica je pač malo hvaležen Irgovsko-obrtni zadrugi, ki mu je svoj čas prizanesla, da ni bil za lumparije, katere je pisal, obsojen pred porotniki! V zahvalo za to ruje proti zadrugi ter psuje slov. obrtnike po svojem listu tako nesramno, kakor kaže gorenji slučaj z g. J. Obrtniki in trgovci l Ne rečemo drugega nego te, da početje z g. J. da misliti premnogo! Zato premišljujete in ravnajte se po teh mislih, kadar bo Vam kak klerikalni slepar kazal zopet prijazno lice, za katerim se skriva le hinavščina in škodoželjnost. Namen pri napadu na g. J. je bil edino le-ta: Škoditi. Porotne obravnavo. — Za sedaj je določenih že 11 obravnav, med njimi tudi obra nava vsled tožbe radi razžaljenja časti Andr. Gabrščeka proti .Gorici*. Vršila se bo namreč druga obravnava v znani stvari, radi katere je bila »Gorica* pri prvi obravnavi že obsojena. Gostiln ske sveže po mestih in trpin. — Ob združenju hrvatsko-slovenskega kluba s Šusteršičesim centrumom je .Slovenec* po svojih starih običajih našel povod, udariti po narodno-napredni stranki. Naj-prvo je rekel v poročilu z Dunaja, da slovenski napredni državni poslanci so popolnoma izolirani ter nikdo se za nje ne zmeni. Tako br«.J je dal našim poslancem, ker ga jezi, da so si znali napredni naši poslanci pridobiti, kljubu intrigam od klerikalne strani, veliko več ugieda in veljave v zbornici nego ga jim privoščijo klerikalni poslanci in »sveti* politiki v Ljubljani. Kjer je ena brca, tam pride rada tudi druga. Za brco poslancem je prišla brca volilcem. Liberalizem pri nas tvorijo po mislih »Slovenca* le razne gostilniške zveze po mestih in trgih. S tem je hotel reči, da narodno-napredna stranka, v kateri etoji skoro vsa slovenska inteligenca v naši domovini ter lep de! zavednega ljudstva, obstoji le v gostilniških zvezah po mestih in trgih. Na sličen način je žalil .Slovenec* že opetovano naša mesta in trge, i toda opravil ni n«česar, ker naši zavedni I meščani in tržaiu stojijo v svojem prepričanju tako visoko, da zro le pomilovalno i dol? na farovškega priganjača, kadar se za-i leti vanje, ter se mu ironično nasmehnejo. Tako tudi to pot. Moti se »Slovenec*, ako misli, da njegova setev po trgih in mestih obrodi kak klerikalen sad, marveč naši trgi in mesta ostanejo nepremagljiva napredna j trdnjava. Slučaj z Idrijo je pač le slučaj; zato le nekaj časa v krempljih klerikalcev! »Slovenec* bo še psoval naprednjake sedaj, ko se je izvršila fuzija obeh klubov na Dunaju, ali naj le psuje; mi se mu sme-jemo in smejemo se njegovemu Čvekanju o gostilniških zvezah po mestih in trgih! Kako vesel bi bi! »Slovenec*, da bi imel on take »gostilniške zveze po mestih in trgih*, tako pa se mora revež zadovoljiti le z zvezo farovških kletij, katere so osleparile ljudstvo ter mu »zvezale* del istega v stranko. Za koliko časa še? »SIo-I venca* bi bilo strah, ako bi vedel, da ta I zveza ne bo trajala večno. I Vipavska železnica. — 7 zadnjih [ števikah smo pisali, da Vipavska železnica, j kakor vse kaže, ne bo gotova do septembra, i s katerim mesecem ima biti izročena pro-I metu. To vest je posnel tudi tukajšnji »Cor-I riere Friulano*, fci pa sedaj pravi, da ve na-I ravnost od tvrdke Klemencziewicz in Demuth, I katera dela to železnico, da bo delo gotovo I že 1. septembra in da se bo mogla železnica I izročiti prometu 15. septembra, potem ko se komisija še prepriča o varnosti iste. Da pa bo mogoče skončati železnico do septembra, v to svrho se dela z vso silo in tudi v izrednih urah. — Bomo videli, v koliko se ta vest uresniči. Sedanji položaj pa, kljubu takemu zagotovilu, kaže, da v septembru bo težko kaj z železnico. Seveda želimo, da se obistini vest, da skončajo dela do septembra tako, da bo takrat res mogoče izročiti železnico prometu. Naš rojak g. Alojzij Lnznik nastopi v kratkem potovanje po vseh domačih deželah. Poleg glasbenih aparatov bo imel še druge zanimive reči, tako n. pr. nov pisalni stroj izvrstnega sistema, pri ko jim je pisava sproti vidna, mehanika enostavna, trpežna, cena nizka. S strojem se lahko 3krat tako hitro piše kakor s peresom. S seboj bo imel tudi uzorce moderne in cene razsvetljave in poleg drugih rečij tudi najnovejši gramofon (fo-inograr), ki imenitno posnema godbo, petje itd. ter se na prostem sliši skoraj 400 metrov daleč. Vsi ti aparati se bodo pri njem lahko naročali. Po »Slov. N.* Bohinjski predor. — Do konca meseca aprila t. i. so prevrtali bohinjskega predora od severne strani 762 m od strani, Podbrdom pa 4296 m. Delo je jako težavno. Most pri Barki. — Kakor kaže, se hoče tvrdka Gartner, katera je prevzela dela pri Barki za novi most čez Sočo, lotiti resno gradnje tega mostu. Sedaj se vršijo pripravljalna da, čez kakih 10 dnij pa se začne s pravim delom, in sicer se bo delalo noč in dan, vse nedelje in praznike; kajti do meseca decembra morajo biti izvršena vsa dela v spodnjem delu, nakar prevzame gornja dela in pritrjevanje z železom druga tvrdka. Preveč kandidatov. — Pri volitvah v razne korporacije kakor tudi pri občinskih volitvah se pokaže navadno preveč kandidatov, zlasti kjer si stojita dve stranki nasproti. Pri volitvah v cestni odbor goriški svoj čas je bilo voliti 9 odbornikov, kandidatov pa se je oglašalo najmanj 30. Kakšne težave nastajajo ob takih prilikah, to ve dobro tisti, ki se je deležil kedaj take volitve. Zato pa priporočamo povsodi, zlasti pa pri občinskih volitvah, da se možje lepo domenijo, koga bodo volili, že poprej tako, da ni sitnosti na zadnji trenotek. Vsi ne morejo bili starešine, ker je število vendar določeno v primerju s prebivalstvom. Priporočamo torej: najprej dobvs premisliti in izbrali, potem pa voliti. To je moško! Cepljenje rodi le nevoljo in sitnosti ter je nemoško. Iz Gor. Vrtojbe nam pišejo, da tamkaj vlada radi cerkve že dolgo časa boj. Da je potrebna prenovljenja, spoznajo vsi,, ali nekteri jo hočejo radi lepšega kar obrniti, drugi zmernejši pa popraviti. Dopisnik pravi, da obračanje izvira iz samohlepja, iz navade, da se radi bahamo na deželi z velikimi zvonovi, z velikimi cerkvami, in v tem slučaju je še posebno neumestno, ker prostor je slab in majhen, ker za 700 prebivalcev v Gor. Vrtojbi je cerkev dovolj vel ka; sedanja lega je v vsakem oziru pripravna, ker drugače bi ne bilo dovolj 12.000 K, ampak še s 30.000 K bi ne opravili nič, in bi vaščani bili s tem hudo obloženi poleg prevelikih davkov, slednjič bi se gotovo knezonadško-fijski ordinarijat tudi proti vil. In kakšno lego imajo tudi druge cerkve, kakor n. pr. v Ajdovščini, v Postojni, v Gorici stolna, v Vel. Žibljah, v Gradiški, v Podgori, v Solkanu in mnogo drugih. Dovolj bi bilo napraviti obokT razširiti presbiterij in jo preslikati. Radi te zadeve sta bila pretekli teden 2 shoda — aH sklenilo se nt nič pozitivnega. Naj bi se poklicalo kakega strokovnjaka in !a naj bi s pogovorom kakih 20 izbranih občinskih mož in z gosp. vikarjem konečno sklenilo kaj pozitivnega. Njihov sklep naj bi potem obveljal l Gradnjo ceste Iz Podbrda čes Pe-trovobrdo do Zalegaloga je oddalo železniško ministerstvo brez razpisa natečaja tvrdki Rizzani - Venier iz Italije. Cesta bo dolga 14 km, stala bo okoli 700.000 K ter mora biti končana do konca tekočega leta. Delavcev potrebuje okoli 600. To cesto jo zfhteval nujno podjetnik Ceconi, da se more delo v prizadetih krajih sploh vršiti. Kopeli t Gradeitt. — Odbor kopa-lišča v Gradežu je sklenil sprejeti za letošnjo kopališčno dobo iz Gorice 29 otrok, iz goriške okolice 14, iz gradiščanskega glavarstva 17, iz tolminskega 7, iz sežanskega pa 4. Vseh otrok bo nad 250. Tujcev je prišlo dosedaj v Gradež že 568. | Službo strojevodje išče dolgoleten strojevodja, zmožen je slovenščine in nemščine. Ponudbe na naše upravništvo. Pevsko društvo .NabreŽtna* v Na-brcžlni priredi v nedeljo 22. t. m. ob 5. uri in po! popoludne javno tombolo s plesom v Nabrežini na velikem trgu. — Gena srečk 40 st. — Dobitki so: Cinkvina 100 K, tombola 200 K. Kartele se bodo prodajale po raznih prodajalnicah in na dan tombole na trgu. V slučaju slabega vremena se odnese na prihodnjo nedeljo. Dobitki se izplačajo koj po zaključku tombole odbivši davek dobitka. Po končani tomboli bo ples. Cona komada 20 st. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozar-[ jamo čitatelje, da bode žrebanje n e p re -klicno dne 19. junija 1902. — I Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini I z 10$ odbitkom. Razgled po svetu. Iz avstrijske delegacije. Ob vojnem proračunu je povdarjal Kaftan, da je zamudila naSa država priliko preiti od kontinentalne k svetovni politiki ter je pustila v nemar važne prekomorske emporije.... Pri imenovanju novih ladij naj bi se upoštevala tudi CeSka zgodovina, ime Praga. Vukovič je tožil, da je premalo brige za pomnožitev ladiievja. Zahteval je pomnožerije glede na to, da bo morala braniti Avstrija svoje interese na Balkanu na morju. Občinske volitve v Dekanih so skon-čale tako, da je zmagala narodna stranka popolnoma v III. U II. razredu, v I. pa s b kandidati, 4 so nasprotni. Boj je bil-ifodv Zmaga je velikega pomena; obema je pred-straža v severni Istri ob morju. V Karpano'""V TstrTrTyer so štrajkali rudarji, je dovolilo rudniško ravnateljstvo 6000 K podpore delavcem v rudnikih. Morda je uvidelo svojo krivdo na Strajku! Francoz! imajo novo ministerstvo, kateremu predseduje Combes. Hodilo bo po polih antiklerikalizma. Glavne točke programa : preklic zakona Sallous. o olajšavah kongregacijam, uvedenje f-letne vojaške službe, podržavljenje železnic, davCna reforma. Nemški eesar, o katerem govori današnji drugi Članek, je mislil I. 1893, vse drugače o Poljakih. Takrat so oni obvarovali v drž. zboru vojaško predlogo, in Viljem je poslal voditelju Kos&etskemu tak j brzojavko: ,Hvala Vam in Vašim rojakom za Vašo sve-stobo do Mene in Moje hiše. Vi ste vzor vsemi* _ in kako govori in dela danes?! Aj, kako so pozabljive celo kronane glave! Afera Kratlčem. — Omenili smo jo že na kratko. Sedaj podajamo Se te podrob- -j nosti: Pri Krstiču je služila hči nekega bivšega mizarja na Matuliah, ki pa je pred nekaj Časa umrl, zapustivsi svojo omenieno nedoletno hčer. S to devojke se je Krstid zaplel v intironeje odnošaje, kar je bilo znano vsem vašcanom matuljskim, zlasti pa vaškemu županu Franu Kancelarču. Tudi ni ostalo tajno, da je rečena služkinja y blagoslovljenem stanju, in je to dejstvo gori navedeni župan svojeCasno prijavil obfiiskemu poglavarstvu v Kastvu, Tu treba pripomniti, da reCene devojka par mesecev pred porodom ni bilo nikjer videti, h tega sledi, da so deklicno stanje hoteli skrivati. Minoli teden pa se je kar zopet pokazala v javnosti in — zopet spremenjena. To je vzbudilo veliko ugibanje med vasCani in je vzbudilo le posebno pozornost vaškega župana, ki je smatral za svojo dolžnost, da opozori oblast na to, V torek popoludne je priSel eden orožnikov z Voloskega preiskovat stvar. Poklical je babico, ki je morala preiskati deklino in je konstatirala, c»? je slednja pred par dnevi porodila. Deklina se je sicer sprvega branila povedati, kje je novorojeni otrok. Ali ko jej je orožnik zagrozil z aretiranjem, povedala je, da je otrok v stranišču. Nato je prišla sodna komisija, sestoječa iz preiskovalnega sodnika dr. Luciča, okrajnega zdravnika d.ra Grfiffe ter d.ra Fabianiča, ki so najeli nekaj delavcev, da so začeli takoj razkopavati stranišče. To delo je trajalo od šeste ure zvečer do Četrte ure zjutraj; a vspeh je bil ta, da so iz stranišča izvlekli 27 kosov de-tetovega trupla, a sedaj *e ni bilo gotovo, da ni še kaj ostalo v stranišču. Glavica otro-čiča je bila razsekana na tri kose. Deklina je izpovedala pred komisijo, da je imela to dete s Krstičem, da jo je isti nagovarjal in nagovoril na umorstvo, da jej je celo ponudil nož in da sta potem skupaj izvršila grozni čin. Posledica je bila seveda ta, da so oba odvedli uklenjena na Volosko. In popoludne so zaprli tudi konkubino KrstiCevo, znano .gospo" Ambrozinko. Taka je znana ,ku!a* v Matuljah ostala psom in mačkom — katerih je tam cela vojska — na svobodno razpolago. Umeje se, da so ti dogodki vzbudili velikansko senzacijo; med tisto malo Krsti-Cevih pristašev pa konsternacijo. Angleži so imeli tekom južnoafriške vojne tezgube: S1.579 ubitih, 13.000 mrtvih na boleznih, 30.120 jih je postalo nezmožnih za vojno, 9714 se jih je podalo Burom. Enega vojaka je snedel krokodil, dva pa so raztrgali levi. Na otoku Martinlque se je pripetil v soboto nov izbruh. Skozi 4 ure je bilo mesto v temi, ker izbruh iz Mont Pelee je bil jako siten. Zginilo je nekaj ribiških ladij« Roparstvo v Hadccem morja. — Iz Carigrada prihajajo vesti, glasom katerih je začelo roparstvo v Rudečem morju jako prevladovati. Na otoku Kamaran so sicer štiri turške vojne ladije, ali vse so skoraj nesposobne za udušitev gibanja. Tudi tri manjše ladjice so proti utihotapljanju tabaka. Francoska in italijanska vlada ste nedavno temu določili skupne pomorske odredbe proti roparstvu v Rudečem morju in ste zahtevali tudi od turške vlade slične odredbe. Nato je minister za mornarico Hasan paša dobil nalog, naj odpošlje v ta namen petero v to sposobnih vojnih ladij. — Ali vsled slabega stanja turško vojno mornarice ni bilo možno izvršiti tega opetovano danega nujnega ukaza. Dotičnih pet ladij je sedaj v popravi oziroma v oboroževanju. Pregled vojne t Južni Afriki. — Glavni dogodki v vojni so bili sledeči: Dne 9. oktobra ;i899. so izročili Buri Angležemj( svoj .ultimatum", v katerem so zahtevali, da naj vse spore med njimi in med Uitlandci poravna razsodišče, da naj se angleško vojaštvo umakne iz transvalških mej, ter da se naj angleški vojni oddelki, ki so jih poslali v t južno Afriko od 1. junija 1899. dalje, pokličejo nazaj. 10. oktobra so zavrgli Angleži to zahtevo. Krvavi ples se je začel s tem, da -so Buri Sli .»|#IW^49^okJtQbca-go.bile angleške Čete poražene pri Glencoe in so utekle v Lady-sraitb. SO. okt; so Angleži zmagali pri Eland-slaagte, 29. okt. pa so Buri zajeli večji angleški oddelek. 31. okt je priplul general Buller v Kapstadt. 21. decembra je poslala kraljica Viktorija vojakom *- čokolade kot zUak posebne milosti. 23. dec. je lord Me-thuen zmagal pri Belwartu, 25, dec. pa pri Esleinu. A konec leta je bil slab. Dvakrat so Buri porazili Methuena: 29. novembra pri reki Modder in 11. decembra pri Magersfon-teinu. Štiri dni za tem so premagali Buri Bullerjeve čete. Tako je bilo koncem 1. 1899. Vse je bilo v nadah, da junaški Buri izženo Angleže. Leta 1900. je Angleška napela vse sile. 10. januvarija sta že prišla v Kapstadt lorda Boberts in Ritchener, da ukrotila Bure namesto nesposobnega Builerja, ki so ga čez 14 dni (24. jan.) že zopet Buri pobili pri Spionskopu in 8. februvarija še enkrat pri Waalkrantzu. Velika nesreča je zadela Bure, ko je zašel vodja Gronje v zagato, da ni mogel nikamor ven, in se je 29. febr. podal Angležem pri Paardebergu z vsemi vojnimi oddelki. Naslednji dan že so opustili Buri obleganje Ltdvsmithi, 18. maja pa so pustili Mafeking. Lord Roberts je začel prodirati. 29. maja je prekoračil reko Waal, naslednji dan je Že proglasil državo Oranje za angteško last in'5. julija je zmagonosno prišel v Pre-torijo. 30. julija se je burski poveljnik Twins-loo uda! pri Fourisbergu. Dvakrat so bili Buri zopet poraženi: 23. avgusta pri Daltna-methi in 26. avg. pri Belfastu. A lord Boberts je bil Že 30. avg. slovesno proglasil, da je vojna končana 1 20. oktobra je predsednik Kruger uheža! v Evropo, 11, decembra se je pa vrnil Roberts v Anglijo, prepustivši vodstvo KiUhenerju. Leta 1901. so Buri dosegli zopet več vspehov. 30. maja so zmagali pri Blackfon* teinu, 6. avgusta je sicer proskribiral Kit-chener vse burske voditelje, a 20, avgusta so ti že zopet zningali pri Uniondalu in dne 20. septembra pri Moedwillu, A prišla je nesreča: dne 11. oktobra so ustrelili barskega vodjo Lotterja, 12. oktobra pa so vjeli Angleži Sheepcrsa, ki so ga .eni tudi ustrelili 19. jan. 1902. Letos se je začela vsled splošne utrujenosti vedno bolj pojavljati želja po miru. 30. januvarija je holandski minister Kuvpcr začel posredovati, A junaški Dewet, ki je 10. februvarja tako sijajno premagal angleške zasede, je zopet povzdignil pogum borilcem in burskira prijateljem. 9. marca so Buri celo vjeli lorda Methuena. Vendar mirovna pogajanja so napredovala, in 31. maja so podpisali mir v Pretoriji. Mirovni pogoji. Glavni pogoji, pod katerimi so se morali udati Buri, so sledeči: 1. Oddati morajo topove, orožje in vojaške potrebščine Angležem in priznati Edvarda VII. za vladarja. 2. Vse, ki so zdaj izven Transvala in Oranjske države, bodo Angleži privedli nazaj, ako priznajo njih nadoblast. 3. Oni, ki se tako povrnejo ali se udajo, ne izgube osebne svobode ali premoženja. 4. Za dejanja, ki so v zvezi z vojsko, se ne bod * preganjali oni, ki se udajo. Ta določba pa ne velja za gotova dejanja, ki so nasprotna vojnim običajem. To so podpisali: V imenu angl. vlade Kitchener in Milner; v imenu oranjske države Stein, Dcwet, Olivier in Hertzog; v imenu Transvala pa Bolha in Delarev. Novejše vesti. -— Justični minister Spens-Hoden se namerava baje odpovedati radi slabega zdravja. — Schalk Burgher in Botha sta izdala na Bure proklamacijo, v kateri jih poživljata, naj bodo mirni ter se sprijaznijo z novimi razmerami. — V Celoveu so imeli industrijci shod, .a katerem so zahtevali carinsko ločitev od Ogerske. — V Pretoriji so odkrili zaroto, katera je hotela pognati v zrak palačo, v kateri prebiva Kitchener. __________ Narodno gospodarstvo, Oprostitev davka za nove vinograde v zmislu zakona ž dne 15. juuija 1. 1890., drž. zak. št. 143. se je z zakonom z dne 4. aprila tekočega leta, drž. zak. št. 84. podalj-Šaia za dobo petih let za one vinograde, ki se niso sponesli in so se morali vnovič popolnoma ali večinoma prenoviti. Podaljšanje davčnoprostega roka računa se od onega Časa, ko isteče dovoljena oprostitev, ali v slučaju, da se oprostitev ni še dovolila, po preteku davčne oprostitve, ki bi se morala po gornjem zakonu dovoliti. To ugodnost imajo ludi vinogradi, ki so se pred novim zakonom obnovili. Opozarjamo naše čitatelje na to: vsi na novo z amerikanskimi trtami zasajeni vinogradi so prosti 10 let vsakoršnega davka. Če se nasad ni sponesel, podaljša se ta davko-prosti rok še za 5 let. Davek za po trtni uši uničene vinograde se odpiše, ako se zato vsaj do konca junija zaprosi. Nikdo naj ne pušča torej olajšav, ki mu jih daje zakon, v nemar, ampak naj prosi za nje in ako se mu ne dovolijo, naj jih zahteva. Odpis davkov vsled nlm. — Naša zbornica je razpravljala 4. t. m. o zakonu, ki preminja § 2. zak. z dne 12. julija 1896., glede odpisa davkov po uimah. Zakon iz 1. 1896. namreč določa, da se davki od zemljišč odpišejo le tedaj,, ako toCa, voda, ogenj, miš ali trtna uš pokončajo najmanj četrti del Čistega dohodka na parceli do 4 ha, ali vsaj hektar parcele, ki obseza nad 4 hektare.- Ako-pa so druge izredne uime (suša, moča, mraz itd.) provzročile škodo, se je mogel zahtevati odpis davkov, ako je škoda znašala vsaj Četrtino Čistega dohodka. Ta določba sedaj odpade in novi § 2. doloCa, da sploh vsaka škoda daje pravico do odpisa davkov, ako js uničenega najmanj Četrti del pridelka. Goriško vinarsko društvo, ki se Trna v kratkem vstanoviti, ima naslednji namen: a) napravljati iz grozdja svojih udov pristno vino po najpravilnejšem in trgovini najpri-mernišem načinu; b) to vino skupno hraniti, oskrbovati, varovati ga ponarejanja in skupno prodajati; c) skrbeti, da si pridobi goriško vino v svetu dobro ime, visoko ceno in mnogo odjemalcev; C) povspeševati goriško vinogradništvo s poukom in z drugimi sredstvi ; d) priskrbovati vinogradnikom različne potrebščine; e) varovati koristi goriških vinogradnikov in potezati se za naredbe, ki so jim v prid. Društvo se razdeli v podružnice, Povsod tam, kjer se priglasi društvu vsaj 20 udov, vstanovi se podružnica, Vsak ud mora vzeti za vsakih 15 kvintalov grozdja, ki gr. hoče dajati društvu, jeden delež. Deleži se plačujejo lahko z grozdjem in znašajo 20 K. Pravila tega velevažnega društva so se tiskala in se dobivajo pri predsedniku začasnega odbora gosp. V. Dominko, ravnatelju kmetijske šole v Gorici. Pomisleke proti tem pravilom je prej ko mogoče poslati dotiCuemu gospodu, da se o njih odbor, šo predno predloži pravila v potrdilo, posvetuje. Vrednost grozdja, ki se bo davalo društvu, bo posebna komisija natanko določila po množini sladkorja, kisline, aroma in po grozdni vrsti, Za grozdje bodo dobivali udje del plačila takoj v jeseni, ostalo pa v obrokih Z društvom spojena bode tudi mala posojilnica, ki bo pogojevala v stiskah svojim udom. Prihodnjo jesen upamo, da bo društvo že delovalo, Promovaiije konj, — Naniestništvo objavlja, da se bo vršilo premovanje konj dne 22, septembra t. 1. v Gradišču ob Soči, dne 23. istega meseca pa v Tolminu. Državne premije za konje, sposobne za pleme, bodo obstajale v denarju, v srebrnih medalijah in v priznalnib diplomih. Tukajšnji krčmarji, gostilničarji in restavraterji so sklenili, delati na to, da se osnuje zadruga krčmarjev, gostilničarjev in reslavraterjev za celo Primorsko. Vinska kupčija v Istri je ietos jako slaba. Ubogi kmet mora dajati svoje vino sedaj večinoma še ceneje nego v jeseni. Krčmarje in vinsko kupce opozarjamo oso-bito na izvrstno kapljico, ki se nahaja okoli Pazina. Cona r > > »Reale 44 J5r jP w« iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Mattonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- m inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Naznanilo. Z ozirom na to, da se ta mesec preselijo c. kr. okrajna in okrožna sodnija, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno „Pri zlatem Mžu" (pri Lizi) v Kapucinski uiici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača Tina. Preskrbljeno |e s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnfk, lastnik. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giarointj 8 priporoča Dostavlja na dom in razpolilja po železnifli na vse krajo avstro - ogerske monarhij« v sodih od 66 litrov naprej. Na zahteve pošib> ludi uzorce. Črna imam*. Postrežba poitona Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. St. 1146. O. Š. sv. Sežana, 27. maja 1902. Razpis učiteljskih služb. V Šolskem okraju Sežanskem se razpisujejo sledeča mesta: 1. Učiteljska - voditeljska služba na jednorazrednicah v Avberu, Šempolaju, Štomažu, Velikemdolu; 2. učiteljska služba na Stirirazredniei v Sežani in na dvorazrednici v Povirju ; 3. služba učiteljice na dvorazrodniol v Zgoniku. S temi službami so spojoni prejemki ustanovljeni v deželnem zakonu od dno" 15. oktobra 1890, 1. z. in uk. slov. 30. Prosilci odnosno prosilko naj vkiž(5 svojo pravilno opremljeno prošnjo tekom Šestih tednov po oglasu toga razpisa v uradnem listu na e. kr. okrajni šolski svet. Predsednik: Rebek. 3e se učenca ali praktikanta za modno trgovino. Ponudbe sprejema J, Zornik v Gorici v Gosposki ulici. so iiče za tovarno na Kranjskem. Zahteva se znanje slovenščine v govoru in pisavi, izurjenost v navadnem računstvu, zanesljivost in treznost. Prednost imajo oni, ki so že služili v kaki tovarni kot poslovodje, delavski nadzorniki ali pazniki, posebno oženjeni. Lastnoročno pisane ponudbe s popisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo pod naslovom .Poslovodje JI 92* na upravništvo tegt !ista. Proda se takoj nov glasovir za kron 200. Rabljen je bil jedno leto. — Več se izve pri Karolu Millču na Kontovelju p. Prosek. r^arol praščiK. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na.Kornu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmaiice, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Išče se za Gorico mladega, zmožnega komija za trgovino z drobnim blagom, veščega deželnih jezikov. Ponudbe, opremljene s spričevali ter dobrimi referencami je pošiljati na naSo upravništvo pod H. B. Z. Rimske toplice. Tržič (Monfalcone). Stalna toplina 38e—40@. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni. JL«la 181. v Gorici ustanovljena tvrdka , I 11UUMU.1 U"»^, (nasproti nunski cerkvi) priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene aveCe itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. ¦ur* Predzadnji tadan. -~l Srečkanje nepreklicno Loterij 19. junija 190L. a gledaliških igralcev (glumačev) 1 glavni dobitek po 50.000 K 1 < » c 5000 :> 1 » » * 3000 » 2 nlaraa dobitka * 2000 » 5 dobitke? » 1000 > 10 » » 500 » 20 » » 200 > 60 » » 100 » 100 » » 50 » 300 » i 2D> 3300 » ^ 10 » Srečke po 1 krono priporočaj.: 6. Gentill, T. 1. J. na, HieliefstSdter & Co. in A. Pincherle menjalnice t Gorici. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarja. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst 10 izvrstne in zanesljive uŽigalice mm- ApollO Dobre ure In po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prta tovarna ar v Mostu (Irta) Hanns Konrad, \mi K i« ztallfis - Malt (Češko). Dobra ura Rem iz niklja H. 375 • srebrna ura Rjiii. fl. a-80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik izniktja fl 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — llustrovun cenik zastonj I Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem vežčakom častnikom, poštnini, železniškim in radarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rsbi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro - pla-que, »sestav glas-hatle". Ta ure imajo protimagnelične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskužene in dajamo za vsako uro 3-Ielno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikan?ke goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, &.;•<, ria je podoben čistemu zlalu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— 5-— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbeje pošiljati na RazpoiiljanJ« ar »Gbronos Bas«." (iviea). Za pisma v Švico je slaviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot I „CR0ATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokroviteljstvom občine kralj, glavnega mesta Zagreb je otvorila Glavno zastopstvo za Istro, Gorico, Trst in Dalmacijo s središčem v Pulju. Opozarjamo.vsakega veljavnega hišnega gospodarja, da zavaruje vse svoje zgradbe io premičnine proti požaru in streli pri „Croatlji<* že radi načela, da denar ne gre v inozemstvo. Zavarovalnine se sprejemajo po jako nizki ceni in za dobro jamstvo. Išče se zastopnike za vse vasi in mesta Istre, Gorice, Trsta in Dalmacije. Ponudbe je pošiljati na Glavno zastopstvo »Croatiae" v Pulju. Najboljše sredstvo zoper v v se dobiva po i krono in K1-50 v skatljiciih pri Otonu IIo-inainiu v Radovljici - Kranjsko. Wfl Samo 5 kron stane 4*/t kfe najfinejega, pri izdelovanju poškodovanega, lep -dišečega toaletnega atiRa in sicer dokler zaloga dopuSča. — Razpošilja proti povzetju ali naprej poslanim zneskom A, Felth. Dunaj, V/2 Matzle doferstrasse 76. izlelns- !> Anton Potatzkv v Gorici. Na »redi RaSteiJu 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojafo in Sev/jarje. Sfetfnjice. — Rožni venci. — MitSne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za krai krofinjarje, prodajalce pejmiho 8 In Eraniarjc, . , - In trgih ter na deželi. 2 35 8 ADOLF HAUPTMANN ,v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, taka in Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Vrtna ulica štev. 26. Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. Ima tudi bogato zalogu domaČega in angležkega sukna vseh vrst za vsak letni čas. Blago j« !z najboljših t o v aren ter vedno steze. Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči. ^$##$#^^^^^$#^^##Y#^#$##^$#^$^ 1* Mizarska zadraga J|f 1 1 1 v lotiti (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem 1 in založnikom pohištva, da ima 1 veliko zalogo ~j|4>|| veliko zalogo | izgotovljenega pohištva vseh slogov | v Solkanu pri Gorici. l^ v Solkanu pri Gorici. 1 1 A Naznanjamo, da smo prevzeli A 1 dosedanjo trgovino pohištva tvrdke | ^ Kar ni v zalogi, se izvrši točno 1 po naroČilu v najkrajšem času. 1 Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza jL vecchia št.i, katero bodemo vo- |A ^SR^SR^ 1 J Cene zmerne. 1 dili pod jednakim imenom. Ig, Delo je lično ter Mri osišeni.