Izhaja vsdk četrtek. (Esce ogni giovedi) - Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Faveiii 9. - Tiska Narodna Tiskarna. - Izdaj, in odg. ured. FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. .80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.— __Celoletna naročnina_L. 15.—. Za inozemstvo L. 22.50	_
Leto II/.	GORICA, četrtek dne 27. avgusta 1925 - GORIIIA, giovedi li 27 agosto 1925.	št. 35
Posamezna Številka 3® cent.
Požtao ček, račun. — Coato corrtnta con la poita.
Kakšno žensko ne smeš v zakon vzeti!
Pregretega obličja res žena ne sme biti. poljubiti jo hočeš, jo moraš prej zakriti.
Prelepa je nevarna, v ljubezni omahljiva, je mladim, starim moškim lepota prikupljiva.
Je slabo, če si vzameš res žensko preveč živo, vkrotiti jo ne moreš to spako nagajivo.
Še slabše zali j, kdor ima neobčutljivo ženo. prikupiš se z laskanjem, ne s stvarjo ji nobeno.
Gorje je tudi možu, če žena vse zameri, za vsako1 ž njim se skrega, če zmaga ne, se cmeri.
Iz lakomnosti tudi ne jemlji prebogato, , kot sužnja te suvala z besedo bo robato.
A zlomek, če preubogo natakneš si na rame, boš trpel, stradal, spaval na postelji iz slame.
Prevzetne in bahaške lepo na miru pusti, ker samohvalo zine, če migne le s čeljusti.
Za križ je možu žena, če je preklepetava, klepeče, jezik brusi še v noči kadar spava.
Če pa je preinolčeča, preveč je dolgočasna, ne gane jo beseda, če ostra je al' špasna.
—	Kaj, teli par koščkov salame stane tri lire?
—	Da, gospa. Toda pomislite, da je zadnji čas papir podražil na štiri lire za kg.
Dobe se tud' po svetu, jo j, take Bog te vari, kot med je, a gotovo te hitro opehari.
Ti liman'ce nastavlja, povsod za tabo skalče. le trden bod' in moškij, saj dvojne nosiš hlače.
Ogiblji pa se tudi prebrihtne in učene, največjega pretkanca pod koš kar hitro dene.
PAPIR ALI SALAMA...

n,
Dejal boš, mar naj vzamem prismuknjeno, zabito, iedi ne zna napravit' še svinjam v korito.
Premlade in prešibke naj nikdb ne izbere, ker s šibkimi kolesi se voz res hitro stere.
A boj pa se premočne, te slednji dan nabije, ter sama vse najboljše poje ti in popije.
Nadložno in čemerno, če vzameš staro babo, ti kašlja, šnofa, sploh res ni za nobeno rabo.
Okorna in nerodna je ženska predebela, poleti vzduh po znoju te zmuči njen docela.
Nikar si ne domišljaj, da boljša je presuha, je bolna, togotljiva, če ne, pa vzor skopuha.
Še tisoč slik narišem, a Čuk se že šopiri: Čemu se ta-le kvanta po celem listu širi.
Prokleta reč, katero, boš rekel, pa naj vzamem katero brez skrbi naj poljubim in objamem?
Napišem drugič.
Gorica, d rte 27. avgusta.
Goriški velesejem. ki se vrši te dni na Travniku, se je strašno dobro obnesel. Vsled velikega navala morajo ostati vsi ljudje doma, ker se boje, da bi jih v ipreveliki gnječi ne zmečkali. Trgovci sploh ne morejo streči in raje na pragu gledajo po ulicah se pretaka-jočo množico.
Če bo šlo tako dalje, bo za sv. Andreja Travnik mnogo premajhen in ga bo treba ko* renito razširiti na desno in na levo. da postavijo trgovci svoje štante za »mandolat« in za konjičke, ki od zadaj piska jo.
Veliko zanimanje za ljub* Ijanski velesejem temu ne bo nič škodovalo — sejmu nam* reč — Gorici pa še manj, ker bolj prazna sploh ne more biti kot ravno je prazna.
Iz radovednosti, kje se skriva blagostanje Gorice, je pre-tečene dni začel vihar odkrivati strehe v mestu, počenši pri južnem kolodvoru. Ko je videl samo revščino, je hitro
odbežal. Grdo pa je, da je veter vršil to pregledovanje ob popolni temi in da ni pustil ljudi pri miru.
V naši notranji politiki se ni nič posebnega zgodilo, raz zen tega, da se gospodje ministri ravno tako potijo v vročini kot drugi ljudje. V vnanji politiki pa je zazna* movati isto.
Samo Maroko je malo vroč — za Špance in Francoze se> veda, Sicer so sklenili tj dvoji medsebojno zvezo, a si mislijo vsak zase: »Da bi te Ab-
del Krim živega požrl!« To se lahko obema pripeti, dasi so pomnožili svoje čete oboji.
Če pomislimo, da tudi drugi praskajo Francoze, moramo priznati, da imajo ti site nega mrčesa več nego dosti, in se ga ne odkrižajo tako lahko in tako kmalu.
V SHS. imajo tudi Radičeve izjave svoje počitnice. Ena zadnjih, najznačilnejših njegovih izjav je pač bila, da je popolnoma solidaren s
Čukom na pal'ci.
RAZTRESENOST.
,.Želite vstopiti, gospod profesor".
„Da, Toda prosim vas, da ne pretepate konj, tega jaz ne prenesem".
Hole ljubice.
(Spisal Karlo). I. Grlic.a in g os p od i č* na M i c i.
Ker se bojim, da mi Čuk ne vrže mojega dopisa v koš, vam takoj povem, da nisem s tem naslovom, mislil Itako !u-mazano. Pa saj veste, da se dandanes pišejo knjigam taki naslovi, ki nimajo z vsebino čisto ničesar skupnega,, samo da so zapeljivi.
Prvič sem se zalljubil, ko sem komaj hlače nosil in mi je še platno gledalo od tam, kjer bi danes na noben način ne smelo.
Takrat sem se zaljubil v našo grlico, ki nato jo je pozneje mačka pod ognjiščem po« iedla. To je bila prava platonska ljubezen (beseda »plot« in pa »planka« ni čisto nič v zve* zi s platonsko ljubeznijo, kar bi kdo misil, če bi se spomnil na oni izrek: da zakonski možje radi čez planke skačejo, pač pa pride od nekega trapa* stega grškega moža,, ki je pri-digoval, da kadaJr ljubiš, se moraš samo jokati, vzdihovati, sanjati o lepi duši svoje lepe izvoljenke, izprehajati se z njo ob luninh večerih, še bolj pa je priporočal izprehode brez ljubice.) Torej, to je bila moja prva prava platonska ljubezen in edina, ki jo mo* rem zaznamovati v svojem življenju. Ves dati sem tičal pr(i kletki, kjer je žvrgolela
moja ljubica... grlica, jo spuščal iz kletke, pa ni dosti ma* rak. zame (kot pozneje nobena ne), vedno mi je z lete* la na Tinkno streho.
Kakor je bila prva moja ljubezen nedolžna, tako ni bila druga več nedolžna. Zaljubil sem se, ko sem drsal svoje ca j h as te hlače v šolskih klopeh. Bila je to ljubezen, ki se je vlekla tja do poznih štu-dentovskih let. Zaljubil sem se v ošabno dekle, ki se je šlo povrhu še šolat, da je bilo še ošabnejše. Tudi to bi bila pla* tonska ljubezen, a kaj ko sem jo prekršil v sanjah. Nekoč se mi je namreč sanjalo, da sem jo poljubil. To je dobro, da ona tega ni vedela.
Nekoč sem jo mislil povabiti na sestanek. Ali, kako bi to napravil! Takoj mi pride modra misel na pamet. Naročil sem ji, naj pride) ob tej in tej uri sem in sem, da ji i* mam nekaj strašno važnega za povedati, kako da se je Klobasičarjev Frence, za katerega sem mislil, da ga ima rada. izrazil o njej.
Jaz sem se pripravil na ta sestanek kot bolan.... kaj sem že hotel reči, aha..,, ona je prišla in jaz sem tudi prišel. Seveda sem prišel in še celo v novih hlačah, a žal, da jiih po* zneje ni videla, ker je bila, tema. Tudi naparfumiml sem se, odtrgal rožo na vrtu in tu* di njo naparfumiral. Pa žali-
bog... da; sem bil talko zmešan, da sem zlil mesto vijolično di* šečega parfuma na rožo in rouček, k:i sem ji ga mislil pokloniti, karbolno kislino, a naijžalostnejše je pa to. da sem bil tako razburjen, da tega še zapazil nisem... Prišel sem tja dve uri prej kot ona, ne rečem, da je bila ona pozna, bil sem le jaz prezgoden... Tam sem se sprehajal in je bil tak prah, da sem si vse hlače oprašil. Dobro, da je prišla noč in ž njo ona...
Prišla je.. Moško- je šla mimo mene, jaz jo ves začuden ob strani gledam, se vrtim okrog, rožo še vedno v roki in ne vem, ne kako in kaj in sem se tresel od pet pa do kape (tisti večer sem si nadel kapo, z belimi pikami po vrhu, da bi me kdo ne spoznal) Nato sem stekel za njo in jo povlekel za rokav: »Dober večer! Kam pa... kam pa gredo, go* spodična?« — Ozrla se je in se je sramežljivo nasmehnila. •— »Oh malo na izprehod, gospod!« — Kakor, da bi se ni* koli ne zmenila, da se sesta-neva!....
»Ah potem pa vas ne smem motiti«, sem rekel, ker sem si mislil, da se je res napotila na izprehod in ji je nerodno, če jo spremim. Že sem se obr< nil in dvignil nos, da je meril naravnost na zvezdo severni-co, kar zaslišim: »Gospod Karlo!« Hitro se obrtnem in že mi je visel nos navzdol kot zrela figa in tečem k nji: »Izvolite gospodična, me morda potrebujete?« Ona me pogleda s sladkim pogledom in re* če tako neznansko sladko: »Karlo!« Jaz se vrtim na peti in si lomim prste ter cefram rožo iz razburjenosti, da so padali listi na tla kot srce, ki mi je z neizbežno brzino hi* telo v hlače: »Gospodična ali morda motim?...« Ona: »Kaj še! Ali... Ah!.. Ali mi nimate ničesar povedati? Ah, kako lepo je nocoj!« Jaz sem mi* slil, da želi vedeti, kako vreme bo jutri in zato rečem: »Da, gospodična, ali vendar okoli lune so majhne meglice, zato bo jutri gotovo dež!« — Da bi vi videli, kako me je pogledala, še danes ne vem, ali jezno -ali žalostno, toda takrat sem bil gotov, da so jo moje besede ganile in takoj sem jo notolažil: »Gospodič* na, saj bo najbrž padalo samo jutri zjutraj!«
»Oh kako ste dolgočasni!...« Jaz sem zares misliil in sem rekel: »Gospodična ali vam je dolgčas? Potem pa prosim, če Vas lahko spremim?!« — »Prosim!«... In sva šla.. Šel sem poleg nje, vedno sem bil
za en korak naprej in rok tudi nisem vedel kam deti.... Nenadoma me sune z levo roko nekoliko v rebra, jaz sem goto« vo mislil, da ne mara, da bi hodil preveč blizo nje in res sem se oddaljil na onstran ceste. »Takoj pa mi je rekla: » Pojdite no bližje! Ali se me 1 bojite?!...« — »Ah, gospodič« na, jaz pa1 sem mislil, da....« Zopet sem šel bližje, nato sva molčala kake četrt ure, jaz bi i o že bil nagovoril, pa sem se bal, da bi jo motil, gotovo- je premišljevala o kaki stvari ali celo o tistem, ki ga je ljubila... — Končno me vpraša skoro jezno: »No, gospod!« Jaz pa hitro: »No, gospodična!« In oba sva se nasmejala, nato sva zopet molčala... Jaz sem gledal zvezde, nato sem gledal polja, a kljub temu mi ni prišlo nič pametnega na misel... Ravno sem jo hotel vprašati, kaj je dobrega povečerjala in, kdaj da ima navado iti spat; ko se hvala Bogu ona oglasi: »No, gospod, kaj ste mi imeli povedati?« No jaz sem ji i-mel mnogo za novcdati, a kaj ko si ji nisem upal... In moral sem ji vendar reči, da sem jo za neko stvar povabil: »Ah, saj res Klobasioarjev mi je rekel...« — »No kaj je rekel?« — »Da vas ljub® je re« kel.« In zdelo se mi je, da se je razveselila, jaz pa bi jokal, ker bi ji moral reči. da jo ljubim jaz. Ona pa je rekla: »Ah ta Klobasičarjev! Ali mi ni« mate ničesar lepšega in pri« jetnejšega, ničesar prisrčnej-šega in ljubeznive j šega povedati, jaz sem mislila, da ste samo.,.«
»O da, gospodična, tu vam poklanja š/ei to rožico«, (prišla sva ravno do obcestne svetiljke). Izročil sem ji rožo... Da, oh, v razburjenoista sem bil vse liste patri, tako. da je
ostalo le steblo in glavica, ki sem ji jo pomolil pod nos... »Ah!«., je vskliknila. »Vi pre« drzni nesramnež, ali mislite, da se vam bom pustila imeti za norca!... Poleg tega pa dišite no špitalu!«
No, tedaj pa res niisem ve«
Olgri in Vidi I
V Čuku ste se obe zglasile da bi se rade poročile, Ker pa Vas obe poznam, nočem pa živeti sam, hočem Vas obe Zasnubit, vrhu tega strastno ljubit, enkrat Vido, enkrat Olgo, samo ne znam, kako dolgo. Bil sem 6 krat že poročen, vsakokrat pa zopet ločen. Prva žena, Bog se usmili, htela je, da me prisili, naj si gumbe šivam sam, njej pa strežem noč in dan. Druga žena oj, joj, joj, hodila v park je za menoj, bila je moj policaj,
del, kaj naj bi počel, kajti obrnila se je in šla.... Jaz pa sem ostal sredi ceste sam.
Tako je odbežala moja pr« va ljubezen, nedolžna, če izvzamemo, da sem ji vzel le v sanjah en poljub.
Bog mi tega več ne daj. Tretja moja mila žena, bila prava je hijena, sam hudič se jo je zbal, jaz pa sem ji zvest ostal. Draga Vida, krasna Olga, pesem bila bi predolga, če bi še ostale tri. Vam opisal, kak so b'li. Obžalovanja res sem vreden, in od onih redkih eden, ktermu pravi človek vsak, da je zakonski junak. Samo z Vam' bi še poskusil, če me vzame tud' hudič, da pa veste k'do Vas snubi, Vas pozdravna
»Nočni ptič«.
JANEZ TOLMAČ.
Oče: »Kako moreš tako zelena. jabolka jesti, dragi moj«.
Sinček: »Toda ti ne razumeš, dragi ata. Tri taka jabolka mi dajo šolski dopust«.
NEMOGOČE.
»Pravkar je bila vaša žena pri nas in se je pritožila. Za-Domnite si: Mož mora svojo ženo nositi1 na rokah«.
»Le poizkusite. Tehta 100 kg.«
ČE BI GA DOBIL.
»Po statistiki poje Vsak državljan 1 kg mesa na dan. Če bi dobil tistega, ki je moj kg. to bi ga našeškal«.
VEDNO PRIPRAVLJEN.
»Kaj pa vam je? Kadar vas vidim na cesti, se vedno smehljate«.
»Veste, človek ne more nikdar vedeti, da ga s katere strani neopaženo ne fotografirajo«.
DVOUMNO.
»Gospod Majer, ne na tisto skalo. Dobili boste »švindl«.
»Nič ne de«, pravi njegova žena. »Le pustite ga. On je nia«
vajen na »švindel«.
POMIRLJIVO.
Zdravnik (pri ranjencu): Tri rane; eina je smrtna, dru« gi dve nista nevarni, hvala Bogu!
NOVI URADNIK. '
Lastnik tvrdke: Ali je vam ravnatelj povedal, kaj mora* te delati.
Pisar: Da. Dejal je, da naj ga zbudim vselej, kadar vidim, da prihajate.
VLJUDNO.
Grof: Kaj pa je tista svetla« ba tam, ki vzhaja?
Sluga: Mesec blagovoli po« korno vziti.
Skrivnost gramofona.
Kmetica. Poglej, kako ta trobenta lepo poje kakor živ človek.
Kmet (ji pomežikne). Ne veruj, stara. V tSstefn le »ormarju« je dedec skrit.	_ 1
Prišli rešil si i livlienji!
(Po L. Simonu priredil Karlo).
ZAMAŠNJAK (nastran): Ta je pa nevaren — temu moram dati kako drugo ulogo, drugače riskiram na koncu koncev še svojo iepo giavo — (Glasno.) No torej, Miha, daj pa ti.... (na stran) vraga, kako bi mu povedal, da ne bi tudi on... (glasno) predstavljaj pa ti tirana!
MIHA (se smeje): He«he!
ZAMAŠNJAK: Veš, kaj je to — tiran?
MIHA: Na-a!
ZAMAŠNJAK: No, pazi! Ali zap-ni si vendar suknjo — tiran mora imeti vedno zapeto (mu zapne suknjo). Tako! — Tiran hoče torej nedolžnost zasledovati. — Peter je namreč nedolžnost!
PETER (se smeje): He«he!
ZAMAŠNJAK: Aha. Zdi se, da mu ta uloga bolj ugaja, Da, Peter, ti si preganjana nedoJžiipsj — ali potem si
pa moraš suknjo odpeti, nedolžnost je vedno popolnoma odpeta... da, vedno! (odpne Petru suknjo). Tako, Petelr, tako!
PETER (se smeje): He-he !
ZAMAŠNJAK: No, sedaj pa pazi« ta! Tiran, to se pravi Miha — ta hoče preganjati nedolžnost, to je namreč, Petra. Ali sta razumela.
MIHA: Ja, ja! Pjeter buo tjeku, jez z nem, j'n ga b'm ulou!
ZAMAŠNJAK: Čisto prav, Miha! Ti si v resnici sijajen fant! Ali to ni dovolj, da ga samo vloviš. mu moraš tudi kaj hudega napraviti.
MIHA: Na-a! Tega pej n' b'm stu-ru! Pjeter j' žleht, van kar udari....!
PETER: Van deb mene! Tako mu dam v'kul ust, de jo buo slišu n' sud'n dan!
ZAMAŠNJAK: Ali, Peter, bodi vendar pameten! Saj te ne bo za res! On si samo tako misli!
PETER (roti): Ti, Miha, kej je rejs, da si! t'ku misliš?
MIHA: Nje, nje, Peter, neč n' misli, de i.st t'ku mislim!
ZAMAŠNJAK: Tak ne bodita tako trda! Saj je vse skupaj komedija! OBA: Ah, t'ku\ kumedija!? PETER: Nuja, zekej pej tega nejšte pr'j'c p'vejd'li?
ZAMAŠNJAK: No. seveda, komedija! Saj sem takoj začetkoma povedal
—	to bo> samo šala!
(OBA se smejeta). ZAMAŠNJAK: No, torej naprej! Tiran, to je Miha — se postavi sem! Tako (postavi Miho čisto na desno stran.) In zasledovana nedolžnost, to je Peter
—	ta se postavi pa sem (postavi Petra čisto na levo stran): — Jaz sem sedaj rešitelj zasledovane nedolžnosti, jaz priden} torej skozi vrata, hapadem ti« rana in rečem: »Ha. tiran, umri!« in ga prebodem do smrti!
STAROST.
Reimann. Prevedel: Karlo. Osebe:
Brbljavi ita nad vse zgovorni predstojnik.
Kot na glavo padli uradnik.
Predstojnik pokliče v sobo uradnika itn mu veli, naj sede. Razvije se med njima pogo« vor, ki ga tu pa tam prekineta: Predstojnik hoče zvedeti nekoliko podrobnosti i!z urednikovega življenja. Najprej ga seveda vpraša po starosti.
»Koliko stari ste?«
»32 jih bom«.
»Koliko stari ste?"
»32 jih bom.«
»Ne vprašam vas. koliko stari boste, temveč, koliko ste stari!«
Uraidnik molčji s sklonjeno glavo.
»No, koliko ste stari torej?«
»Bil sem jih 31«.
»Ja ljubi moj, če ste jih bili 31, potem ste jih obenem 32. Vi pa trdite, da jih šele boste 32«.	' i i ■ ,
»Da, tako bo!«
»Ne, na noben način ne bo tako. Če jih šele boste 32, po* tem jih ne morete biti 32!«
»Ne, gotovo, da ne.... jih nisem 32. Jih bom šele 32«.
»Prav. Potem jtih morate imeti 31.«
»Da, seveda, 31 jih imam«.
»No torej 31 let.... Kdaj pa je Vaš rojstni dan?
»Tretjega aprila!«
»To bo danes šest tednov!?«
»Da, prav imate!«
»Koliko boste stari danes šest tednov?«
Uradnik, ( obupalno • in ne gotovo: »32«!?«
»Prav«.
»Kateri vaš rojstni dan je to?«
»Moj 32! Se razume!«
»Nikakor ne!.... Vaš 33!«
»Tega pa we razumem!«
»Ne?.... Pazite torej!: Ko ste prišli na svet, ste prazno, vali svoj prvi rojstni dan! Ob vašem prvem rojstnem dnevu ste bili stari nič let. Ko ste praznovali svoj drugi rojstni dan, ste bili stari eno leto; to se pravi1, ste končali ob drugem rojstnem dnevu prvo leto... Ali sedaj razumete?«
Uradnik čisto popolnoma zmešan: »O da!«
»No torej... Vi ste bil 30 let star; ste jih 31, jih pa boste 32 in v najkrajšem času boste praznoval svoj 33, rOjstnJi dan.«
Uradnik se zgrudi onesveš-čen na tla.
In pogovor je končan.
ČE MODERNIZIRA.
Gospa, ki je hotela biti mo« derna, je na vprašanje sosed©, kedaj se odloči za odhod v Opatijo, odgovorila, da bi že šla, pa se boji tamkajšnje kli« nike. Menda je mislila na klimo. Saj je res bilo moderno!
MISEL.
S par solzami lahko ženska več pove, kakor mož z debelo knjigo.
DOBRA TOLAŽBA.
Mož: Ali naj povabim tudi gospoda Majerja k najini srebrni poroki?
Žena. Kaj še! Kam pa boš šel s tolikimi ljudmi. Reci mu, da ga boš povabil k zlati poroki.
HUDOBNO.
»Kaj, ti se jutri poročiš?«
»Da«.
»To me iznenadi. Ali ima denar?«
»Ne! Ampak razuma za dva«.
»Tako! Potem je dobro.
NI RAZUMELA.
Stara gospa naleti na dijaka, katerega vpraša prav prijazno, če ji pove koliko je ura.
Dijak (ii prav tako prijazno odgovori in pravi): »Sedaj mi-lostiva gospa, manjka natančno 10 centimetrov do 11. ure.
Stara gospa: »Hvala, ampak vaše ure ne razumem«.
Noge doli ...
KMET (slikarju). Gospod, ali bi me naslikali takega, kakršen sem.
SLIKAR. Celega.
KMET. Od nog do glave.
SLIKAR. Z veseljem. Toda to bo drago; platno in barve stanejo mnogo.
KMET. Naj pa noge doli visijo, da prihranimo platno.
NAGLO.
»Gospa, gospod doktor vas bo čakal«.
»No; Bog, saj tako ga ne morem sprejeti. Recite mu, da sem bolna, naj drugič zoept pride«.
Nova uganka.
Neka ladja je bila v nevar« n os ti, da se potopi. Kapetan je uvidel, da ladjo bi se lahko rešilo ddinole, ako bi se vrglo v morje polovico posadke. Posadka pa je štela trideset mož, od katerih je bilo 15 črncev. Kapetan si je belil glavo, kako bi mu bilo mogoče vreči črnce v morje brez da bi se jim godila krivica. Končno se je odločil. Na krovu ladje je razpostavil posadko v vrsto itn štel 15-krat do deset ter je vsakega desetega vkazal vreči v morje. Po kon« čanem štetju so bili vsi črnci v morju. Kako je kapetan razpostavil može?
Kdor to uganko pravilno razreši in priloži v pjisjmu znamko za 1 liro. dbbi po pošti letošnji Čukov koledar in bo povrhu še objavljen v »Čuku«. Na delo, ugankarji. Takrat liziemoma bodemo v-poštevaitJ tudi one, ki dopo-šjjejo rešitev po določenem roku. Rešitelji iz Jugoslavije naj prložijo v oismu Dim 3.
MIHA: O, puole pej n' bem j'st j'grou! Z'kl't pej n' pestim! Tega pej i'št n' murm prenjest!
ZAMAŠNJAK: Ali, Miha, saj jaz te ne zabodem v resnici. Jaz napravita samo tako!
MIHA: A vi nprauste s'mu t'ku?
ZAMAŠNJAK: No seveda — to je samo komedija!
MIHA: A t'ku! sej rejs — ja, tu j's'mu k'mej'dja!
ZAMAŠNJAK: Jaz torej prebo« dem tirana do smrti in on pade okrog.
MIHA: J'z da padem okuli?
ZAMAŠNJAK: Da. seveda. Kadar si mrtev, moraš pasti okoli!
MIHA: Ja, ja je ž'j prou, j' ž'j prou, zdej z'stuopim! J'z padem v'kuli!
ZAMAŠNJAK: In Peter, preganjana nedolžnost, se veseli nad tem. me objame in mi reče: Prijatelj, rešil si mi življenje!
PETER (se smeje).
ZAMAŠNJAK: Ali m' res, to ti ugaja!? No torej ponovi še enkrat: Prijatelj. ti si mi rešil življenje!
PETER: Prjatu — prjatu. — Na, dejte nej rajš rječe tu Miha!
ZAMAŠNJAK: Ali ta je vendar mrtev! Tega sem zabodel! Tebi sem vendar rešil življenje in s tem rešil ne« dolžnost, torej mi moraš ti reči. PETER: Nu j a, ma pej.... ZAMAŠNJAK: Pa saj je vendar tako lahko! No pa dajva, naučiva se čisto počasi. Govori za menoj: Prijatelj. PETER: Prjatu — ZAMAŠNJAK: Ti si — PETER: Ti si — ZAMAŠNJAK: mi re — PETER: Mremre — ZAMAŠNJAK: Nič mremre! — Mi re —
PETER: Mi re ZAMAŠNJAK: šil — PETER: — šil —
ZAMAŠNJAK: živ — PETER: živ — ZAMAŠNJAK: — ljenje! PETER: — le j ne!
ZAMAŠNJAK: Bravo! Peter! Izvrstno! No, s-amo malo bolj hitro, bo že šlo: Prijatelj, ti si —
PETER: Prjatu, ti si — ZAMAŠNJAK: — mi rešil — PETER: — mimrešiši — ZAMAŠNJAK: Nič mimrešiši. — Mi re —
PETER: Mi re
ZAMAŠNJAK (mu hitro zamaši usta). Pšt! Mi rešil — (še vedno leži njegova roka na Petrovih ustih).
PETER (grglja — hoče govoriti, pa ne more).
ZAMAŠNJAK: Saj res, mu moram vendar prej gobec odpreti (vzame roko iz Petrovih ust): Torej: Mi rešil — PETER: Mi rešil —

Rešena uganka.
Rešena uganka v zadnji št. našega liste se glasi: Mlajši slin ima 3 leta. Starejši sin ima 6 let. Oče ima	30 let.
Stari oče ima 60 let. Stara mati ilma 50 let. Skupaj imajo 149 let.
Prav so rešili: 1. Kuštriin Alfonz, Trst. — 2. Šavelli Josip, Šempas. — 3. Knez Justina, Srpenica. — 4. Antonija Tkupek, Trst. — 5. Gino Vroon, Trst. — 6. Rezi Eržen, Ledilne. — 7. Masten Gabrijel, Vojšcica. — 8. Av-guštinoVič Franc. Studenci. —
9.	Sonoar Josip, Trbovlje. —
10.	Franč. Kramar, Sedlo. —
11.	Herzog Ignacij, Črna. —
12.	Suša Anton, Dolenjavas. — 13. Berthold Mya, Maribor. — 14. Gdlež Marija, Maribor. — 15. Dušan Senščak, Ajdovščina. — 16. Bašin Am ton, Solkan. — 17. Karel Ma-lalan, II. Bistrica — 18. Kar* mela Col j a. Trst. — 19. Ro* zalija Koblar. Trst. — 20. Lazar Joško, Breginj. — 21. Vi-žin Kacijan, Solkan. —- 22. Josip Šuligoj, Kanal. — 23. Viko Zupan, Postojna. — 24. Ca-harija Dragica, Nabrežina. — 25. Pikec iz Kanala. — 26. Paušič Milko, Gorica. — 27. Jelica Skvarča. Vrhnika. —
28.	Pipan Danilo, Preserje. —
29.	Mira Puntaj Prosek. —
30.	Stanko Kralj, Opčine. Izžrebana je bila Franč,iška
Kramar, Sedlo štev. 2, p. Breginj.___
SKOZI ROŽICE. Najemnik (zadnjega, v po? stelji)j Oh, danes se nič kaj dobro ne počutim. Žena: Kaj pa ti manjka? Najemnik: — Najemnina.
TOŽBA. »Tista, katero ljubim jaz, ljubi drugega, a ta zopet drugo, dočim je Vzljubila mene zopet druga; ah, kako narobe ravna bog ljubezni!«
Odgovor Olge in Vide.
Rekli sva, da brez odmeva bodo v Čuku naju vrste; zdaj po starosti se vpraša; štejeva naj kar na prste:
Koliko je vsaika stara? kol'kor peta, tol'ko glava; vsak je lahko s tem prepričan, da lagati res ne znaiva.
Bolj priletnim vendar take se nejblodijo po glavi, sveže srce bo mladenkam narekuje to in pravi.
A izbirčni sva, po misli nam ne bode vsaka šema, tuhtava zdaj pesmi vaše, všeč kateri bo obem«.
Ne zanima naju dosti, bistre če je kdo glavice; premeten da je v besedi in da lepo ima lice.
Zlasti si obe želiva svežih rož! In brez zamere: Ista, ki meso je snela, naj mu še kosti obere!
To za enkrat, tebi Janko, tebi Uršič in ti France; ker drugače ni mogoče iz te moke kuhat žgance.
Neenakost ni mikavna, vsak naj se z enako druži, kaže vsaka stvar naravna; žaba z žabo poje v luži.
Ako najin pa odgovor vam na živce dobro Vpliva, znamenje je to povoljno, vaših pisem še želiva! čuk če kdaj bi v koš nas
tlačil,
koš raztrgan je in pušča, lahko toraj ubežimo brez nerganja in brez hrušča. Voz naložen je,, peljimo kar naprej ga z dvemi pari, tretji, ki ostane zadaj pazil naj bo, ker magari Čuk šegavi in poredni nas zapelje vse v robido, češ, tam lek je za vas mladci, zate Olga in za Vido!
Kot konj,
„No, kako ste zadovoljni z novim kolesom".
»Nič boljše kot moj konj. — Ob vsakem obcestnem kamnu se ustavi".
Vsi v Prvaclno,
TO POMAGA.
Sodnik (ženski priči): Koli* ko ste stari?
Priča (trdovratno molči).
Sodnik (pisarju): Zapišite: štirideset let.
Priča: Ne. Samo devetin* dvajset.
NARAVNO!
Stane: »Ti ali si že zapazil, kadar te kaka ženska prosi za kako uslugo, tedaj vedno zni« ža glas«.
Janez: »Da, pa to si tudi že zapazil, da ga hitro dvigne, če usluga ni storjena«.
O POČITNICAH.
»Kako; vli prihajate vsak večer šele ob deseti uri v go? stilno?«	/
»Preje ni mogoče! Moja žena. je šla namreč na počitnice in mi telefonira vsak večer ob pol desetih, da se prepriča Če sem doma«.
TUDI IZGOVOR.
Oče: Le počakaj, vedno si zadnji v šoli.
Sin: Oče, kaj moram jaz za? to, če se moji součenci ne uče slabše kot jaz.
GORIŠKA MATICA
izda za I. 1925 sledeče knjige:
1.	Evfemija, oglejska povest iz prvega časa krščanstva in druge povesti in črtice. Spisal Carli - Lukovič. Priredil dr. Joža Lovrenčič.
2.	Častitljivi janež Bosco, apostol mladine. Življenje in delo. Spisal J. Meze. S podobami.
3.	otroci stepe, narodopisne črtice iz življenja Kirgizov in Turkmencev. S podobami. (Ta jknjiga izide kot fakultativna knjiga.)
4.	Smrt pred. hišo, roman iz kmečkega življenja. Spisal France Bevk.
5.	Koledar ..Goriške Matice" za leto t926, bogato ilustriran, obširnejši in bogatejši kot druga leta.
Štiri knjige samo L.
Fantje od »Krožka« so v Prvačini se
zbrali,
veselico prirede, da bo res juhej Najprvo bo petje nam zaorilo, po dvorarri širni prelepo in milo. Na vsporedu Adamič in Aljaž je
tudi,
tema Vodopivec poleg se pridruži. Po petju naših mešanih zborov pa oder pokaže, nam gozd poln
borov,
tam pa koča, v nii »Mladi gozdar«, ki pri studencu našel, bo ljubljen svoj
par.
Med tem ko pri studencu nalivala bo, Milka v vedro malo bistro vodo, jima pa Tone Sever študent, napije za »ohcet«; to bo pa šment. Skoz pet dejanj celih, Mirko in Milka se bosta ženila, včasih vesela, včasih pa ne,
dokler na zadnje ne vzameta se. Konec tega bo prosta zabava, v dvorani veliki, polna smeha in
zdrava.
In da vse bo popolno, pa naši »oštirji« poskrbe, za kapljico vinsko, in kar po »mežterji«
njih poslu pritiče, da spraznijo komu prepolne mošnjiče. Zato pa 30. avgusta, vse, naj v Prvačino pride, kar leze in gre.
Pri treh mladenkah!
V Mariboru pri »Durjavi« se Čuk včasih tud' pojavi, mnogo ur na oknu seda in tri punce stalno gleda. Kak' vsaki punčki je ime, že Čuk seveda davno ve, tud' da so lepe pripozna, za vsako ve, kje. je doma. On tudi ve, da Mirni U., bo dala Karlu randtevu. Kaj "Pridno ž njim si dopisuje, ker ji romane posojuje. Pa gospodična Mici Č., o tem seveda nič ne ve, dramatiko sedaj študira, celo med delom deklamira. Sedaj pa Čuku bo gorje, na vrsto pride Mici G., sicer je punca čedna, mlada, le fante menja preveč rada. Ker je pa Čuk vroče krvi, ne ve, katero snubil bi, obljublja Vam pa za slovo, da vas vse tri zasnubil bo.
Sčečkal: Lovre Kvanta.
RADI DEŽNIKA.
Profesor (dijaku): »Včeraj sem vas zopet videl priti iz gostilne. Ali ne veste, da je to prepovedano?«
Dijak: Saj sem šel samo po dežnik, ki sem ga včeraj tam pustil.
KRITIKA.
»Kako vam je vgajala moja nova drama?«
»O kar se papirja in črnila tiče, si ne morem želeti boljšega«.
MED BRATOMA.
Stanko: »Vencelj! Tukaj je sprejemna soba!«
Vencelj: »Kako to veš?«
Stanko: »Poslušaj! Papa pravi mami, draga mama!«
Drugo pismo iz Vrhpoljske
srenje.
Dragi Čuk!
Zopet se oglašam. Mislil sem že, da mi pero zarujavi, pa je že tako da ti pišem. Stvar ie danes zabavna, kakor ie bila zadnjič strašna. Se ti ne zdi? Pa ti povem kar po vrsti.
Najprej te primem za kljun. Človek napiše besedo •' natančno, a kiji m ti jo nakrca tako, da postane iz gajžlje — bič. Je stvar v tem sluča-iu taka. Napišem Anča — kljun pa, tuča! Gajžla — bič. Pej so se v srenji spraševali, kdo da je »tuča«. In je za zmešnjavo odgovoren gori napisani kljun. Učili smo se onga, da delajo cupernice točo. Sicer je štab lahko zadovoljen, da ima za zaveznika točo.
Druga stvar je pa taka. Ženski »firbc« je znan. Pej grem pa se pot-pišein »Krucipultus«. In kjer je »firbc« nalezljiv, se danes srenija poprašuje kdo da je »Krucipultus« unga. Pa so že iztaknili grešnika, pa ni pravi. Da ne bo krivice tam, pa zamere tu, naj bo, težko povem pa vseeno — no »KruciiJultus« je.... un^ ga, mi ne gre prav na papir, Tako rekoč »Krucipultus« sem jaz z priimkom »Konfuci!« Mirna domovina.
In zdaj, ko me takorekoč poznate, dragi srenjani, pa nadaljujem. Lepo se imamo. Grozdje zori. Bela je polna in gospodinjski tečaj. To je nekaj hvale vrednega, namreč unga tečaj in ga omenim samo tako, kjer upam, da bo sedaj vsaj jed slana. In je so-ljenje težavna (zadeva posebno pri solati in polenti. In ker živimo v do5 bi kislih kumaric in političnih mačkov, pa o soli dosti.
Hruške smo otresli, bile so vmes-tudi puste. Priporočam kot zanesljivo sredstvo medenje. Pa ne one medenje butic, kot se pri vas dela. Danes me sicer ni več strah, a če pomislim, posebno sedaj, kar je prešel duh umnega gospodarstva iz šole name. — Če pomislim torej sedaj, je tako medenje predrago.
Poleg znamenitega »botegina« in slavne »peškarije« v sredi' vasi imamo tam tudi par gracij, ki imajo to vero. da ie ples v Vrhpolju pregrešen, pej hodiio plesat drugam. Tam ni menda onga ples nevaren čistosti duše, orka »zaramica«. Imam jast o tem svoje misli, pa mi ta vera ne ugaja. Pej znam krpati škarpe in sem prepričan takorekoč, da znajo one vsaj perilo. Vode je pa tudi zadosti in še blizu cerkve je. In vidiš dragi Čuk, me včasih maje sveta jeza. Pa če bi bil jas murje pa se ne opere v njem vsa hinavščina, kolikor jo je pri nas.
Ustavili nam so plese, igre. Naj-brže bodo zdaj rešene duše plavale v paradiž kar tako. Prekmalu se veseliš, dragi Čuk. Če ni plesa tu, je drugje in je bil zadnič v Vipavi. Vrgel sem kneftro med škarpe in po-švedrane pete in ajdi! Godba na pjazišču — hej klun piši — na plesišču, torej godba tam je bila od sile. Moja ušesa, kaj prestanejo, a to bnindanie sem prebavljal šele po par »firklčkih«. O mladost, kako ti je norela in sta dajala takt »bas« in »trompeta«. Nebeško! Violine so se kar skrile in je bobnič imel oteklo kožo. Tu se ti ie vrtela, tako rekoč tudi mladina naše srenje. Ko je prihajala kri prevroča, sta dežek in ve? terček storila, da so »komplili«. Bog že ve. A filefele je imel tam hudega konkurenta.
Ker mi je zmanjkalo štrene, primem dreto in te pozdravljam. Če se bo kaj nabralo, ti napraskam. Prosim te pa, da »pomoliš« malo za-me in pri tem misliš name, ker bo gotovo oadalo po grbi sedaj, ko me poznajo.
Takorekoč udani one
»Krucipultus Konfucij«.
EOVEC
ki je imel na lovu srečo, mo® druje: »Tudi s srečo ni nič. Če nesem žival domov, žena ne bo verjela, da je nisem kupil, Če pridem prazen, bo godrnjala. Zato je najbolje, da jo zapijem in kupim zajca, ki ga nonesem ženi, da bova imela vsak svoj vžitek«.
SKRB.
Gostilničar: Jutri bomo krstili našega malega. Pridite tudi vi malo k nam, gospod Lisec.
Lisec: Bi prišel, če ne boiste sina z vinom zamenjali.
MED TATOVI.
Prvi: »Zakaj pa so te zo« pet vtaknili v ječo za 6 mesecev?«
Drugi: »Zavoljo žic, ki je meriLa 9 metrov. Za vsak meter sem tedaj dobil po 20 dni.
Prvi: »To je seveda pre* več. Jaz sem enkrat vkradel 9 kg težko kračo, za to pa sem dobil 3 mesece, torej za 1 kg samo 10 dni«.
TEGA Ni KRIV.
»Lojze Uzmovič, kako pa si dobil ta«le bicikelj?«
»Eh, veš kaj, hotel sem poskusi tli ali 'znam kolesariti!, ,a ta vrag jo je potegnil z menoj«.
NEKOLIKO VODE.
Nckfi gledališki igralec je prišel nekoč z obvezano glavo v gledališče. Ravnatelj ga je vprašal, kaj si je napravil.
Igralec: »O nič huldega! Žena mi je doma vrgla v obraz nekoliko vode!«
Ravnatelj: »Kaj vode? Kako je mogoče, da bi voda pu« stila take sledove?«
Igralec: »Sevedia jih, kadar namreč prileti a loncem vred«.
i
m
Zakaj ni šel Krojaček iz Vrtojbe na »Tribunal di guera« rešit zadevo radi dveh stolic?
Zato menda, ker »Tribunal di Guera« ni imel časa poslušati otrok. Zadevo v razsodbo je prevzel Čuk na pal'ci.
Zakaj je Marija M.... rekla gospej Valeriji, da nima nobenega robca?
Zato, ker posnema samo sebe, ker ie vedno sama brez njega.
Zakaj otoški fantje nočejo iti več v Zaloše?
Zato, ker jih zaloška dekleta ne marajo.
Zakaj ne zidajo več zadruge v Rc-zentalu?
Zato, ker vidijo, da ni fantov, da bi hodili pit in plesat v dvorano o pustu.
Zakaj nosi Štefka lase dol po hrbtu?
Zato, ker misli, da bolj ugaja fantom, pa boljši bi bilo. ako jih pusti doma, in še ona ž njimi ostane.
DRAGA STVAR.
V vrtu: »Pazi, Janez, da se ona debela dama tam ne vse-de na sveže pobarvano klop. Ta bi odnesla cel kilogram bar ve s seboj«.
0 ŠPORTU.
(Konec prih.)
Jaz sem navdušen športnik. In zelo> mi je žal, da se Čuk ta* ko malo zanima za šport. Tu in tam je sicer govoril o raz« ličnih tekmah med Franco in Mico ali med Rezo in Pepo, priobčil je zelo kritiko tekire, ki so jo imeli v neki vasi ba-lincarji, ali o športu samem še ni govoril, če izvzamemo tistega astronoma, ki se je pa pečal izključno le s tržaškim predmestnim slovenskim spor tom, okvirček v smoternem edinstvenem delovanju. Za? to selm sklenili, da podam malo in nepopolno razpravico o športu samem, namenu, pomenu in dodau eventuelno še par nasvetov našemu udruže« nju, kakšnih športnih disci« nlin nai se še poprime.
Danes je šport senzacija modernega sveta. bi pisal znanstvenik, a jaz skromni dopisovalec Čukov se zadostim s priprostejšimi besedami: Šport je prekašanje sa« me|ga sebe liz i gole nevoščlji-vosti in zavisti. Glavna njegov va plemenita poteza je preko« ristni egoizem, vežbanje v egoizmu, ki ie za današnje življenje neizrečeno potreben. Njegov cilj je nedosegljiv kot vsak efoizem nima stalnega cilja.) Dokažimo s pri-
merom, ki ga, poberemo src« di ceste. Če kot športnik-ko« lesar ne napreduješ, en os ta v« no nazaduješ in tvoj nasprotnik te premaga, zato skušaš ti druPič zmagati in... ker skuša vsak pa najsibo še tako slab dirkač priti prvi... in vsi ne more'o priti prvi..'..', drve vedno naprej, mišice, se napenjajo, srce skače in se širi.... sapa... pumf... "igrapa.,,, rup! Namen... tu sem pa v zadregi, kakšen namen bi imel šport... no nekateri tozadevni^ strokovnjaki trdijo, da ima šport namen okrepčevati telesa, dušo in srce, pravijo, da dela človeka inteligentne« ga, plemenitega, usmiljenega, vstrajnega in srčnega, hrabre« ga in treznega. No sicer jaz za svojo osebo nisem tega mnenja, a kot pisca znanstvenega dopisa mi je dražje ob« jektivnost, mnenje drugih. Pravijo torej, da so to fakta, pobrana iz naših igrišč (posebno z igrišča Vala, Adrije in podobnih naših najvišjih cvetov našega športa). Najbolj so mi pa ugajali Ajdovci. Pri zadnji športni prireditvi so bili kaj praktični, pripei« 1 i a li so kratkomalo s seboj svoj zeleni križ v okrepčeva« nje in zdravljenje svojih nadebudnih kontrastov. Sijajna misel! Poleg rednega okrepče« vanja telesnih udov, še izredni sanatorij ob strani igrišča (Janez Nanosaš pa pravi, da je njegova glavna okrepče-valka še zmerom pašareta). Okrepčevanje se vrši pri športu namreč — po mojem mnenju — v tem smislu, da se udje vtrjujejo, nekako prina« vadijo obligatnim brcam, pr* si se usposobijo za naglo dihanje pa bodisi še najbolj strupenega zraka. (Seve, na* rava že sama preskrbi, da se taki. ki jim manjka pol pluč, kaj kmalu odstranijo. Kar ni za... to ni). Vroče telo se polagoma vadi, da se lahko brez vsakega defekta na naglo ohladi, srce pa se širi in zadobi poleg močnejšega nihanja tudi obširnejši prostor. O zlomljenih nogah ne govorim, ker vem, da se zgode taki nesreč« ni slučaji le poredkoma. (Pa nesreča nikoli ne počiva). Si» cer trdijo športniki, da bi živeli lahko tudi z normalnimi pozicijami svojih udov, a so moderni, hočejo spremembe. Omenil bi še razbite čevlje, polomljena kolesa, zmečkane noge in glave, a oni pravijo, da so idealni in se ne brigajo za materijalno škodo, h kate« ri prištevajo seveda tudi glavo. Kakor telo, tako se tudi duša privadi drugačnemu.... kako bi rekel?.... razpoloženju.
Pisma,
IZ MODENI.
Najlepše pozdrave pošiljamo slovenski fantje od 2. težkega topniškega polka starjšem, bratom, sestram, fantom in dekletam; Telimo jim vse dobro in vas opominjamo, da bi se bolj pogostoma spomnili na nas, ker nas premaguje dolgi čas.. Mili Čukov glas nas spominja na domačo vas, ki je daleč proč od nas.
Mislei Ivan, Št. Vid pri Vipavi; Lipanje Josip, Razguri; Kovačič Vinko, Ostrožno Brdo; Kovačič Gabri* jel. Rakovec; Volk Josip, Črniče; Kosovel Franc, Črniče; Matelič Ludvik, Livek: Kariž Henrik, Gorenje; Kozman Josip, Zvonik; Bre-ščak Franc. Avber; Inamo Josip, Sv. Križ pri Ajdovščini; Vidrih Ivan, Goče pri Vipavi; Drašček Ferdinand, Bodrež; Debenjak Mirko, Kanal ob Soči; Luksetič Karlo, Ruka-vac; Marcola Anton, Breginj; Volk Franc, Gstrožno Brdo.
IZ MILANA.
Pozdrave pošiljajo slovenski vojaki iz Milana od 68. pešpolka stari-šem, bratom, sestram, in sorodnikom, prijateljem, fantom, dekletam in vsem čitateljem Čuka na palci.
Podpisani: Gantar Franc iz Godo-viča; Bizjak Ivan iz Zakriža; Peter -nel Vinko iz Sp. Idrije; Filipič Luka iz Sp. Idrije; Pikič Ivan iz Trsta; Skočir Ivan iz Kreda: Faletič Ivan iz Livka; Pavšič Anton iz Plave; Kogovšek Jakob iz Zavratca; Fatur Pavel iz Bače.
ALI STE ŽE KUPILI
A. MANZONI
ZAROČENCA?
Velik roman s podobami; dobite ga v Narodni Knjigarni v Gorici, via Carducci št. 7 za L. 34.- vezan in za L. 30.-broširan izvod.
Sezile po knjigi !
A TAKO!
Mati: »Torej ti misliš poročiti gospoda Bliska, on je prosiil za tvojo roko?«
Hči: »Da, mati!«
Mati: »Toda on nima niti stotinke denarja, tudi njegov oče ne; šele ko bo umrl stari oče, pnide denar v hišo«.
Hči: »Toda gospod Blisk, o katerem sem govorila, je vendar stari oče«.
Mati: »Pridi na moja prsa, moj dragi otrok!«
TAKO JE!
»Kje je tvoj oče?«
»Nimam ga več«.
»Ali je umrl?«
»Ne. Zbežal je«.
PREDUJEM.
»Ali rabite delavca?«
»Danes ne«.
»Morda jutri?«
»V pondeljek mogoče«.
»Prosim za m al predujem«.
Pravijo.
Praviio, da je neka punca iz Banj-sic Uz Kmavca) šla v Levpo na ples m zelo plesala z nekim črno brka-stim. Čuk je to videl.
Pravijo v Pernici, da je Majer na Konci ooročvalec Čuka. To ni res, kar podpisano uredništvo rado potrjuje. — Uredništvo.
Pravijo na Pesnici, da nameravajo ustanoviti društvo »Obrekovalne Čenče«, katerega predsednica bo baje ta mala in lepa Š. Micika. Nje stanovanje se nahaja, kakor pravijo, »Kaffehaus«. Sprejemale se bodejo tam samo prvovrstne klepetulje in obrekovalke, pač pa ne predolge, samo majhne.
Praviio, da se nahajajo na Vrab-čah taka dekleta M. M., ki nadome-stujejo Janeza Krstnika, samo drugačno modo imajo, ker Janez Krst-nik je krstil pri reki z vodo, ona pa na njivi z žitom in belouško vzamejo za botro. Čuk jih je videl na bliž* njem drevesu' in jih je slišal, kako so krstile.
Pravijo. V Senožečah se dvema ljubljanskima študentkoma zdi strašno smešna široka marela, ki jo nosi neki tukajšnji patrijot, dotični pa je mnenja, da ona dva gospodiča sploh ne potrebujeta dežnikov, ker je eden taka suha glista, dai gai nobena kaplja ne zadene, drugi pa pravi »pukelmajor« in nobena kranjska marela ni dovolj široka, da bi ga obvarovala pred dežjem.
Pravijo v Studenem. radi tega ker vlada med tamošnjim klepetuljstvom vojno stanje, se je preselila svetov-noznana livarna topov »Krap in Škoda« v Studeno: Dirigentstvia prevzame —* ah! 1' ba moje!
Pravijo, da je Zofka iz Dolenje Košane, »fajn« pupa.
Praviio v Vrhpolju, da se fantje zelo pritožujejo, ker jim bojo vse najbolj lepe punce fantje z juga odpeljali.
Praviio istotam, da g. A. M. se je izvrstno zabavala na balu v Ajdovščini, bolj kot pri sv. mašL
Pravijo, da ie rakovški poročevalec Čuka z Starčevim dolgouhim siv-cem v najbližjem duševnem sorodstvu, ker je že dokazano, da vedno zoblje istotako iz praznih jasli.
Pravijo, da naš Rakek zelo napre* duje in je že precej podobna storia Ljubljani, kajti imamo že veliko starodavnih ljubljanskih imen, tako n. pr. Zvezdo, Herrngasse, Gro.. gas-se, manjka nam samo še Kanalgasse, da se ne bo voda ob deževju tako grdo pridušala po naših strmih potih.
Praviio, da v Vrhpolju dekleta zelo napredujejo, ker so si že ustanovile gospodinjski tečaij, katerega obiskujejo le gotove posebno talentirane.
Pravijo istotam, da M ... in F.,.
obiskujeta redno ob nedeljah »bajto v lestini«, kjer gotovo skrbita za mašenje lukenj inventarja.
Pravijo punce v Mariboru, da jim »Nočni ptič« zelo ugaja in da bi ga rade v parku obiskale, če pove svoj naslov.
Pravijo, da se je gdč. Mici G. pri »Durjavi« zelo razburjala radi neke razglednice s Pohorja, katero ji je doposlal na račun bodočih zakonskih sladkosti njen »Augenstern«.
Pravijo, da je Anica K. istotam. od radosti vzkipela, ker se je vrnil njen ljubljenec Danilo iz neznanih južnih krajev in bo zopet ž njim mogla sedeti v onem mračnem kraju v parku, kjer slavček tako lepo poje.
Praviio, da v Mariboru aviatika zelo napreduje posebno na ringel-špilu.
Pravijo, da je v Remšniku ubil neki tihotapec, zaradi saharina svo-
jega tovariša Ivana Veronika, potem ga je zašil v vrečo in v Dravo vrgel zato, da ne bi kdo mislil da je sam notri skočil.
Pravijo, da ie v Mariboru neki »ober« odgnal s svojim vedenjem večino svojih gostov zato, da mu ni treba toliko delati.
Pravijo, da ie v Mariboru skoraj več krošnjarjev kakor pa trgovcev.
Pravijo, da v Mariboru v Vetrinj-ski ulici sedita pred neko trgovino dva črna psa, ktera napadata ne le ljudi temveč tudi pse in mačke.
Pravijo, da je v Mariboru v nekem izložbenem oknu v Vetrinjski ulici zapisano »Zenik« namesto »Cenik«.
Pravijo, da v Mariboru električne železnice še 50 let ne bo, zato, ker sedanji prebivalci nočejo, da bi njihovi otroci sploh poznali električno železnico.
Pravijo, da v Mariboru smejo pro5 dajati po ulicah časopise vsi, samo Ignac Horvat jih ne sme, ker je invalid, nima ene roke, ima pa ženo in otroke, to pa bržkone zato, da bo cela njegova obitelj lažje stradala.
Pravijo, da v Mariboru v mestnem parku fantje po noči rože kradejo, do dnevi jih pa dekletam nosijo.
Pravijo, da tobak iz Bosne in Hercegovine ne sme priti v Slovenijo, ker ne privoščijo, da bi Slovenci kaj boljšega kadili.
Ne t»o računal.
»Moj Bog. čisto zdrav zob ste mi izruvali«.
»Nič ne de, Saj tega vam ne bom zaračunal«.
Praviio, da so v Mariboru zopet znižali ceno kruhu, ker pekom pre-ostaje vedno več otrobov.
Praviio, da zidajo v Mariboru Invalidski dom zato, da ga bodo invalidi od zunaj gledali, če ne bodo mogli stanovati v njem.
Praviio, da so se v Mariboru v soboto 22. avgusta peljali Repolusk, Sax, Pobrlič z avtomobilom po mestu, da pokažejo, da imajo še proti koncu meseca dovolj denarja na razpolago.
Pravijo, da v Okrevališču na o-toku Rab-u se pacienti ne smejo sprehajati z gospodičnami zato. da ne bi dobili srčne bolezni.
Pravijo, da v Mariboru imajo prednost tatovi pred taticami in tudi berači pred beračicamL
Praviio, da je v Mariboru neki gostilničar začel prodajati dalmatinsko vino po 8 dinarjev in da so se drugi gostilničarji tako razjezili, da ga tudi oni prodaiajo po 8 dinarjev liter.
Pravijo, da da banjški pismonoša vse dopisnice drugim ljudem v cenzuro, predno jih odda osebam, kates rim so namenjene.
Praviio, da je Milka B. iz Ospa, ko je domov iz Trsta šla, spala na cesti pri Orehu, zadaj za Kovačevo hišo.
Pravijo, da so zaloška dekleta zelo poparjena in žalostna, odkar jim je najstarejši fant umrl.
__________vir
Pravijo, da so otoški fantjt preteklo nedeljo prileteli iz Zaloi. Zakaj, ve le jugoslovanski čuk, ki j« sedel na Slovcu.
Pravijo, da bi loška dekleta rada imela tajno sejo, pa nimajo pravega zbirališča in prosijo občino, da bi priskrbela za eno provizorično stanovanje, da bi se seja nadaljevala.
Pravijo, da nekatera banjška dekleta ne pustijo svojih fantov v miru, dokler ne priredijo javnega plesa.
Pravijo, da se_ Polde zelo kislo drži, če kdo o Čuku na palci govori.
Pravijo, da neki loški fant- zelo študira in opazuje, odkod ga Čuk opazuje.
Praviio ona loška dekleta, da nj« nič ne zadeva to, da so šle na sv. Jakob fante iskat, zato ker niso nobenega našle. Pa kako bi ga našla, ker še ni nobeden zgubil.
Pravijo dolenjski fantje, da se nič ne bojijo gorenjskega vetra, čeprav večkrat zleti po dolenjskih nižavah.
Pravijo dolenjski fantje, da 23. tega meseca naj se dobro pripravijo gorenjske čete na 39. ofenzivo.
Pravijo dolenjski fantje, da pri zadnji ofenzivi so imeli še precej izgub, enega brez klobuka in dva s cabado v zadnjo plat.
Pravijo, da sta dve loški frajlicl prevzeli policijsko službo pri gostilničarju Zbogarju v Trušnem samo zato, da vidijo kakšnega fanta.
Pravijo, da je na Banjšicah neko luštno dekle z visokimi nožicami in z dolgimi ročicami, da se dotika do zvonika.
Pravijo na Dedni gori, da so se ptički zamaknili v paradiž, ker po cesti sta šla »on« in »ona«.
Pravijo na Juršičah. da je dekle« tom že dolg čas, odkar ni figurantov v vas.
Praviio, da je neko dekle v Širokem jako ponosno, ker ima več fantov. Torej le korajžno, dokler si še mlada, kadar mladost ti zbeži, tudi fantje bodo šli.
Pravijo, da je Čuk v Budanjah videl tisto deklico, ki se je peljala na kolesu z nekim fantom iz tovarne, on pa je moral le »štefletencug« hoditi.
Pravijo, da je Čuk tako dobrih oči, da je videl dve punci, ki sta se z dvemi starimi fanti vodile pod pazduho na Šumljah okrog 11. ure po noči.
Pravijo, da je na Rakeku F. Miro-»Zlo« osnoval, že sedalj skoraj do Ivanjskega Smoleta znano trgovino s kolomazom. Razen te cvetoče trgovine s kolomazom, si je nabavil tudi aDarat najnovejšega tipa za pip-ce brusit ter sprejema brušenje istih vsak ponedeljek od 3. do 3.05 ure.
Pravijo v Lokovču, da se je polž, ki vozi vojno odškodnino, vendarle spomnil tudi na svojega brata »puža« ; v Lokovcu in mu pripeljal vojno odškodnino. Ker pa sam ne ve, kam bi denar obrnil, mu ie svetovala »pu-žavka«, naj bi dal za mašo, da bi se drugim slabo godilo. Čuk je to vide! in slišal, zato pa sporoča.
Praviio, da bodo Šmarci prodali svoj razbiti zvon Andreju Velko-bosemu za tri stare »cvancgarce«; Velkobosi ga bode baje rabil za repo kisat.
Praviio, da so ustanovili v Danah poštni urad za raznašanie babjih kvant; za »briftrogerja« je menda neka mam'ca.
Pravijo, da se bodo dale šmarske in danske pupe ostriči na »balinčk«; ostrigel jih bode baje »Čuk na pal'ci«.
Pravijo Sežanci. da se bode »Jože Gorenje« prej oženil, kakor »Tic Pajcev« in njegova Marica.
Pravijo, da imajo v merčanskem

hotelu »pri Janezu* čudno navado; če pokličeš belo vino, ti prineso črno, ali pa narobe. Dobro bi bilo, da bi »Čuk na pal'ci« take »kelnerce« za ušesa prijel.
Pravijo, da imajo Orlečani »furmane« v hribu, kateri znajo bolj pokati z bičem, kakor hrenovski Janezi.
Pravijo v stari Lušici, da fantič korajžen zdaj je vojak, v Boloniji prebiva pa je korenjak. Je deklico ljubil in radosten bil, ljubezen iz čase prepolne je pil. Še komai odšel je. že vest ie dobil, da 'drugi v Št. Petru se je ž njo veselil. Ker po lepi preteklosti zdaj mu je žal, brž ljubico svojo je v Čuka dejal.
IZ ŠEMPETRA PRI GORICI.
Minulo soboto že pozno ie bilo. ko se v Šempetru, je nekaj zgodilo.
V	krasni dvorani so pevci bli zbrani ljudstvo domače, ter drugi farani.
V	tem pa prispeta zaljubljenca mlada, k mizi med pevce se vsedla bi rada. Ali za parček prostora ni bilo — ko da bi trenil,
ga to je zjezilo. Začne prepirat
se žnidarček mali. vpije nad Maksa: Čaj. videl boš kmali! Steče z dvorane — kdo ve kam — hudirja, če se ne motim, brž po brigadirja. Nisem se motil, ker v kratkem ie časi, prispel brigadir, sodit na terasi. Tam pa so parčka pri sodbi učili: kjer ni prostora se nikdar ne sili. Neha se sodba, vse tolče z rokami — v zasmeh krojaču, ter cenjeni dami. Kar se v soboto Dri nas ie zgodilo, v bodoče vsem to bo v veliko svarilo.
TUDI OD TAM.
Malavar in pa krojač, velika je razlika pač: Krojač in malavar, se ne zedinita nikdar. Res bistro 'maš glavico, učen si, kar se da, ker z eno si stolico napravil stolca drva. Ko jaz tako učen bi bil ne grem med malavarje krog ogla pač bi jo zavil, med doktorje, notarje.
MUMIJE.
»Ali si hočete ogledati zbir* ko mumij v našem muzeju?« »Ne, hvala. Imam taščo«.
PODRUŽN IC
Corso verdi „ rgovski dom«
Telefon šf. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka
Delniška glavnica in rezerve: Din. 50,000.000
CENTRALA
LJUBLJANA
Rezerva SHS , Din. 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 4%• Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-
kulantneje.
iBigi (alino S figi
Alba Brachetto Nebiolo Barbera Freisa Barolo
Gran Spumante Duca d' Alba
se dobš pri žganjarni
na trgu Sv. Antona 7
v Gorici.
Rakina avtorizirana DdUltd sprejema
noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC - TRST - Via Giulia 29
POPOLNOMA lili0 NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. z. z o. z.
v nos/opreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trcj. štev. &
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S %
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
na
Trgovina w manufakturo
ŠKODHiH ANTOli
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v hiši z desetico
trgovec Skodriik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
wSem zadovoljen z blagom !* vsak poreče
in zadovoljnost ključ je že do sreče.
Manufakt ro, perilo, izdelane obiske
po cenah Irei konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Via Rastello 7 - GORI6A - Via Rasteilo 7
Pravim Vam samo to !
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev MWinselman - Titan" in »Anker" ter dvokoles dobroznane znamke »Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne siroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles.
Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se stara in dobro znana tvrdka
Elija Cule
Gorica, Piazza Cavour št. 9.
Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo št 11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo