Največji slovenski dnevnik T Združenih državah
Velja za leto ...	$6.00
Za. pol leta.....$3.00
Za Ne« York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto '	$7.00
GLAS NARODA »
Lisf :slov«isKihi(delavcevY AmerikL
i^^ipti' »i
S The largest Slovenian Daily in the United States.
p Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—8878
NO. 269. — ŠTEV. 269
Entered ii Second 01— Matter September 21, 1903, at ths Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—8878
NEW YORK, THUSRDAY, NOVEMBER 18, 1933. — ČETRTEK, 16. NOVEMBRA 1933
VOLUME XIJ. — LETNIK XLL
PREDSEDNIK 0 PROBLEMU NEZAPOSLENOSTI
H. M0RGENTHAU JE NADOMESTIL
ZAKLADNIČARJA W00DINA, KI SE JE PODAL NA D AL JŠI DOPUST
Predsednik je ponovno zatrdil, da prihodnjo zimo ne bo treba nikomur stradati. — Pri oddajanju dela se ne bodo smeli uradniki ozirati na politično prepričanje prosilca. — Administracija za javna dela je odobrila 45 stavbinskih načrtov v dvajsetih državah.
WASHINGTON, D. C., I 5. novembra. — V
Beli hiši se je vršila danes značilna skupščina ka-kih 500 zastopnikov in uradnikov raznih reliefnih družb in uradov. Zastopane so bile vse države.
Predsednik Roosevelt je imel dolg govor, v katerem je pojasnil program javnih gradenj, ki bodo predvsem služile v to, da se zmanjša število nezaposlenih v deželi.
Tekom svojega govora je rekel, da je slišal od raznih strani, da je začela pri pomoči nezaposlenim igrati tudi politika svojo vlogo.
—	V zvezi s tem moram pripomniti, — je dejal, — da vaša vlada ne bo izrabljala stiske ameriškega naroda v kake politične namene. Upam, da je tega mnenja tudi sleherni governer, sleherni župan in vsak uradnik katerekoli pomožne družbe oziroma urada. Nobena oseba, ki je v zvezi z upravo štiristo milijonov dolarjev, ki so namenjeni za pomoč nezaposlenim, ne bo v nobenem slučaju vprašala, če je tisti, ki prosi za pomoč, republikanec, demokrat, socijalist ali kaj drugega. Naš namen je, spraviti v zimskih mesecih štiri milijone ljudi na delo, da bomo mogli kot narod samozavestno reči, da ta zima ni bila taka kot je bila prejšnja.
—	Dosti sem slišal o nezaposlenosti v Angliji,
Razorožitvena konferenca na razpotju
ROOSEVELT HOČE VERSKO SVOBODO
Amerikancem v Rusiji mora biti dovoljeno spoznavati svojo vero. — Priznanje sovjetske vlade je odvisno od te za-! hteve.
SARRAUTJE POSVARIL A. HITLERJA
Pravi, da je francoska moč pripravljena. — Poslanci sd dali vladi zaupnico.
Pariz, Francija, 15. novembra. M inU-tr.ski predsednik Albert Sar-i raut je naravnost povedal Hitler-
Washiag^on, D. C., 13. nov. __"na Francija moralno, ma-
Kot pogoj za priznanje Rusije j terijalno in vojaško moč, ki pre-
predsednik lioosevelt -zahteva i •versko svobodo za Amerikance v Rusiji.
Predsednik je povedal Litvino-vu. da mora biti Amerikancem. ki bi se naselili v Rusiji, dovoljeno izvrševati verske dolžnosti, kakor se jim poljubi, ako Združene države priznajo sovjetsko Rusijo.
Ivako .stališče je proti temu zavzel Litvinov. ni znano. Gotovo pa j«*, da j«* Litvinov sporočil svoji
po»veduj<? vsakomur. Ja bi ji ukazoval.
A' poslaniki zbornici ?>ta Sar-raut in zunanji minister Paul-IVoncaur govorila o miru. toda sta oba povdarjala besedo "mor". Njuno politiko je poslanska zbor-niea odobrila ter ji dala svojo zaupnico s 545 grl asov i proti 11.
Sarraut je v svojem govoru
ANGLIJA GRADI MOČNEJŠE KRIŽARKE
Opustila bo majhne križarke in bo zgradila sli-čne kot Amerika in Japonska. — Anglija ima po pogodbi pravico.
HENDERSON ZAHTEVA POSEBNO ZASEDANJE KONFERENCE
ŽENEVA, Švica, I 5. novembra. — Poleg tega, da sta Italija in Ogrska naznanili, da izstopita iz razorožitvene konference, je konferenco zadel nov udorec, ko je njen predsednik Arthur Henderson zagrozil, da bo odstopil, ako delegati ne pokažejo večje odločnosti in delavnosti.
London, Anglija, 15. novembra. Prvi lord angleške admiral itete Sir Boltou M. Evdes-Monsell je v poslanski zbornici naznanil, da j«.-angleška admiraliteta sklenila, da bo sledila zgledu Združenih držav in Japonske, ter bo gradila večje in močnejše oborožene križarke.
Mest o, da bi letos zgradila eno križarko po 7250 ton in eno po 5450 ton. bo izgradila eno križar-I ko po fKKX) ton m samo eno po i 4500 tc»n.
FORD NOČE
POPUSTITI
Henderson je naznanil, da bo za prihodnji teden zahteval posebn«; za sedam je Lige narodov, kjer b<> od držav zahteval, da, ali sprejme ! jo njegov odstop, kot predsednik I razorožitvene konference, ali |>a I pokažejo resno -vodjo in željo, da Vodstvo Fordove družbe pride konferenca do kakega ci-
noče začeti z delavci po- ,	• ,
r	Delegati .so prepričani, da i>o-
•	.	| T	•	••	1	n	1 1	1
gajanj. - Usnjarji V meni 'Hendersonov odstop smrt za
spomnil na strahote vojne ter re- j Admiral Eyres-Monsell pravi.
.......... ( kel. da je 40.000.000 Francozov <la •>? Japonska leta 1931 pričela
vladi .v".Moskvi to predsednikovo mirnih in ldadnih, da pa ne po-ifratUti dvo križarki po 8500 ton.
zahtevo. 1er sedaj čaka na odgovor. v;lcil česar te dni ni bilo med Rooseveltom in Litvinovom nika-kc konference, pač pa je Koo.se-velt rekel Jjittvinovu. da more pri-
znajo strahu
Paul-IJcmeour je priznal, da se boji vojne z Nemčijo, ter je odločno odklonil, da bi se Francija pogajala s kanclerjem Hitlerjem
ti v lielo hišo, kadar hoče, da na-jizven	narodov.
daljujeta s pogajanji.
Roosevelt je mnenja, da bodo tudi druge države zahtevale ver-jxko pravico dvojih državljanov v Rusiji, kadar bo to dovoljeno ameriškim državljanom.
Moskva, Rusija, 15. novembra.
... . KT v... j	, . , j w 1 . . .1 Zahteva pre<lsednika Koosevelta.
Franciji in Nemčiji, toda v nobeni teh dežel ni bil da morajo biti rešene vse sporne
položaj tako obupen kot je bil preteklo pomlad v
Združenih državah.
—	Nekateri pravijo, da je znašalo število nezaposlenih dvanajst, štirinajst ali celo šestnajst milijonov. To nikakor ne izpremeni dejstva, da je bil odstotek nezaposlenih v Združenih državah večji kot v katerikoli drugi deželi na svetu.
—	V zadnjih par mesecih je dobilo dosti nezaposlenih delo. Njihovo število navajajo nekateri od treh do petih milijonov. Se vedno jih je pa dosti brez «Iela, in načrt za javne gradnje bo preskrbel nadalj-
— O vseh predogih. ki nam bodo predloženi, — je rekel zunanji minister, — bomo skrbno razpravljali, toda vsak sporazum z Nemčijo mora biti dosežen v Ligi narodov.
Gloversville stavkajo.
se
vedno
E. N. HURLEY JE UMRL
Chicago, 111., 15
•novembra. — bil zelo
točke med Združenimi državami
in sovjetsko Rusijo, predno pred- j Kdward X. Hurley, ki je sednik prizna Rusijo, je povzro-] odlična oseba n-svetovni vojni, je čila v vladnih krogih veliko pre- umrla za pjju^nieo. Star je bil 69 seneeenje.
Vlada je bila mnenja, da bo za pogaja-ija za priznanje Rusije zadostovalo pol ure. kot je pred svojim odhodom rekel Litvinov. Nikdar pa 'Vlada ni pričakovala, da se bodo pogajanja zavlekla nad en teden.
let.
Ko so Združene države stopile v vojno, je predsednik Wilson imenoval Hurley a za predsednika Shipping Doarda. Kot tak je zgradil "most iz ladij" čez Atlantik v Francijo.
letos .sta v delu dve stični križar-ki in wo izdelani načrti še za dve' novi križarki. Združene države pa' so med tem naznanile, da bodo' izgradile štiri križarke po 10.000 ton.
— Ako trivrOimo naš načrt. — je rekel admiral. — bodo naše križarke slafoejšc od križark drugih držav. Z druge-strani pa, ako hočemo zgraditi tem slične križarke. moramo njih število znižati od štirih na tri križarke. Po dolgem ra zmot ri vanju smo tedaj sklenili, da izpremenimo načrt za i. 1933.
Kot pravi admiral, je Združenim državam in Japonski po mornariški pogodbi dovoljeno graditi križarke, kakor ji grade sedaj, da se bo navzlic temu Anglija zavzemala za manjše križarke.
bo se pričele s prrznajem. pozneje pa so se ostale zadeve rešile diplo-matičnini potom.
Ruska vlada zastopa stališče, da je mogoče razpravljati o odplačilu dolga šele po priznanju, kakor je b?!o do sedaj pri vseh pogaja-
volila Litvinovu, da razpravlja s predsednikom o vseli ]>odrobcio-J still pred priznanjem, mesto po nim štirim milijonom oseb delo in zaslužek. Sedaj priznanju, je kazala, da smatra
žive od miloščine, kar je pa v gotovih ozirih poni-ianier^° v*]™™)* M **lo važno. „ ,	a	-i	JSoveda je bilo za sovjetsko vlado
zevalno za pravega Amerikanca.	zclo težko v to privoliti, ker ima
Štiristo milijonov dolarjev ne pomenja nobe-'za *eboJ do,s° VRst<> pospd*. ki nega posebnega izdatka, kajti ta vsota prihaja iz sklada 3,300 milijonov dolarjev, ki jih je dovolil kongres departmentu za notranje zadeve za izvedbo javnih del. Izvedba marsikaterega načrta, ki naj bi bil financiran iz tega sklada, se je precej zavlekla. Vsled tega je sklenila zvezna vlada iti z vso :njih i>riznamie. Xajbrae je pred
_ •	i-	j i j v	.	isednik Rocsevelt raiznim nasprot
vnemo in z vso naglico na delo, da čimprej zaposli Likom Rufiije dal marsikatere ob
čim večje Število nezaposlenih.	ljube, katerih ni mogel »polniti
..	fiii*	i • • .	i	*	vsled česar so nastale sedanje tež-
Harry L. Hopkins, administrator urada za javne kofp> pri pogajanjih.
gradnje, je rekel, da je zaenkrat odobrenih 45 načrtov za javne gradnje v dvajsetih državah. Vlada bo prispevala trideset odstotkov potrebne vsote, o-stalo pa posamezne države.
Kongresnik Snyder iz Pennsylvanije je predložil Hopkinsu načrt, s katerim upa naseliti po zapuščenih pennsylvanskih farmah na tisoče in tisoče neza ■poslenih.
. Ilurleveva naloga je bila zgra-S lem. da je sovjetska vlada do-?drti z veliko naglrco kar največ la-
<lr.l 'za prevoz »vojakov in munieije in to nalogo je izvršil n- popolni meri. Kot pravi Ilurlev sam v svo-
ji knjigi "Most do Francije
London, Anglija, 15. nofvembra. Ker se bo razorožitvena konferenca, kot izgleda, najbrže razl:: la. so zagovorniki močne angleško mornarice z velikim zadovoljstvom sprejeli poročilo prvega lorda ad-mira'litete Eyres-Monsella. .ker .so mnenja, da bi Anglija drugače izgubila priddvek "kraljica morja". Tajništvo mornariške lige pra tSOl vi. da je iz tega ma-znanila razvid-
•Dne 28. septembra so zastarvka-li delavci v Fordorvi tovarni v Edgewater. X. J. Vodstvo družbe se dosedaj še ni odločilo, da bi se soglasno z določbami \RA začelo pogajati z zastopniki delavske organizacije prlede ureditve plač in delavskih raizmer.
Delaivski organizaciji, ki je v tem slučaju United Automobile "Workers, še ni priznana pravica, da bi predložila uradnikom oziroma zastopnikom Ford Motor Company pritožbe delavcev.
Gloversville, N. Y., 15. nov. — Tprave tukajšnjih usnjarn so nameravale danes pričeti z obratovanjem. pa so se fv zadnjem hipu premislile, ker se stavkarji še niso pomirili.
Zaenkrat se '.:-e ne ve, kdaj bodo t-ovarne odprte.
V tukajšnji okolici je petdeset i usnjarn. v katerih štrajka 1200 j g jyj J^ J^ ^
razorožit veno konferenco.
— Čutim, — je rekel Hrmder-Kon. — da ne dobivam podpore, do katere .sem opravičen in akn pravijo italijanski delegati, da o-fitanejo na konferenci samo knr. opazovalci, tedaj sem zelo presenečen. V Ženevi ne morem < stati pod poboji, katere sem zadnje čase poskusil, dolder ne pride m-d drilegati do večje oiHočnosti in ch> večjega napredka. Za mene ni druge poti. kot da vse prepustim svetu djipre narodov, ki me je postavil za predsednika.
Ameriški delegat Hugh Ii. Wilson »n francoski delegat Rene Ma.ssigli sta se zglasila pri Henderson u najbrže samo zato, tla zahtevata, da jima Henderson po.e vzrok za svoj nenadni sklep, da .> tem poročata svojim vladam, ne pa, <Ui bi mu ^>rrsrovarja'la, da o-stane še predsednik.
LANSINGOVA SESTRA UMRLA
KAZEN ZA DVA VSTAŠA
te ladje obrnile zmago na zavezniško stran.
VINO NA POTU V AMERIKO
Lizbona, Portugalska, 14. nov. Prva pošilja te v portugalskega burgundca od iprieetka prohibiei-je. namenjena Zi Združene države. je bila naložena na parnik "Evanger". ki je na poti v New-York. Potil jate v žilama 10.000 steklenic.
NaroČite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t Združenih državah
PAPEN KOMISAR
ZA POSARJE
Berlin, Nemčija, 14. novembra. Pri današnji kabinetni seji je bil imenovan podkancler von P apen za komisarja okrožja Saia.r.
Prebivalstvo Saara bo prihodnje leto glasovalo, če naj se pridruži Nemčiji ali Franieiji.
WASHINGTON, D. C., 1 5. novembra. — V za-kladniškim departmentu se je završila važna izpre-memba. Danes se je izvedelo, da je vložil zakladni-ški tajnik William H. Woodin prošnjo za daljši do-pust. Predsednik Roosevelt je prošnii, ki ima obli-
ko resignacije, ugodil in imenoval na Woodinovo mesto Henry Morgenthau-a Jr., ki je bil dosedaj administrator urada za farmske kredite.
Woodin je navedel za vzrok svojega odstopa slabo zdravje, splošno se pa govori, da je odstopil zato, ker se predsednik Roosevelt ni strinjal z njegovo finančno politiko,
n», da admiraliteta pa-zljivo gie-da na razvoj drugih mornaric in da ne drži križem rok.
Odkar je predsednik Roosevelt oznanil svoj mornairski program, ki je v soglasju z mornariško pogodbo. so bili angleški mornariški krogi zelo vznemirjeni.
Kakorhitro je admiraliteta naznanila. da bo gradila večje križarke. je bivši finančni minister Winston OliurehiH obdolžil Združeno države, da imajo dvostransko razorožit veno politi'ko.
V svojem govoru v Devonshire klubu je Ohurefhill ostro napadel vse drža*ve. ki se vedno bolj obo-rožujejo. obenem pa so udeležene na razoroži t vem i konferenci.
— Združene .države so imele najkrasnejše govore. — je rekei. — in so tudi -najbolj povečale mornariško in zračrno silo.
Watertown, N. Y.; 15. nov. —1 ML<s Katherine Lansing., sestra državnega tajnika pod Wilsonom Roberta Lansinga. je po dolgi bolezni umrla Iv 58. letu.
Tekom svetovne vojne je bila v Franciji zapetslena pri Rdečem križu kot bolniška strežnica. Fran-eoska vlada jo je za njene -zasluge dvakrat odlikovala.
MOČAN POTRES V
JUŽNI AMERIKI
Santiago, Čile, 14. novembra. Danes zjutraj se je poja«vil moean potres, ki je pouzroeil precejšnjo škodo. Na tisoče (prebivalcev je v strahu pobegnilo na cesto. Potres je trajal skoro dve minuti.
MRS. KELLY JE ZAPRTA V MICH1GANU
Washington, D. C., 15. nov. — Mrs. Kathryn Kelly in njena mati Mrs. Ora Shannon, ki sta bili vstfed udeležbe pri od ved bi Ursehella obsojeni na dosmrtmo ječo. bosta prestali svojo "kazen v zvezni kaznilnici v MMan. M i oh.
Mrs. Kelly je žena Georgea K*4Iyjaf. ki je bil tudi zaradi istega zločina obsojen na dosmrtno ječo.
Milan, Mich., 15. novembra. — Mrs Kathryn KeMy je bila pod varstvom ivardana .Tolhna J. Kvarna prepeljana iz prisilne delavnice v Cincinnati, O., v kaznilnico a" Milanu.
Gonera'lni pralvdnik Cummi-ngs je titdi že sporočil warden u kaznilnice v Memphis, Tenn., da prepeljejo mater Mrs. Kathryn Kelly, Mit?. Oro Shannon v Milan.
'Ko je Mrs. Kelly bila obsojena,
Kubanski predsednik priporoča smrtno kazen za dva voditelja zadnje vstaje, ki je zahtevah stopetdeset člove š k i h žrtev.
Havana, Kuba, 15. novembra. Predsednik Ramon (jrau Sa.'i Martin je nocoj priporočil vojnemu sodišču, naj dva letalca, ki Mn znana kot povzročitelja zadnje vstaje, obsodi na smrt. Zadnja vstaja je zahtevala nad stopetdeset človeških žrtev.
iLetalca sta 'brla že spoznana krivim, sodba pa še ni biia izrečena.
S priporočilom . naj bosta obsojena na smrt. se strinjajo tudi v>i ostali Mani predsednikovega kabineta.
Nadalje je sporočila (vlada, da bodo vsi tujezemski politični jetniki v prihodnjih par dneh deportirani.
Sorodnikom vladi zvestih vojakov, ki so padli y boju z 'vstaši, bo vlada povišala pokojnino.
V g'launem mestu vladi mir. do-eim se v notranjosti otoka še vedno vrše manjši spopadi.

je brla njena edina želja, da bi bi-4a zaprta v isti kaznilnici skupno s svojo materjo.
ODf*
NEW YORK, THUSRDAY, NOVEMBER 16, 1933
largest slovene daily in u.
0. Ju
owned and PubUstwd df ■iOTINlC publishing oomtani (A Corporatioai>
L Beaedfi. Tnu
Pltc* of boats««* of the corpora tioe ud iddrimm of above officer«: <M w istt 8tree4, Bereoch ef Manhattan. New Yerfc City. N, T
ti l a 8 n a b o d a (Veiee ef tke People)
leaned Drerj Day Except Sundays and Holidays
1» colo loto velja aa a—rtfcn In
Kanado..............................ffloo
|i pol leta............».m.... «3.00
Is totrt leta ..................fl-CO
toa New York aa celo leto ...... $7.ot
Za pol leta.........................
Za La osem »t v o a^ oeio leto ...... $7.00
Za pol leta....................
riubacripUoo Yearly W 00
Advertisement on Agreement
-mi, Naroda" IstaaJa raald dan liTtemit nedelj In prtmlkOT_
^MPUI ores podplM in oaebiioetl m ne prlohttjejo. Denar naj ee blagovoli jdiljitl po Money Urder. Prt epremembl kraja naročnikov. proeimo, da ee radi prejfinje bivoli«*. naznanL da bltreje najdemo nnlovnlka.
"ttlas NAKODA", 216 W. 18th Street. New Yerfc. feu r Telephone: CftlelMa >—181*	_____
ČASI SE SPREMINJAJO IN S ČASI LJUDJE
Pred vojlio je bilo. Dosti prej, predno se je Mussoli. ni prekrstil v fašista. Takrat je v Buenos Aires v nekem gledališču eksplodirala l>oniba. In tedaj je pisal Mussolini.
—	Priznam, da v sedanjem času niso bombe primerno sredstvo socijalistiene akeije. Toda ee vas vlada tlači, pa naj bo republikanska, kraljevska ali cesarska, če vam ne da pravic, ki so vam zajamčene po božjih in človeških postavah, potem se morate poslužiti sile. In ne sme vam nr^,ra . biti žal, če bo sila zahtevala tudi kaj nedolžnih človeških žrtev.
Pozneje, dne 14. marca leta 1912. je bil vprizorjen atentat na italijanskega kralja.
Tedaj je Mussolini socijalistom takole povedal:
—	Dne 14. marca je streljal neki laški zidar na Viktorja Savojskega. Ta atentat ni bil niti prvi niti zadnji. Padli so člani rodbine iz Breše, padla je avstrijska cesarica Elizabeta.
—	Inteligentni ljudje naj se ne vdajajo jokavim občutkom, ko pišejo o atentatih. Atentati spadajo v poklic vladarjev pač tak^, kot spada strmoglavi jen je z zidarskega odra v poklic zidarjev. Če že moramo jokati, jokaj-mo za zidarjem.
Mussolini naj bo prepričan, da se Italijani ne bodo prav posebno jokali, ako ga zadene usoda, ki je tesno zvezana z njegovim sedanjim poklicem.
Dopisi
New York City, N. Y.
V nedeljo, dne 5. novembra, je Prosvetno društvo "Bled" vprizo-rilo novo slovensko tridejan&ko dramo "Naši domači tujci", katero je spisal naš znani dramatik g. Andrej Kobal. Igra predstavlja »ocijalno dratmo iz našega prisel-niskega življenja, veselje, smeh, resnost in tragedijo ter je izbor-na slika odna&ajev med starimi in mladimi, med .priseljenimi Li tu rojenimi, med "naprednimi" in "nazadnjaškimi", med farmerjiito med tovarniškimi delavci.
Poleg številnih idejnih razmo-trivanj pa igra predstavi lepo povest o slovenski materi in hčeri v
ameriškem mestu.
Mati. ločena, je garala we svoje življenje, da izšola svojo edinko, kateri je po dovršenem "col-lt»gu" samo za ameriško d-ruibo in kateri stori vse, da amerikanizi-ra avojo slovensko mater, ki je vsa staro k rajska. Obe žemfiki imata prav v svojih nazorih, toda različnost vodi v strašno tragedijo. Srečen -zaključek; očetovo združenje s hčerjo, ko se s svojo ženo toeenec ni mogel več sestati, ter druženje dveh mladih Slovencev. To služi v* glavnem k dopolnitvi idej. katero pisatelj suge-rira.
BLAZNtKOVE
Prati ke
za leto 1934 IMAMO V ZALOGI
Gtedališče-Glasba-Kino
K0NCEET "DOMOVINE".
Zbrala se je družba veselili pri-Na dan predsedniških volitev, i spod Anton Šubelj pa bo govorili jateljev. Pri pijači so začeli pri-
Cena 20c
s poštnino vred.
"Glas Naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
stvoru Mr. Louis Seme t a velikau-ski koncert in obenem bo praznovalo drugo obletnico svojega obstanka. Pevski društvi "Zarja" in "Zvon" iz Clevelanda bosta nastopili kot gostia društva "Nai Dom" in vsi .skupaj, okoli 150 pevcev, bodo zapeli pesmi, katere so bile na programu na dan slovanske pesmi, dne 19. julija v Euelid. O. Posebno tLsti, ki niste imeli priliko udeležiti se onega festivala, ne zamudite te krasne predstave. Na programu bodo tudi .posamezni \zbori. mešani zbori, solisti,
, . .... Hlueti in kvarteti. Društvo vabi je izredno priporočljiva za,	,	... . . ,
. - , .	,.	* .'vse podix>rne ctane m rojake od
Hase odre tudi radi enostavnosti f t, , _ , , . ,
tehničnih zahtev. Aktuelnost dejanja predoči prizore, ki so nam
N0BL0VA MIROVNA NAGRADA
Iz mesta Olso na Norveškem je dospelo poročilo, da letos ne bo nikomur podeljena Noblova mirovna nagrada.
Noblovo nagrado so dobili možje, ki so proslavili na polju leposlovja ter fizike, kemije, medicine in drugili ved.
Vsako leto se sestane pet članov norveškega parlamenta, ki po tehtnem razmotrivanju določijo, kateri mož se je najbolj zavzemal za svetovni mir in kateri je v tem pogledu največ dosegel.
Prejšnja leta so dobili Noblovo mirovno nagrado: — nemški državnik Stresemann, Francoz Briand, Anglež Austen Chamberlain ter Amerikanci — Theodore Roosevelt, Woodrow Wilson, Elihu Root in Charles G. Dawes.
Letos pa lii mogel odbor petorice norveškega parlamenta najti nobenega primernega moža, ki bi res kaj koristnega storil v tem pogledu.
Odbor je morda vede ali nevede prezrl, boljševiškega komisarja za zunanje zadeve, Maksiina Litvinova, ki je v lanskem in tekočem letu storil več v smeri proti svetovnemu miru, nego marsikateri, ki je mirovno nagrado dobil.
V imenu Rusije je sklenil Litviuov nenapadahie pogodbe z številnimi državami ter se pojavil na razorožitve-lii konferenci s krilato izjavo: —
— Rusija bo odpravila svojo armado do zadnjega moža, ako so tudi drage države pripravljene isto storiti.
Ker ni bila nobena država pripravljena istega storiti, je pa seveda tudi Rusija obdržala svojo armado.
Litvinov bi bil 7.a ta odkritosrčen predlog zaslužil mirovno nagrado.
Odbor norveškega parlamenta je pa najbrž smatral, da bi bilo pod njegovo častjo, če bi prisodil nagrado bolj-beviku.
I blizu in daleč, da se udeleže tega koncerta, ki obeta veliko užitka. S svojo udeležbo pokažete največje priznanje svojim .pevcem in vrlemu 'pevavodju. Vstopnina ni velika. Po koncertu bo ples in prosta zabava.
Vsi na koncert 2i>. novembra !
Odbor.
vsem že kakor v knvi. To je nekaj našega, res domačega. Poleg tega pa nudi igra užitek radi burnega smeha, katerega povzročijo nekateri prizori in karakterji. Nasplošno rečeno. Slovenci v Ne\v Yorku že dolgo nismo imeli tako primerne igre za naš oder.
Tudi igrana je bila igra zelo T>ovoljno. Vodil jo je pisatelj sam. OJavne vloge so v rokah najboljših (moči. katere, premore "Bled". Posebno razveseljiv je nastop srde. Ann Blaus. ki je izvrstno igrala v vlogi illelen. hčerke ra7.-! poročene Mrs. Erjavec, katero j-** l tudi zelo dobro pogodila gdč. j
Sophie K ere. Trojico Hrenove oktobra 1932 propadel ter vzel vso družine so predstavili: g. J. Ma- gotovino, ki jo je imel v blagajni
EDEN; KI JE IZPLAČAL UPNIKE
IJaltimorski bankir Donoghue je
ček, oče; gdč. Lenčka Kaplja, m,i ti in g. Vrnko Ovca kot sin. Veliko smela in šale je povzročila jrdč. M. Kere v ivlogi dekle pri Erjavčevih. Nastopili so tudi g. F. Vojska, g. .T. Koiprivšek in skupina deklet.
Tgra je izpadla tako povoljlio, da bo vizli-c dobri udeležbi pri izvirni predstavi na željo mmogih rojakov ponovljena dne 1H. novembra v cerkveni dvorani na Osmi.
Vsi rojaki se vabijo, da se udeleže te lepe prireditve, ki se bo vrnla v koTlgrt slovenske cerkve. Nastopil bo tudi tamburaški zbor Slovenka" z nekaj lepimi komadi.
Pridite torej vsi. ki želite res dobre ziabave hi najboljšega užitka. Vstopnina je prostovoljna, začetek jc pa točno ob petih popoldne v nedeljo 19. noveanbra.
član "Bleda".
Lorain, Ohio.
V nedeljo, 26. novembra, ob 7.30 tj večer bo v Slovenskem Narodnem Domu priredilo pevsko društvo "Naš Dom" pod vod-
TTV'1
CE NAMERAVATE V DOMOVINO?
Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
^^235! j!
21• West IB Street
Now York, N. Y.
n z njo pobegnil. Pravkar poročajo. da je svoje upnike izplačal do zadnjega centa. Ob konkurrsu je zadel bankirja živčni šok. ki mu je vzel govor. Pozneje je le polagoma okreval, a govoril ni več. Pač pa je brez vsakršnega prehodnega sporazuma svojim upnikom pošiljal vsak m<~see koliko, kolikor je zaslužil za pokritje svojih dolgov. Ta gesta mu je pridobila popolno zaupanje pri upnikih. Zdaj, ko so upniki izplačani, izjavlja Donog-liue. da ni izgubil govora zaradi živčnega šoka. marveč, da je molčal zato, ker si je bil prisegal, da ne bo zinil besedice, dokler ne bo s\ojih dolgov častno poravnal, kar se je ta mesec dokončno zgodilu.
3. noveanbra 19QS, &e je zbralo v <<!Schl\Veifczer Singer Hall" — po domače pri "Materi" v Brooklvaiu 12 newyorskih Slovencev in ustanovili so pevsko društvo "Domovina" Puvotno je bil moški zbor, po nekaj mesecih pa se je razvil v meiani zbor. ki se je obdržal do danes. Prvi pevovodja "Domovine" je bil gospod Ivan Adamič. Natančnejše poročilo o 25-letnem delovatnju "Domovine" boste či-tali v programih.
Vsakogar, ki mu je delo kulturnega društva pri srcu. opozarjamo že sedaj m a proslavo srebrnega ga jubileja "Domovine", ki se bo vršila /v nedeljo 26. novembra 1933 v Slovenskem Nalrodnem. Domu, Brooklyn, N. Y. Popoldne bo velik koncert, zvečer pa igra "Divji lovec".
Pri koncertnem delu programa bodo peli pevci in ipevke "Domovine" ter "Mladinski zbor" skladbe. ki se po večini še niso izvajale pri •nas. Zanimiva pesem 'Vlak', katero je skomponiral Dr. Anton Schwab za društvo "Ljubljanski Zvon" oz 2o-letniei bo oficijelno otvorila program. Zatem sledi zbor iz opere "Prodana nevesta" cM češkega skladatelja -Bedrkh Smetane in Ilubadova "Potrkan ples" za š ester oglas en mešani zbor. Moški zbor 'bo zapel nadvse lepo "Rožmarin" od II. Volariča. vonček narodnih od Bajuka in Zajeevo krepko koračnico "IT boj!"
'Mladinski zbor bo podal štiri še neizvajano komade in ;>ieer: "Hišica očetova", komično "Prišla je tnii-'ka". "Hig-a-jig" m "Slovensko koračnico". Za nameček b:>do imeli pa še več pripravil jen iih. ker morajo pri vsakem nastopu nekaj dodati.
Zatem boste culi slovesno pesem "Triglav" za šesteroglasen mešami zbor in prekrasno kantn-to "Vrbsko jezero', ki je zloženi na podlagi narodnih koroških melodij in zahtova osnneroprla.scin "me-žitni zbor s spremijevanjem klavirja. Ta skladba je višek programa in bo osta'la gotovo vsakemu v trajnem spominu. Giblje se v tri-četrtinsk-em ta krtu, ter je tako polna življenja, da bi jo človek {vedno rad poslušal. Že samo ta pesem je vredna, da pridete na koncert. Zložil jo je Korošec po imenu Tomaž Košat. Točke mešanega izbora bo spremljala n.a klavirju Ruth Julia Hall. "Mladinski zbor" pa Pauline Shnbel.
mogoče ravno vi petindvajseti!
Pripravljalni odbor.
ZAKLAD V PORT ARTURJU
Neki ruski emigrant po imenu Aleksandrov, ki živi v Londonu, ie zaprosil japonske oblasti za dovoljenje. da bi smel izkopati zaklad. ki leži ;.;> njegovih trditvah t- ozemlju Port Arturja. Zakopali so ga tja z:- časa rusko-japonske vojne 1. 190,*>. in znašii baje 12 milijonov zlatih rabljev. Aleksandrov trdi. da je edini človek, ki ve za kraj tega zaklada. Doslej še ni prejel odgovora japonskih oblasti.
o slovenski pe«mi v tujini.	[povedovati svoje dogodivščine. lil
Iver se slavi srebrni jubilej "Do-iI,ri teiu &0 lagali, da je bilo gro-mavine" je društvo sklenilo, da I za" Xato naPravHi stavo, kate-dobi 25, 50. 75 itd. došiee v dvo-jri bo znai najbolje lagati. Pravi-rano primemo darilo, kot spomin'11	gorostasnosti. stavo je
na to slavnost.	I l>a dobil tisti, ki je to-le pove-
Torej pridite, mogoče boste :
—	Lani sem bil na obisku v starem kraju. .S svojo ženo, seveda. Ivo smo bili sredi morja, j'* nastal strašen vihar. Ladja je začela pokati na vseh koneih in krajih. Kapitan je zapovcdal. da nio ramo vsi na krov. Moja žena je bila v treuutku oblečena. Jat sem planil v morje. S .krova so mime-tali potnike v naročje. Yča>i sem kar z dvema piaval na breg. ki je bil skoro pol tire oddaljen. Ker sem slišal, da olje pomiri valove, sem naročil na brejru petdeset .->o-dov olja. ki smo ga potem polili krog potapljajoče se ladje. Morje se je pomirilo in precej usahnilo. Ladja je obtičala ma strmi skali.
V svojem naivdučenju bi možak še naprej lagal in kvasil, toda začasni predsednik mu je odvzel besedo.
—	-Ie že dovolj. — je rekel. —-de že dovolj. Ti -zasluži« nagrado. In izplačali so mu jo.
Ko je pozneje vprašal, s katero lažjo .ie nagrado zaslužil, mu je odvrnil predsednik, da z besedami "Moja žena je btla v trenutku oblečena . . ."
*
Pred kratkim sem čital. da natakar našel v restavraciji Ustnico, v kateri je biio $1300. Kot poštenjak jo je oddal lastniku.
In lastmrk pe dal natakarju petdeset rent o v nagrade.
Natakar .se je sedaj menda prepričal. da .->e poštenost ne izplača.
JEZIKI
Iz neke statistike, ki je r?šla v zadnjem času, posnemamo, da je trenutno na zemeljski obii S<>0 jezikov. Samo v Evropi govore ljudje 89 jezikov. V Aziji so jih našteli 123. v Ameriki 117. na otokih Indijskega oceana in Pacifika pa govore domač in i kar 417 je- \ zikov. Poleir tega je še 5000 na-1 reči j ipcsameznih jezikov. Ker pa so veliki .predeli 'zemlje, na pr. l ob Amaconki, še neraziskani, se lahko reče. da število jezikov, ki •ra navaja statistika, še ni in naj-brže še dolgo ne bo zaključeno.
Iz razprave proti dejarskim bankirjem.
Pred sodiščem v Siipu. ki vodi razpravo zaradi sleparij propale Viničke kreditne banke in njenih voditeljev, je bil zaslišal predsednik upravnega odbora banke Hri-stie. ki j^ začel svoj zagovor takole: Panka" je samo propadla.
j;.Hz nisem kriv. O bančnem poslovanju ne morem ničesar reči, ker sem nepismen človek. — liri.s t ič se je povzpel do predsednika bančne uprave kot bivši občinski stražnik. Tudi r*n si je izposojal iz banke velike vsote.
AKO IMATE OMOTICO JO USTAVITE Z NUGA-TONE
Strupene cnovi, ki s«- nal»ft-ejo v sistemu. vsled m-rvtlnpR-a odvajanja, povzročajo bolezen in oslabelost organov, ter so \-zrok omrKlc^ in plavobolov Itd.
NUGA-TONE odžene, strupene zaostale snovi iz sistemu. Na mlljone možklm in ženskam je povrnilo zdravjf in moč to čudovit") zdravilo. Ako se počutite izčrpani ali bolehni. ne odluščite poskusiti NUGA-TONE.
Zahtevajte pravi NUGA-TONE. Prodaja se v vseh lekarnah.	— Adv.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.80.................... Din. 100
" $ 5.15.................... Din. 200
$ 7.50....................Din. 300
"$12.15.................... Din. 500
" $23.75..................1- Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.50 .................. Lir 100
" $ 18.65 .................. Lir 200
" $ 45.50 ................. Ur 500
" $ 89.70 .................. Lir 1000
" $181.— .................. Lir 2000
KER SE CENE SEDAJ JIITBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za izplačilo $5.00 morat* poslati.— $ 5.75
»» " $10.00 " "____$10.85
" " $15.00 " -----$1«.—
»i $20.00 " "__.".$21.—
•» » $40 00 » •» _______$41J5
" " $50.00 " " .......$51.50
Prejemnik dobi ▼ starem krtjn tspla&Uo t dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter u pristojbino $1.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" ,
a s
M19 WMBT 18ih BTREET
NEW YORK, N. I.
Da borna dali v.si duška navdušenju proslave slovenske petsmi. je naiprogramu tudi "splošno petje občinstva" <v dvorani. Vsi, ki pridete na konvert. ste prošeni. dii .pojete s pevci "iDoniovine" takoj ob začetku kon-certa : "Tlie Star Spungled Baiiriner'' in ""l^e.p/i naša domovina'*, na koncu pa tri narodne pesmi, ka.teriih besedilo bcwte našli v proprramih, ki ne vam bodo razdelili ob ^prihodu v dvorano in sicer: "Ko "psi izalajaio", "Je pa davi s lian'ca pala" in "lie-gbnent''.
Sedanji predsednik 'Domovinie* Valentin Pavlič bo .}>ozdravil občinstvo v kratkem govoru. £0-
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGLISH SLOVENE READER STANE SAMO
$2
Naročite ga pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY
DRUŠTVA
II NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne cita samo Tti$ članstvo, ptč pu ?ii Slovenci ▼ Tail okolici,
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Čast in slava znanemu amprle-pkernu pisate'ju. ki jc dospel te dni v Ameriko.
Ko so pra časniski poročevalci vprašali, čemu je prišel v Ameriko, je rekel, da zato. ker- bi rad česa naučil.
Ona je bela vrana med vs^tni odlieoiji^ki. ki prihajajo v Ameriko. Vsi drutri namreč prihajajo
zato. da 'bi Ameriko <"• e.-^a naučili. *
Sodnik obtožencu: — Obdo ženi .ste, da ste ukradli de^ot tisoč dolarjev. Ali nimate nobenega advokata, ki bi va.s zagovarjal
—	iKo se je razširila vest o tatvini — je odivmil obtoženec — se mi je ponudilo nad dvajset advokatov, da bi me zagovarjali. Ko so se pa prepričali, da nisem jaz ukradel tistih tisočakov.
mi vsi pokaoali hrbet. Niti eden
me noče zagovarjati.
*
Angleži .so znaini kot jako redkobeseden narod.
I^avijo, da .so se podali trije in doltro pot. Hodili so .seveda molče.
Ob poti se je pa.sei konj. privo-1x.il je avtomobil ler je konja povozil.
SJi so dalje, in j>o pretekli ene ure pravi pmi Anplež:
—	Ali sta videla, kako je avtomobil konja povozil?
&li t>o dalje in ^e niso celo uro oglasili. Nato p-a pravi drutfi An-«?lež:
—	Saj ni bil konj. saj je bila kobila.
j Zopet so umolknili in .šli molče še eno uro.
Tedaj pa tretji Angdež mrko po-i <?Ieda svoja dva tovariša iti jima osorno pravi:
—	Tak nikar se -vendar ne prepirajta!	*
V mali vasi sta živela župnik in .star zafrkljivee. ki <ni dal dosti na vero in na Boga.
Če je mogel, je župnika dražil s svojimi nazori. Ko sta nekoč sedela v prostilni, ga je zaeed spraševati <j tajnostih onkraj groba.
—	Kako bo na onem svetu, gospod župnik? — je hotel vedeti.
—	I. tako bo — mu .je odvrnil dušni pastir. — Tistim, ki bodo prišli v nebesa, bodo zrasle an-Seljsko peroti, tistim, ki bodo prišli v pekel, bo pa zrasel pet jardov dolg rep.
Lahkoživček se je zamislil.
—	O čem premišljuje«? — ga je vprašal žilpoiik.
—	Skrbi me — odvrne lahkoživček zafrkljivo — kako bom srajco čoz perutnice oblekel.
—	Oil, to te pa ni treba nič skrbeti. — ga potolaži župnik. — Skrbi naj te raje, kako boš pet jardov <JoBg rep <z* M »če tsbasal.
L H 9 A 1 O D A"
NEW YORK, THTJBRDAY, NOVXMBBK 16, 1933
THS LABOE8T BLOTOffS DAILY h U. t «
H STEGl'WEIT:
Kdor je poznal veliko vnemo in gospodarnost Jana Valanda. s katero je opravljal svoj težavni ribiški poklic, ki mu bil pae privoščil njegovo majhno bogastvo, ki ga je skrival v tramov ju svoje majave ribiške bajte. Vsak drugi dan je zlezel v podstrešje in prešteval svoje cekine in uih • t ne bankovce, vsak drugi dan je počastil sv. Petra, patrona ribiškega rokodelstva. Kajpak se je moral »lan ob večerih, ko je sedel .s tovariši v zakajeni krem«, neštetokrat ugrizniti v jezik, da ni izdaj svoje -lr.dke skrivnosti. Ko je porftajiilo žganje najslaje in >o >e v<i široko-nstili in lagali; da ni hiio za nika-mor. tnu je jezik migal, da ga je komaj krotil. Hudiča tudi, če eden kvasi, da je iijel črn ice. ki so bile velike kakor rjuhe, drugi pa. da je nj''l jegulje, ki jim ni hotelo biti kraja kakor "odovodnim cevem, te to ja neznosno draži in izziva, da bi tudi ti vrgel na mizo svoj triumf. Ali naj takole ki pat no zdi na robu klopi in mol-i 1 Ali naj uobene ne Hekne!
Nocoj je -lan Valand slednjič u-daril po m;zi s svojo kosmato peMjo, da so kozarci in steklenice na mizi £H|)Iesali :
"Ljudje božji, poslušajte! Danes Kem ujel tako ti*ko. da bi bil največji možak v primeri z njo prav pritlikavec!"
Ho. to jr bil krohot! Držali so se za trebuhe, se zvijali in kašljali in iz oči so jim vrele" solze. Kar davil: fco -e:
"Ho. ho, glejte ga. Jana, še nikoli ni bM s svojo razkrečeno skrinjo niti do svetilnika, ps- pravi, da je ujel trsko! IIo, ho — ha, lia...."
Jana Valanda je hotela jeza raz-ti«-.ti. (»rizel si je kuštravo brado, na pljuval po tleh celo lužo. potem pa zinil — p> naj bo. kar hoče:
"Le smejte se in \iecite svoje gobce še bolj vsaksebi! Pa je le re<. d*' sem dobil y.u in>ko v muzeju tisoe tolarjev!"
"TiF<y- tolarjev, hoj. tisoč tolarjev! Toliko denarja Jan Valand še svoj živ dan videl ni!"
Jan je skočil kvišku, bahavo \-rgel na mizo ceho iu »areneal:
"Kdo gre z menoj?"
"Kam p«. Jan ?"
KRALJEVA KRONA V KLETI
OKRADENI TAT
l "Kam ' Gledat tisoč tolarjev!" j Xikogar ni mikalo, samo Jošt • Krak je šel z njim; ta je bil pa pre-' vejan lisjak, pegav in rdeoelas.
Doma je Jan Valand prižgal svojo laterno in napravil nezaslišano neumnost: peljal je Jošta pod streho, mu v roko naštel tisoč bankovcev in cekinov, si dal od njega potrditi vsoto, nato pa denar zopet zmašil za tram.
Nevošljivci v krčmi so debelo zijali. slavili Jana kot junaka iu ga s fraklji spravili pod mižo. Šele drugo jutro ob zori. ko je bril z morja mrzel veter, se je zbudil Jan na svoje.u vrtu sredi poležanih sbznic in solate. V glavi mu je brenčalo kakor v ulju. in — oh te boVčiiH« v križu, to trganje v kre pelih! V ušesih mu je bučalo in v ustih je imel okus po če»nu. Jan
je ječa je > kobacal na noge, načel v jarku svoj klobuk, zazdehal. pritegnil roke in od kesa in klavrn osti renčal. Takoj je odkoracal v podstrešje; sprelotela. ga je kurja polt: Kje je bilo njegovih grenko prihranjenih tisoč tolarjev! — Tu ne. tam ne — izginili so. okra-den je!
Jan Valand t«-ga gorja kar za-popasti ni mogel; rjovel je ko bik in tulil ko šakal, se vrgel na tla in jokal ko majhno dete.
Ko se je izdiv.jal in izčrpal, je t rilo zaspal in se je prebudil šele zvečer, ko je osi ka že v drugo izsesavala obal in so se grozotno drle sove. A Jan je bil zdaj zopet miren; zamislil se je. zvito zažvižgal in si pomel roke:
"To je enkrat ena: okradel me ie Jošt Krak! Pegavec in rdeče! a-*ee. Samo ta lisjak je vedel za mojih tisoč tolarjev: no, le počakaj!"
Sveže umit in prijazen, da niko-•i t-ga, je stopil Jan v krčmo, v kateri se je bil sinoči tako oslovsko začvekal. Za mizo. kjer so pili grenkega in puhali proti stropu dim iz pip. je sedel med drugimi tudi Jošt Krak in škodoželno škili! na Jana. Danes je bil ta neki irMrelil galeba z rd'*čimi kreljuti. drugi je pripovedoval o morskih zvezdah, ki so bile teko velike kakor kolo. Jan Valand pa je zopet
udaril po mizi in se v drugo po-bahal:
"Ljudje božji, zdaj si' pa le začudite: Pravkar sem bil zopet u-jel trsko, ki jo je za dva moža!"
l"j! so se posmehuje začudili; toda Jost Krak, tatinski lisjak, je o-t i pa val okrog novega čudesa:
"Jan. potlej boš pa spet dobil tisoč tolarjev od muzeja?"
"Hja," se je zvito smejal Jan in zadovoljno puhal iz svoje če-dre. "hja. kajpak precej jutri zjutraj bodo tukaj."'
"In kam jih deneš. Jan?" je temeljito izpraaeval Jošt.
"I. kam naj jih denam K drugim. Jošt. k drugim!"
"Strela ti taka!" so se začuli zgaujarski luatci. "Strela ti taka!" In Jan Valand je zopet junak omizja.
Ko so si najbolj krepko ^plako-vali grla z rumom, se je Jošt Krak zmuznil ven. štorkljal do Janove bajte, šel v podstrešje in tam za tiam }K)dtaknil včerajšnji plen.
"Ce Jan jutri opazi tatvino, potem bo novi tisočak obdržal v žepu; tako pa jutri pouzinam oba hkrati!"
In pomel si je roke tako premeteno. kakor malo kasneje Jan. ko je prišel v podstrešje, posegel za tram in s- prepričal, da je rile-čelasca prekanil. Veselo se je na-muzal. vzel denar in ga zaklenil v železni skrinjo. Posihmal je pa \-sem ljudem pridigal: "Ne opijte se. ne hvastajte in niti angelu iz nebes ne pokažite svojega denarja!"
Pri podiranju prastare hiše v Kodanju je zadel te dni neki delavec v železno skrinjico, ki je morala biti po vsem videzu več sto let *tara. Delavec je skrinjico oddal policiji, ki jo je s trudom odprla. Z velikim začudenjem so v njej našli krasno zlato krono in težko zlato ovratno verižico, kakršne so pred stoletji nosili skandinavski kralji. Sprva so menili, da je bil ta zaklad ukraden iz muzeja danskega kraljevega dvora, kmalu pa so Sv* prepričali, da gre z« doslej čisto rezna.ne insignije starih danskih k valjev.
Zgodovinski eksperti kodanjske-ga vseučilišča so ugotovili, da izvira krona iz 15 stoletja in da je delo nemških draguljarjev iz tistega časa. Na verižici je križ, kakršne
nosili tedanji katoliški cerkveni knezi. Naposled so dognali, da j»> oboje pripadalo kralju Kristijanu 11., ki je vladal od I. 1431. do 1'559. IJil je .'tadnji katoliški kralj Danske in se je boril proti reformaci-J ji. Staro poslopje, v katerem .so | odkrili zaklad, je moralo biti kak- I šno#njegovo službeno poslopje ali pa njegova zakladnica. Vsekakor je sedaj njegova okolica strogo zastražena.
Delavec, ki se mu je posrečila ta dragocena najdba, dobi po zakonu izplačano tretjino njene vrednosti. Ker je na obeh predmetih veliko čudovitih draguljev, mu bo ta tretjina zadostovala za brezskrbno življenje vse dni.
DVE SIROTI
Spišal A. D. ENNERY
SLABA CIRKULACIJA NE SLABA KRI
je vzrok vefc'ne bolezni nog. Podpirajte cirkulacijo, pa ozdravite u-fjesa. Mazila in razstopine niso uspešne, ker ne podpirajo. Dr. Cherdon's Home Treatment ozdravi uljesa s tem, da zgradi cirkulacijo. Pišite za brezplačni seznam o zdravljenju bolnih nog.
MANCHER PHARMACAL CO-(Slovenska lekarna) 16702 Waterloo Road Cleveland, O.
MR. JOŽEF TRINER O SITUACIJI ŽGANJA IN BRINOVCA TUKAJ IN V EVROPI.
Aoročite sena "OLAS NARODA" največji slovenski dnevnik r Združenih državah.

Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21 6 West 18th Str**L New York
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
3.	sr. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .........................................M
4.	sv. trdo Texiioo. Vsehujp H. pove*'. I ...........................................**
!*. ST. tri!« t ess do. Vln*kl brnt --......50
6. sr. trdo vessno. Vweboje 10 potest! ...................................SO
IGRE	#
Benetk 1 11*«Te«, Jgrokai t S. dejan] M
Cyran de Bergerae. Herltaa komedija t petih dejanjih. Trdo temno ________-____________________1.70
Rdela, drama t 4. dej..................MO
(Jeeps s morja. 5. dej------------------.75
IsofcaJna železnica, 3. dej. —---------J®
Marta. Semenj t Richmond«, 4. dejanja................................JI
Ob rejskL Igrofcss v atirlb slikah .....S6
TonikoTe sajne na Mlkisvlev TO-btr. Mladinska Igra s petjem T 3. dejanjih_________..___________________jSO
R. U. R. Drama t 8. dejanjih • predigro, (C«pek), res. ____________45
Reviser, S. dejanj, trda rastna---75
Za krti In srebede, IgrokaS r S. dejanjih___________________..JS
jH
4. ar. m<(i|lii, S. dejan) « 8. sr. po IS mhl 4. dejanja
ZMcfc* UodsWk loot
S. snopu. Mite Md Nstn, 8aaja
13. atopic.
Sr.
..-SO
15. snopič. Turki prrd Dunajem, Fabjola in Neža .............-...............-S« !
20. snopi«. Sv. Just; Ljubesen
Marijinega ®»rok»-----'............Sij
PESMI in POEZIJE
Akropoli« in Piramide .......................W
broAlruno .....................................80
Azasel, trdo ves. ..............................1.—
Balade in romanee. trda vet ........1.25
Bob sa mladi sob, trda res .............40
Kraguljtti (Utva)............................65
trdo rezano ...........................80 (
Moje ebsorje, (Gangl) ...................L25
Narcis (Gruden), bro& ....................^8
Primorske peaai, (Gruden), rez......35
Slutne (Albreht), broft. ..................JM)
Pohorske pet« (Glaser). brofi. ........-30
Oton Zz^a<M: . Sio ngank .......
M M
Vijolica. Pesmi sa mladoet
ZvonHii. Zbirka pesnlj za slovensko mladlpo. Trdo rezano......—.90
Zlatom. prarUlce. trda res .......80
PESMI Z NOTAMI
NOft SA KLAVIR (Pav<!C) Slovenska korstnlea:
10 sreskor. Vsak zvezek po ------.38
8 mladinskih pesmi (Adamič) M
NOVE PESMI S 6PREMLJEVANJKM KLAVIRJA
Sest ."arodnlb pesmi (Prelovec)
mešani in moški zbor
Slovenski akordi (Adamič);
I. zvezek..................................75
1L zvezek __________________________________..75
Pomladanski odmeri, II. sv........45
Amerl&ka wlovenska iira'Solmar) 1.—
Orlovske himne (Vodopirec)______1.20
10 mo&kih in mešanih i borov —
(Adamič) ________________________.45
moSki zbor
Trije mo&kl sbori (PavClC) r—
Izdala Glasbena Matica _________40
Narodna nagrebniea (Parčlč) -----35
Gorski odmeri (Laharnar 2. ar.___43
DVOGLASNO: Nafti himni____________________________30
KZSANI ZBORI r Planinske, IL m. (Lahanar) M .41 Trije metal sbed. IsdaU Glasbi
nrrr

p*.f.
ADVERTISE in "GLAS NARODA'
razne pesmi g speemljeva-
NJEM:
Domavtnl, (Foester)______
Izdala Glasbena Matica
Gorske eretllee (Laharnar) četre-ro ln petero rasnih glasov.........41
Jas bi rad rudečlh res, moSkl sbor s bariton aolom in priredbo m dvoepeT —............................
V pepelnlinl peči (Sattner), kan« tatnta aa soli, sbor in ozkmtas ladata Glasbena MaHea____,7J
Om
(Prelovec), aa
Mr. .Jožef Triner. -zuameniti vinski strokovnjak, je naredil sle-de<s& aj>ailic (radi situacije žganja i» brinovca v tej deželi, kakor tudi 'v Evropi :
"Situacija žjranja jc zelo kritična. V skladiščih Združenih držav. vladnih namreč, se lialhaja o-kropr šest milijonov "bonded whiskey", žjranja v steklenicah, ki bo zadostoval za <^koli dva meseca. Pred prohibit j o je bilo ž prelije, ki se je prodajalo tulvaj, mešano s starim. To mešauje žganja je potrebovalo precej skušenj. Jožefa Trinerja. bvrdka je a- tistih dneh uživala precej ueleda. ker nje blapro v tem pojrledu je bilo boljše, takozvano "Anti-Rye and Lilies of Bourbon", ki je bilo izredna kvaliteta. iSlcušnja Triner-jeve tvrdke je ta'ko dobra, da bo i v stanu p<> odpoklicu prodajati staro žganje za okroj? $30.00 ki-šta, med tt-n«, ko bo "bonded" žframje stalo okro^r $70 do ^fKl. Jožefa Trinerja <lružba je iv soglasju s sedanjim ekonomskim tokom in bo prodajala staro dogorelo blago za zmeime popularne cene, karibo pomagalo, da si pa bo vsakdo lafiko nabavil.
Prav taki razlogi sličijo situaciji brinovca v tej deželi.
V Evropi je dobro žganje in brinovec j«4 na razpola<r<> in naši kupovale! so ga že velike zaloge kupili. Mi nic ibomo imeli "faikcy'" žganja rn »ne bomo zahtevali od naših odjemalcev visoke cene in prodajali le lepe "label-ne" za "visoko eeno. Mi smo kupili ž» .nekaj najfinejše stare škot-ke iu irske wlske in najboljšega žganja, kar se bo serviralo odjemalcem za inepretirane cene.
Kar se tiče konjaka, iu žganja je istega k<fmaj le 25,000 «odov v Californji in mnogo tisoč iianed tega je naša posest. To Je fini ctflifornijski konjak in žgamje. Mi bomo pa tudi predajali francosko žganje in konjak, feasor tudi žganje iz drugih dežel.
Jožefa Trmerja tvrdka se čuti zelo srečno, da more nuditi kaj takega. Te stroke izurjenost je pridobila »v Franciji. Od tam ima tudi kvalitetno blago, kakor je sloveči Benedictine, Creme de Menthe, Chartreuse, oboje rra-eno in zeleno. Anisette Kimel itd. To bo irajbofl j«e »blago, ki se bo prodajalo za zmerne popularne cene. Naša firma uživa: najboljše znanje tekom aadnjrh 45 let in ga bo tudi v prihodnjih dneh.
Mi visoko oemrno »naklonjenost, a katero se je sprejemalo naše blago, posebno po slovenskem ljustvu. 'Mi se bomo držarti tega tudi po odpoklicu.
Naši odjemalci bodo dobili naj* boljše (blago in vse, kar bo nosilo Trinerjevo ime, bo jamieeno s Tri-jierjevim jamstvom.
64
V začetku je šlo dobro, Laviolettu je sledil v neznatni razdalji; toda na vogalu ulice je bila gneča prehuda.
Vojaki na konjih so potiskali vedno bolj valovečo množico nazaj.
Mnogi so padali, drugi so pa hodili pod pritiskom nepremagljive sile valoveče nuio-žiee po njih.
Kar je Frocliard zgrešil Lavioletta.
—	Gromska strela! —je vzkliknil, — pa ga vendar nisem izgubil ?
Začel se je ozirati po gručah ljudi, ki jih je patrulja razganjala. Končno je zagledal Lavioletta, ki je bil v gneči padel, pa se je takoj pobral in hitel naprej.
Tako sta prispela drug za drugim po ulici Lavandieres na trg de-? Innocents. Kmalu sta bila v ulici Boptdu-Monde.
Videč, da naleti Laviolette v tej ulici mi vsakem koraku na ljudi, ki jih pozdravlja j ali celo izpregovori z njimi mimogrede nekaj besed, je Frocliard pomislil:
—	Tu nekje mora stanovati moj mož. In ustavil se je pred krčmo, odkoder je lahko pregledal vso ulico.
Ni se motil.
Laviolette je napravil še dobrih petdeset korakov po ulici, potem se je pa ustavil pred hišo z zaprtimi okni, ki je nje počrnelo pročelje jasno pričalo o gospodarjevi skoposti.
—	V tej hiši so spravljeni moji milijoni, — je pomislil lopov.
In škodoželjno se je nasmehnil.
Laviolette je dvakrat rahlo potrkal na vrata, ko se se takoj odprla, in 110 pragu se je pojavila svetlolasa deklica.
—	Ah, — je pomislil Frocliard, — glej. to bo gotovo milijonarjeva nečakinja, ki streže svojemu stricu.
Razbojnik je opazil, da se deklica prisrčno zahvaljuje slugi.
Potem so se vrata zopet zaprla in Laviolette je odšel svojo pot. Toda to pot Fro-cliardu ni bilo treba vohuniti.
Pustil ga je torej mimo tako brezbrižno, kot ga je malo prej vneti zasledoval.
Videl je že dovolj, 111 kakor prvič, ko si je hotel zapomniti zdravnikov naslov, je šepetal tudi zdaj sam pri sebi: Rue du Bout du-Monde monsieur de Fro lands.
Stopal je zamišljenega obraza — pogled uprt v tla kot mož, zatopljen v svoje misli.
V	labirintu ozkih ulic je postajala megla vedno gostejša. Frocliard je hitel 11a vso moč, da bi bil čim prej doma z veselo novico. Odkar se je pečal z zločinskimi posli, ni imel še nikoli tako lepe prilike priti do denarja.
Toda ta poskus ujeti srečo je zahteval res mojstrsko roko, da bi se nt- izjalovil. Treba je bilo ravnati taku. da bi imelo čim o um j opraviti naključje,- ki bi utegnilo vse pokvariti.
Frocliard je bil vesel, da je Laviolette pravočasno odšel od milijonarja de Frolaudsa.
Po tehtnem prevdarku je prišel do zaključka. da lahko vdere v milijonarjevo hišo, ki sta ju čuvali samo dve ženski.
Gotovo bo lahko zlomil odpor dveh slabotnih žensk, če ga sploh kaj bo. Ni se pa mogel odkrižati treh ljudi naenkrat. A zadostovalo bi, da bi ušla le ena žrtev, ki bi spravila na noge vse sosede.
—	Treba se bo izogniti kričanju, — je razmišljal razbojnik. — In, kar se tega tiče, imam že svoj načrt, ki mora samo še dozo re ti.
—	Ker pričakujejo zdravnika, — je predel svojo misel dalje, — je pri rokah na.j-]>oljše sredstvo, kako priti v milijonarjevo hišo: izpremeniti se v zdravnika.
Zadeva je bila na prvi pogled tem lažja, ker je Frocliard iz pogovora med Loviolet-toin in njegovim prijateljem vedel, da pri milijonarjevih nihče niti na videz ni poznal zdravnika, ki se je bila Marta obrnila nanj.
—	Vse gre kakor po inaslu. — je nadaljeval Frochord, — mesto zdravnika Durov, hera zavzamem prav lahko.
. Šlo je samo še za to, da prepreči zdravniku poset betežnega bolnika.
Kakšno sredstvo bi mu moglo tu pomagati? Sporočiti mu, da milijonar ne potrebuje več njegogve pomočil
Tako se s slavnimi zdravniki ne ravna.
In Frochardu je šinila v glavo misel, da bi zadržal poset za en dan.
V	ta namen bi zadostovalo navadno pod-

taknjeno pismo, prava malenkost za moža, ki je bil vajen rabiti nož pri najmanjšem odporu.
—	Napišem pismo in ga odnesem sam tja. Vse drugo pa pojde kar samo od sebe, — je pomislil.
Da bi v polni meri dosegel svoj cilj, si je moral Frocliard preskrbeti dve obleki, la-kajski kroj in črno žametasto obleko, kakršne so takat nosili zdravniki.
Nič lažjega nego kupiti ti dve obleki poceni pri onem starinarju v Templu. Res sije bilo treba odločiti za izdatke, ki jih navadno pri svojem poslu ni imel. Toda, kaj ne bo bogatJ.
Ta denar bo dobro naložen.
—	Žena! — je vzkliknil že na pragu. — če si* ne motim, držim zdaj srečo v rokah.
—	Srečo? — je ponovila Frocliardka zaročili oči. — Kaj praviš?
—	Zadosiuje. da ti povem, do postanemo takoj bogati, zelo bogati, in da boš lahko živela kot imenitne dame, ki njih obleke s toliko zavistjo ogleduješ na promenadi...
—	Je to res. mož?
—	Cista resnica, draga moja.
Froehardki so se zaiskrilc oči od radosti.
Ni bilo samo zlato, ki se ga je tolikim veseljem nadejala, temveč se je veselila tudi uspehov svojega moža.
—	Bogati! — je ponavljala, držeč moža za roko, — bogati bomo!... Saj bomo. kaj ne . . No, pojasni mi to nepričakovano svečo.
—	Pomiri se in bodo zadovoljna, <V ti povem, da ti prinesem morda milijone. ..
—	Milijone i.. .
—	Da!... Našel sem zlat rudnik.
Razbojnika je zabavala ženina radovednost.
—	Zlat rudnik! — je vzkliknila in navdušeno objela svojega moža.. .
...Zakaj pa nisi takoj dvignil zaklada.'
—	Ker imam svoj načrt, svojo pet, ki bom hodi] po nji korak za korakom, ne da bi za hip krenil z nje.. .
—	Kaj je stvar tako težka?... Kaj boš v nevarnosti i Ali bo tekla kri ?
—	Človek nikoli ne ve, kje 111 kdaj se jo treba malo poigrati z nožem, — je odgovoril razbojnik hladno.
Potem je pa nadaljeval živahnejc:
—	E110 ti lahko povem, žena, da mi vsi ti capini, ki jim pravijo '"slavni zločinci", ne segajo niti do gležnjev. (fe hočejo [»rili kam, kjer se jim obeta dober plen. kaj store ? Vlomijo.. . skozi vrata ali skozi okno...
—	No, kaj pa ti ?
—	Vlomiti ni nobena umetnost, — se j«* zasmejal Frocliard. — Za to je potrebno samo vlomilsko orodje in nekaj moči v pesti.
—	Ali zlezeš v hišo skozi dimnik? — vjirašala Frocliardka.
• — Tudi to je otročarija, žena... Kakor tisti, ki mu pravijo kapucin, je-li. in ki se jo širokustil pred sodniki, da se je v pričakovanju noči ves dan skrival v dimniku, kjer je zažgal ogenj.
I11 zaničljivo je pripomnil: — Dati m* sneti iz dimnika kot prekajena krača! To 111 napačno... Siliti v nevarnost, da boš prisiljen kot mačka klaverno bežati po strehah!
—	Kako pa misliš ti opraviti svoje delo?
Nadaljevanje sledi.,
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
ODA"
OT5W YORK, THUBRDAY, NOV EMBER 16, 1933
THX LABOEBT SLOVENS DAILY to U. I. A
fceREGINA
Roman iz : življenja:
ZA " O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H.
BRATA MALI PRED SODIŠČEM
(Da'lje.)
89
—	Teta Greta — zato — aato je hotela v jezero! V zadnjem trenutku mm n jo pote*rniI nazaj. — prani Toni z velikim trudom.
Trta Gn4i bere, maje z glavo in ga pogleda.
—	Tom. kaj je to <z dr. iN'imrodorai i In kaj mirili z (ieorgino? Mo? Bog, sedaj mi moraš v«e povedati.
Pelje jo v ko* in ji fepetaje pove. da je dr. Ximrod Uršiko zasnubil. da ji je to povedal ter ji vsled svoje obljube celo prigo--.arjal.	'
Teta ga ]>ogladi preko la«.
—	Toda Tom, budilo — ljubozen napravi veaaih tudi tiajbolj pametnega človeka 7ia bedaka. Kako si jnojr*i Uršiki kaj takega napraviti ?
Toni Ji > pogleda ve.s začuden kot šola reek, ki je napravi! kako mnnniiofit.
—	• Tel« (»reta — vendar mirvlim, da ga ima rada.
Xa.sni.eh m* razlije okoli uMiiic stare gospe.
—	Ali jo /ato tako <h'l>?o mučil*
—	Mučil * — Kako — kaj pa vendar misliš /teta?
—-Toda Toni. a i se ti še rvedno ni pasvetilo? Ali ne bereš v teh vrstah li j cine globoke, vroče srčne potrebe?
Toni j«» prime za <*be roki in jih stisne tako .silno, <la jo zaboji. In tedaj m* mu zasvetijo oči.	•
—	M+*ne, mene ima rada? Teta Greta — saj to ne more biti — saj sem ji vendar samo p»tari stric Tom.
Teta «ra jx»boža po čelu.
—	Moj drajri Tom. kako .sta .se oba zaletela! Da bi se bila .saj l^rej vrn^ala. Ttxla mislila .sean si. da m« bonta z.e sama enkrat na^la. Ali n.- vidi; njene Ijiiboseumnosti. ki jo boli.' Xe razvidiš iz teh vr-Hie njene ljubosumnosti na Cieorgino? Ali «v tem ne vidiš njene srč-ne bo%*čine. ker .si jo po njenem mnenju hotel dati drugemu.' Ur-tika t.- ljubi z vsako žilo svojega telesa tako. kot jo ti ljubiš. Kdor 1. ga ne vidi. mora biti v revnici slep. kot morejo biti le zaljubljenci. Oče nebeški, samo da si jo mogel še rešiti! Kaj bi .sicer bilo i?, tega, samo zato, ker se taka dva norca skrivata eden preti drugim, in ker.se nlsi-m hotela dotikati t;iko nožnih stvari.
Tumove pr.<si se dvigajo v globokih dili'ljajidi". Po prst ih gre zo-7»et k I"ršikini postelji in poklekne pred njo. Svoj obraz pritisne v blazino, na kateri je ležala Urši k i na glava. Tako sloni nekaj časa; vsa njegova notranjost je razburjena. Teta (i ret a .stopi poleg nje-ga in mu giiidi lase. Toni jo s solznimi očmi pogleda.
.— Teta. ako si je storila kaj hudega — .moj Bog, kako naj to prenesem? Tako veliko srečo si mi pokazala, da me bojazen, da jo moram izgubili. kar duši.
Teta se .skrbno »kloni nad UrJiko. Nato mu prikima.
Shui-o pogum. Tom. ljubi Bog bo že dalje pomagal. Pojdi in j.rinesi nia o vina: ji ga lnmi malo .vlila v usta. to ji n-e bo škodilo.
Z velikimi koraki teče Tom po'stopnieah in prinese steklenico vina. Ko te4a z njegovo pomočjo vlije (nekaj kapljic v Uršikina lLsta. se I ršika premakne in odpre oči. 7. mrzličnim bleskom v očeh zmedeno g^eda okoli sebe.
—	<>. sedaj sem vendar v inebesih —»navzlic velikemu grehu! — M>.pe<*e. ne da hi spoznal Toma in teto. Vato pa v vroeicf grtvo-1,: _ Sedaj si moj — sedaj pojili 7. menoj — o4i. Tom. moj ljubi Tom. — sedaj sva zdruežna — kako lepo je v nebesih. (Hi. stariši — r»</?lej vendar — moja sladka mama. kako lepa — oče! Odpusti — nLseui mogla drugače. Sedaj pa za poj najlepšo peseni — ako poljubiš moje uMniee — ako ti — o. Toni. hozana ! Ali je. (Jeorgina od-Ka? Hvala Ilogu — da — ni je več tukaj. Tom — ali si name hud. moj ljuibi Toni? Ali sem te vendar nekoliko vžalostila? Xe rada — w rada — toda nisem mopfla d nje s tako vročimi pogledi.
V mračno pojKildne je dne 31. oktobra padla sodbam Načelo — •zob za -zob, oko za oko — obnavlja evojo veljavo a* zločinski tragediji, ki je tamle pomladi, v jutru 26. aprila pretresla vso javnost in Jo držala iv napeti pozornosti do glavne razprave in pre-ko nje do današnje sodbe. Življenje mladega moža terja Pravica za .življenje neusmiljeno pokončane, razmeasarjene mlade žene.
'Le malo osupel je Andrej Mali sprejel sodbo. Bculj sta bila presenečena Anton Mali in Marija Gol-majerjeva. Lahko pa rečemo. <la je tudi javnost z navečjim zanimanjem .pričakovala, kako bo novomeški velrki seuat so<li! tema dvema. Antonu po polmem priznanju in istočasnem težkem obremenjevanju Marije, tej pa po doslednem. orstrem »zavračanju očitkov od strani obeh morilcev.
Sodba je padla, javnost jo spre-ijema mirno, čeprav z nejživejšrm komentiranjem.
Točno ob lo.30 je stopil v dvorano. ki jo je do zadnjega kotička napolnilo občinstvo, sodni dvor s predsednikom okrožnega sodišča dr. Kavčičem na čelu. V dvorani je nastala takoj grobna tišina, zlasti še. ker je predsednik opozoril poslušalce, da bo dal izprazniti dvorano, čim bi kdo kakorkoli oviral $>otek razprave. Xa predsednikovo naročilo so aiato privedli v dvoraino obtožence.
Prva je vsitopila Ma.rija Golma-jer. oblečena kakor pri glavni razpravi. toda v obraz smrtno bleda. Nervozno se je vsedla na svoje mesto. Takoj za njo so pripeljali Andreja Malija. ki je bil videti s*krajno (vznemirjen, a je skušal na zunaj kazati hladnokrvnost
šivilja na Golniku 10. je kriva, da je po zrelem preudarku noklepotna pomagala k usmrtitvi Mali Amalije s tem, da. je dne 22. aprila 1933 na Golniku izročila Mali-ju Antonu pištolo in 200 Dim za potiae stroške.
S tem so zakrivili vsi trije ob-toženesi izločinstvo zoper življenje in telo. in sicer Mali Anton usmrtitev na okruten načitn iz ko-ristoljubja. Mali Andrej naklepno nasnovanje k usmrtitvi po zrelem preudarku, na okruten način in zato. da prikrije drugo zločimstvo zoper pravosodje, ker je kot priča lažno prisegel: Golmajer Marija je zakrivila nasnovanje k 11-smrtitvi na okruten način. Zato se obsodijo: ATali Anton, potem ko se mu je omilila dosmrtna ječa. na 20 let težke ječe:
Miali Andrej, potem ko se je u-gotovilo. da kaže njegovo kaznivo dejanje na posebno hudoben storilčev značaj in da je poteklo iz nečastnih nagibov, ma smrt:
Golmajer Maria, potem ko se je s-odrače poslužilo pravice, da sme onega. ki drugemu naklepoma pomore storiti kaznivo dejamje. kaznovati mileje kakor dejanskega storilea — 11a S let težke ječe.
Vsem trem obsojencem se šteje v kazen pripor in preiskovalni zapor. in sicer Maliju Antonu od 28.
aprila 12. ure, Maliju Andreju (se razume le za primer, da se mu bodisi v drugi instanci, bodisi s kraljevo milostjo spremeni smrtna kazen v lažjo) od 30. aprila 1. 1933 9. ure in Golmajer Mariji 1 od 1. maja 1933, vsem do 31. ok-' tobra 1933 16. ure.	(
'Predsednik je- najprej vprašal Antona, a3i je slišal sodbo in ali I je z njo zadovoljen? Anton je bil' tako zamišljeni, da je vprašanje' sploh presliša-l in ga je moral šele paznik dregniti v rebra., da se je tfbudil iz otopelosti. Tudi na' ponovno (vprašanje je molčal, ka-' 'kor da ne bi mogel spregovoriti.1 Končno je zbegano dejal : Seve-1 da. Njegov pravni zagovornik je' prijavil revizijo in priziv.
Slično /v.pratTan je je nato stani i vel'ke kazkošne ladje predsednik Andreju. Tudi ta ni T^SSSkSSS^ ZlT-
mk>gel .spraviti iz sebe niti bese-) dozemskem morju, dice. Xjegov bnanitelj je takoj i ROMA .............. 18. nov.
prijavil revizijo ter zahteval pre-! £°"tevdi SAV0IA	"ov'
t K r. \................ 9. dfr.
pLs^sodbe..........Conte di SAVOIA	15 det,.
rudi Manja Golntajerjeva jej Direktne železniške 7.v«ze iz Genovo, bila tako prevzeta, da je moral!	*>° »prejel xa»toPnik d.o.ži>e
1	, ter jih bo pravočasno spremil na hitre
na ]>redsednikovo ^rašanje nve-
sto nje odgtiToriti njen zagovornik. ki je prav tako prijavil revizijo in priziv.
S tem je bila razglasitev sodbe končaina in si> na mig predsednika obtožnnce odvedli skozi stranska vrata -zopet v zapore. Mar i j,1 Golmajer jeva se je ua, hodniku zgrudila ter začela obupno plakati in je ni mogel potolažiti niti njen oče.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 818 WEST IB (h STREET NEW YOBK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
^tt»!H'irynrili'lMiiiiiiiii«iiiimimiiniiiiiWiinanw|li
V SLOVENIJO
PO SOI.NČNI JUŽNI PROGI GENOVO ALI TRST
SHIPPING NEWS
fc==
= aacsš* V^VV 4 .
biovUikf, v»2eri> v Slovenijo. DIREKTNA SLUŽBA DO TRSTA
VULCAN IA ____ 2. decembra
ROM A ........ 10. Januarja
Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. VpraBajte kateregakoli ngc-nta. ali pa
FIAIJAN1LINE
•M TALI K- — 'COSULICH-
1 STATE STREET. NEW YORK CITY
(R
C.)
Iz Jugoslavije,
17.	novembra:
St:.tendam v Buulogn« 1'aris v Havre
18.	novembra:
Aueustus v Genoa
22. rcvembra:
lieuischland v Hamburg V.'ashinmon v Havre 26. novembra:
Europa v Hremen
Vi-emliim v li'iulugne Conle d i Kavoia v Genoa lie (le France v llavrn 29. novembra:
New York v Hamburg 1'ies. Harding v Havre Iiereiigariu v Clie»boirg 2. decembra:
Vnlendam v IV>ul>>gne Vtilcania v Trsi Clu:mpla>n v Havre 6 decembra:
I'rem»-n v Hr«-m«-n Albert U:illin v Hamburg ) Manhattan v liuvra 1 9. decembra: ltrx v (ienoa
Majestic v Cherbourg
St.
Kako rastejo jugoslovanska mesta
V Jugcslaviji je (S(i mest. v ka-Anton Mali. ki je kot zadnji vsto- terih je od 10.CMM) do :i(K).(MX) pre-
ver prenašati — Georgifia me pogle-— o. pojdi — pojdi proč. — Georgi-
so se ze
3ui — poriva me v vodo. Taiko hladna je. — A'zemi liarfo in igraj in *apoj! O. moj T«m. kaJco te ljubim! Kako veaidar mOTeš zavreči svojo malo. ubojro nunivedko! Sree me holi — tako boli Samo enkrat t« hočem še videti — Toni. — oh. kako me boli srce!
Tako govori v p lest a nk i h s trebim glasom, medtem ko z ro-k 11111 nervozno .prabi po -tnjeji. kot bi kaj Iskala.
A'.xlno govori dalje; včasih nerazirmJjivo. včasih 7>a v jasnih Mavkih. Kliče teto Greto, stariše in Toma. \r tblodni domišljiji ji ko* posast vstaja Georginina postava. Govori o stvareh, ki davno dogodile. In zopet goevori:
l <111. — oh Toni. divje k«/e imajo vse (jeorgrnin obraz. Ne ho te osrečila; o.»v brezno naju hoče poriniti. Pomagaj vendar. Toni; ;:a.kaj me hoče* fx^gnati iz svoje hr^e.., Sedem let si bil moj — nine sedem let. — .sto let — .sto let — za vedno — za večno. Nič več 11 ne boni rekla stric — .samo vedno Torn, kakor sem te skrivaj Že dolgo klicala. \e smeš veleti, kako zelo te ljubim. Saj je še gospi-«a Hardacli rekla na AVangoni. da se boš porotHI z drugo. Toda la
že. kaj ne. da laže.' 1'oženi jo od seb«*! Men IV«j gneniSinilo v jezero ka — ali t
ne 3>oš pregnal. Kam jezero! Poglej vendar — ta lepa oble-ugaja * O. ljubi T0111 — ljubi Tom!
Xer/menia Ijuhkost je bila v teh Ibese/lah. Tom stiska zobe in blaženost in bolečina mu lux'e raznesti pr^i.
Tako potečejo ure in teta rse meumoiftio trudi, da bi pomirila I ršiko. Nji-ne n.^re r>«. polajftrtna »►prrejejo in tudi roke; na vroče čelo pa j,' leta polafra mr/.Le obkladike. \'se je napravila .sama. kajti ni hotela, da <bi kaka strežnica sijala nje.no govorjenje. Tom ji prina-m\ kar |>otrobuje in vsak i k rat wrpet sede na rob postelje.
Slednjič pride zdravnik. Teta mu pove. tla je Uršiko že dalje . a.sa bolela gla-va in <la je .sedaj zaradi dnržin.sklh razmer v.s led ve-Jike razburjenosti ometllela in se ji je tudi blecHo. Sedaj se je nekoliko pomirila, loda 7?aves-t .se ji Še ni vrnila.
Tom je šel v sosednjo sobo. dokler je bil zdravnik pri njej Nato pride k njemu zdravnik. Toui ga ves nemiren gleda.
—	Kaj * t e našli, gospod tloktor.' Ali je njen p<ih>žaj nevaren?
Ztlraimik jsn rexitt>
—	Zdi se rni. tla .ste tudi vi zelo razbur>ni. «-ok|»o<1 Reiner. Tudi vam* bom dal pomirjevaVno zdravilo. Vaša varovanka je mnogo bolj bolna vsled duševnega vv.nemirjenja kot pa telesno. Soda j je"v letih, ki povzročajo take pojave. 'Hnla njena narava je zdrava in riMx'na, 'Njena boleaen ni prav nič nevarna. Zapisal' sem ji zdravila, ki v takHi slučajih zelo pomagajo. Mi^lhn. <la bo v nekaj dneh vs-ponehalo. Ima -sicer .precej visok«*, yrtoČino. V teh letih .se kaj rada pojavljajo nervozna razburjanja, ki pa kmalu -zojiet minejo. Pri 1fm ni nikake nevarnosti. Ako me vaš wrfer setlaj pelje, more takoj prinesti s selmj iz lekarne zdravih.. Gospej sem tudi dal potrebna navodila. Sedaj je na ivažnejže. da se bolnic« ne bo razburjala. Pred | vsem .se mora pomoriti. Zato ji bi mi dal spalno sredstvo; ne-kaj ur bo xpala in to je sedaj za njo najboljše zdraivilo. Ko se zopet zbudi, bo vzela drugo zdrav?lo. Jutri dopoldne zorpet pridem >n upam. da ne bom na -nje^iNuŠel nič slabega. Torej pomrite se.
Kako tw^k' k»inen se je pri teh tolažljivih besedah zvalil s Tomovega srea.
(Dalje prihodnjič.)
pil v -dvorano, je brezbrižno sedel na svoj prostor. Takoj mj.to je predsednik -začel čitati sodbo. Ves čas čitanja sodbe, ki je trajala skupno z utemeljitvijo do 16.15. je vlalala. v dvorani grobna tršima.
Ob sikni napetosti obtožencetv iai navzočega občinstva je razglasil predsednik senata dr. Kavčič naslednjo sodbo:
Obtoženi Mali Anton, rojen 4. dktobra lHOf) na Malijevem brdu, pristojen v Križe, aiekazno^n. ]>o-sostinikov sin 11a ^lalije-vem brdu pri Golniku, je kriv, da je /v noči na 26. aprila 1033. v Št. Vidu pri Stični, sodni okraj Višnja gora, usmrtil svakinjo Mali Amalijo s tem, da ji je z nožem prerezal vna*t.
Obtoženi Al al i Andrej, rojen 5. decembra 1004 (na Malijevem brdu, pristojen v Križe, že kaznovan, posestnik in trgovec v St. Vidu .pri Stični je kriv:
a)	da je ob navedeni priliki svojega bratu Malija Antona naklepoma zavedel neposredno k u-sm rt rtv i svoje žene Mali Amalije in pri usmrtitvi pomagal, kar sta oba storila 'na okruten način iz koristoljubja. Mali Andrej pa tudi po ■zrelem preudarku.
b)	da je dne 16. februarja 1033 na okrožnem sodišču v Ljubljani v kazenski stvari zoper Loni-bairja Jožeta zbog zločinstiva iviz-bojništva L 0111 bar j 11 Jožetu 11a korist lažno prisegel, ko je trdil, da ie bil 2f). septembra 1931 proti večeru skupaj z Lombarjem Jože-tom v frastilni "Figovec'' v Ljubljani.
Obtožena GiaJmajer ^rarija. rojena 27. aprila 1904 ma Golniku, pristojna v Jvriže. nekaznovana.
j di tega Hrvatsko rudarsko društvo ;r)5>.(MM) Din škode. Ka-zpra-va se votli v Zgrebu. sodišču v Varaždinu pa so bili jnjslani vsi ■spisi, da bi strokovnjaki 11a lieu 12 decembra: mesta precenili škodo. Rudniško področje Sindo je pozneje kupil ; podjetnik H isto Daskalovič. last-: nik znanega rudnika v Zavr^ju. ' zaradi katerega se je tudi v Va-: lažtlinu vivila dtdgotrajna prav-Hrvat-sko rudarsko društvo i/, da.
Rudniki pred sodiščem.
I
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ zvezi m velikimi stroški. Mno go jm Je, ki 80 radi i!*-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. H.
»p
bivcdcev. Največ prebivalcev ima lieograd z Zenmnom in ^amčecom. in sicer okrog 289.000. drugo največje mesto pa je Zagreb s 185.000 preb i vale i. Su bo t i ca ima po zadnjem ljudskem štetju 100.000. Sarajevo okrog 80.000. Skoplje in Novi Sad nad 6.1.000, Ljubljana pja okrog 60,000 prebivalcev. Pri osta'ih mestih se takole .spreminja išteviLo prebivalstva: nad 40 tisoč prebivalcev ima Split iin Osi-jek. nad 30:000 Šibenik, Niš, Ma-riibcir. Bit olj. Veliki FJečkerek. Sombor in Senta, inad 20.000 Vr-jae. Velika Kikinda. Zemun. Ivra-gujevae. BanjaJuka. Paneevo. Karlovac in Mo^tar. nad 1.1.000 Stara Kaniža. Prizren, Dubrovnik. Lesk o vac. Kumanovo. Tiria, Tetavo. Priština in Sušak. ostalih j 52 mest pa ima poti 1,1.000 prebivalcev. Med njimi je 10 ni est. ki imajo pod 5000 prebivalcev.
Skupno števiio prebivalcev jugoslovanskih mest je znašalo leta 1021 1.464.447. deset iet pozneje pa 1,030.235. V desetih letih je torej število mestnega prebivalstva narasti o za 474.788 ali za 32.48%. Največje naraščanje števila prebivalstva je bilo v Beogradu, takoj za Beogradom pa v Novem Sadu. kjer se je v desetih letih šrtevilo prebivalstva podvojilo.
Zanimivi so podatki o stanovski ali poklicni opredelitvi prebivalstva naših mest. V mestih dimav-skoz bnovuie se bavi s pol jedel -fitvom 40. z obrtjo 33. s trgovino
12. s svobodnimi poklici in javnimi službami 10, brez stalnega poklica pa je 12 odstokov prebivalcev. V ostalih banovinah je med meščani vetbio manj poljedelcev. PdljfdeLskili mestnih prebivalcev je tako na pr. iv vrbski banovini 2.1. v ]>r i morski 22. v zet.sk i 20. v vardarski 1.1. v savski 14. v drin-ski in moravski manj kot 10. v dravski banovini pa komaj 2 odstotka. Najizrazitejše meščansko obležje po strukturi svojega prebivalstva imajo torej mesta v dravski banovini, kjer sta samo dva odstotka poljedelcev .proti 21 odstotkom trgovem*. 27 obrtnikov in ostalih meščanov, ki so v državnih in za.sebnih službah ter v svobodnih poklicih. Mesta dunav-«ke banovine _pa so velike tva.si, kajti pretežna nečina prebival-s t va »spada, med poijetlelce. Tako na pr. je v Stari Kanrži 67. v Sen-ti 64. v Veliki Kikindi .13. v Subo-tici 48. iv Somboru 41, v Novem Sadu 21. v Velikem Bečkerekn pa 20 odstotkov kmetov. Zanimivo 7>ri tej nenavadni strukturi mestnega prribivalstva pa je, da so se v 10 letih tudi mesta v dunan-ski banovini radatno ra-zširila. Prirastki prebivalstva mest v dunav-ski banovini so večji od prirast-kov mext drugih bariovin «f izrazitejšim meščanskim prebivalstvom.
Zagreba jc tožilo Združene rudnike in topilnice d. d. iz Zagreba zaradi samovoljnega izkoriščanja rudniškega področja Sinda. Po tej tožbi so bili pri kopanju premoga načeti tuji rovi in ima zara-
£ ar oč'» t c ar v a "GLAS S A liODA". vaj rcr ji sf-ovensli dnevnik t Zflmirtiih državah.
ALI STE ZAVAROVAN!
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
Kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki s'.ovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00--Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA
Louis v Hamburg
13 decembra:
1'i-s. Uixisevelt v IWvr®
14.	decembra:
I'ar is v Havre
15.	decembra:
IJereiiuu rin v J'lietlMiurg KiV'p.i v Hr^rnpn C.-Kt^ di S» voia v Cenoa 20. decembra:
Wnsliinjji'.n v Ilavri* Hnnihurir v Hamburg
;?.•?. flecrniltra:
OJvnipic v Cherbourg
27. decembra:
New Vi>rk v Hamlmrj Irniini v I'-rem^n I*i ci. llaiding v Havre 3*. derembra:
I'em:!:ind v Havre
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
... SKUPNA ... POTOVANJA
in cene vožnji:
BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih iiy^kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane.	*
ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA
BERENGARIA-------29. NOVEMBRA
EUROPA--------15. DECEMBRA
BERENG ARIA------15. DECEMBRA
ILE DE FRANCE-----l(i. DECEMBRA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y.