QSN 0351-6407 VELIKA RAZPRODAJA HF tiskalnikov epson RAČUNALNIKI Lendavska39b, M. Sobota,tel: 33002 Kmetijska zadruga Panonka Prodali zadružno CREDITANSTALT blttgOVnO hišo Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana . © ‘'0351 6 4 0 0 1 9 Poslanec Pucko ESTNIK VES ??4IK VESTNIK TOIK VESTNIK Murska Sobota, 9. januarja 1997, leto XLIX, št. 2, cena 170 SIT sam na svojem bregu, toda kljub vsemu bliže liberalni demokraciji kot pomlademu bloku VREME Ob koncu tedna bo še suho in povprečno hladno. Vestnikov koledar 10. januar, petek, Viljem 11. januar, sobota, Pavlin 12. januar, nedelja, Tatjana 13. januar, ponedeljek, Veronika 14. januar, torek, Srečko 15. januar, sreda. Pavel 16. januar, četrtek, Marcel Pregovor Če bo na Pavla jasno nebo, dobra bo letina, stari pojo. TO«,.-A r----------------------------7 T p duri so lansko poslovno leto ?nHi uspešneje kot predlansko dec lastnih blagovnih znamk zaposlenih se je lani zmanjšalo za 3 odstotke, proizvodnih. .Iglavcev pa tudi p prihodnje ne bodo na novo zaposlovali > triintrideseti zlati lisičji slalom v o 1 mucanje, šport, ’ bi ga v Sloveniji hko primerjali a poezijo Fotografija: Natalija Juhnov nju tocesta kot »zgodovinski relikt« ^senotivodiiov oblačil znižane osezonsk 110. do 23. januarja Po zatišju v smučarskem cirkusu, ko so športni komentatorji govorili o mariborski lisici in slovenskih tekmovalkah (tekmovalki) v superlativih, Kranjski Gori in organizacijskem podvigu ter končno slečenem cesarju (naših tekmovalcev) v belem cirkusu, končani novoletni turneji skakalcev in slovenski zmagi, se ponovno selimo v politični cirkus. Kljub vsemu se belemu cirkusu le ne kaže izogniti takole mimogrede, kajti navsezadnje so, gledano skozi tekmovalno optiko, omenjena tri tekmovanja le potrdila, da zgolj in samo medijsko zvezdništvo, podprto s kapitalom, ni dovolj za uspeh. To potrjuje tudi moški del alpske reprezentance, okrog katerega se vrti največ kapitala. Po drugi strani pa Hrovatova in Peterka dokazujeta, da je kapital za uspeh bistveno manjšega pomena kot talent, intelekt in trdo delo. Pri zadnjih uspehih omenjenih dveh tekmoval- sto nič, obstaja nevarnost stopnjevanja pritiskov in napetosti, ki se je s podkupovalno afero na relaciji LDS-SDS že začela, in nam grozi dezorganizacija. Dejstvo je, da na sedanjp pat pozicijo ne vplivajo zgolj in samo volilni izidi, ampak tudi gospodarska moč ali stopnja organiziranosti kapitalizma. Očitno so interesi posameznikov ali skupin (strank) v sedanji fazi kapitalizma preveč ogroženi, da bi bilo normalno pričakovati, da bi se pretendenti za oblast držali pravil medsebojnega vplivanja in pogajanja ne samo zaradi priznavanja drug drugega, ampak tudi zaradi uveljavljanja lastnih interesov. Tu žal ne gre samo za neposredne interese elit (kjer celotna zgodba poteka), ampak za širše interese vseh gledalcev, ki so zbrani na tribuni političnega spektakla boja za oblast. Zato se je potrebno vrniti na zgoraj navedeno individualno raven omenjenih dveh športnikov, ki Jamstveni kapital cev se je še kako pokazalo, kako je pamet pomemben dejavnik za uspešnost v svetovni konkurenci. Če se sedaj povrnem k političnemu cirkusu, se ta vsaj pri nas ne razlikuje kaj veliko od športnega cirkusa. V nasprotju z razvitimi demokracijami je pri nas politika še vedno medijski spektakel, ki mu sledijo množice. V tej luči se seveda postavlja vprašanje, ali imamo znotraj tega dobro plačanega cirkusa (poslanske plače) dovolj zvezdnikov z razumom, da pridemo iz pat pozicije. Bo že držalo, da je pot do cilja bistveno bolj zapletena kakor recimo spust skozi slalomska vratca. Toda, ali je racionalno zaklinjanje zgolj na eno ali na drugo oblastno opcijo tisto, na kar kaže priseči pod vsako ceno. Sedanji boj za oblast, gledano skozi navijaška očala, je zanimiv, toda žal ne bo dal dolgoročnih užitkov. V sedanjem položaju ničelne vsote, kjer neodločen rezultat ne pomeni či- sta si v svojih glavah jasno začrtala svoje cilje in jim razumsko sledita, ne glede na to, kaj od njiju zahteva sistem spektakla. Prav tako za publiko ni racionalna samo ena opcija, na eni strani tista, ki se zaklinja na vzvode oblasti s pomočjo moči v kapitalskih trustih, na drugi pa tista, ki gradi zgolj na emocionalni noti. Zavedati se namreč moramo, da kapital sam po sebi ne bo zagotavljal dovolj za preživetje ali pa vsaj ohranitev sedanje življenjske ravni vseh, in bo še naprej izžemal npr. delovno intenzivne panoge ali jih bo celo zavestno uničeval, kot o tem razmišlja sedanja oblastna stranka. Po drugi strani pa tudi ni mogoče prisegati zgolj na emocionalni ali celo nacionalni naboj, ki vidi perspektivo preživetja zgolj in samo za lastno ograjo ali, kakor pravijo, zgolj v zaupanju v lastne sile. J. VOTEK 1 Potrošnikovih prodajalnah s tekstilom v Murski Soboti, Beltincih, Gornji Radgoni, Tišini in Rogašovcih Gornja Radgona Stečaj Elrada Elektronike prestavljen vestnik, 9. januar 1997 Aktualno okoli nas Prvo zasedanje bosansko-hercegovskega parlamenta Več kot tri mesece po bosanskih parlamentarnih volitvah se je po novem letu prvič sestal zgornji dom parlamenta BiH. Sestali so se tudi ministrski svet in dvanajstič tudi tričlansko predsedstvo BiH ter spodnji dom parlamenta. Sarajevsko zasedanje parlamenta se je začelo brez velikih ceremonij v dvorani Državnega muzeja. Čeprav so bosanski Srbi zavlačevali začetek delovanja vlade in parlamenta, so nazadnje le popustili mednarodnim pritiskom. Opazovalci menijo, da je bilo njihovo zavlačevanje predvsem poskus uresničiti velikosrbske načrte o suvereni državi znotraj BiH. K skupnemu jeziku Izetbegovičevih, Kraji-šnikovih in Zubakovih parlamentarcev je navsezadnje pripomogla tudi mednarodna grožnja, da ne bodo smeli sodelovati na konferenci donatorjev in na sestanku za zbiranje finančnih sredstev za BiH. Mednarodna javnost si tudi tokrat lahko čestita, da ji je s pritiski vendarle uspelo spraviti za isto mizo ljudi, ki so pred štirimi leti začeli medsebojno klanje. Delni uspeh srbske opozicije Miloševič priznal izide volitev v Beogradu in treh drugih mestih V pismu, naslovljenem na OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), je srbsko vodstvo priznalo izide novembrskih volitev v Beogradu in treh drugih mestih, zanikalo pa je zmago opozicije Skupaj v desetih drugih mestih. Srbski zunanji minister Milan Milutinovič je v pismu, naslovljenem na predsedujočega OVSE, Danca Nielsa Petersena, izrazil tudi upanje, da bo Jugoslavija, kakor hitro bo to mogoče, zopet postala članica te organizacije, iz katere so jo izključili leta 1992. V pismu je Milutinovič priznal, da je opozicija zmagala v devetih od šestnajstih volilnih beograjskih okrožij. Seveda se srbski politiki niso kar tako spomnili in napisali pisemca tej mednarodni organizaciji. Posebna odprava OVSE je pred tem obiskala Beograd, da bi se prepričala o izidu volitev, ki so bile 17. novembra. Delegacija, ki jo je vodil nekdanji španski premier Felipe Gonzalez, je ugotovila, daje opozicija zmagala v Beogradu in trinajstih drugih mestih. Beogradu so do petka, ko je pri- spelo slavno pismo, dali čas, da zavzame uradno stališče do poročila. Vodja opozicije Zoran Djindjic je napovedal, da se bodo protesti nadaljevali, vse dokler ne bo zmaga opozicije v celoti priznana. Na slednje pa Milutinovičevo pisanje očitno ne kaže. Zato si opozicija prizadeva zgraditi alternativno komunikacijsko omrežje, da bi tako na%ežalln| povečala pritisk na vlado. Kljub temu pa je vodja opozicije odklonil nove sankcije zoper Srbij zato, ker sankcije, ki so bile v teklih letih naperjene zoper Sl dana Miloševiča in njegovo stvo, niso bistveno sprem pozicij v državi. -»L Ob delu JLA je demonstra Pisatelj Mario Vargas Llosa o perujskih politikih in teroristih Skorumpirani režim Po ameriški televiziji slišim in v časopisih berem, da sta v Peruju dve teroristični organizaciji: prva, Žareča pot, radikalna in fanatična; druga moderatorska in politična, Tupac Amaru (MRTA). Kot dokaz zmernosti predstavniki MRTA govorijo, kako pošteno ravnajo s talci: častne razprave o gospodarski politiki in zahteve, ki jih postavljajo ugrabitelji žrtvam, da bi prek teh sporočili svoje idealne revolucionarne ideje. Vedno se mi je zdela varljiva delitev na »radikalne« in »zmerne« teroriste, zdaj, po najnovejših dogodkih, še toliko bolj. Četudi je res, da med Žarečo potjo in MRTA obstajajo jasne ideološke razlike, med njima s stališča, ki je dejansko edino relevantno, in s katerim definiramo neko politično gibanje - to je po njunih metodah - skorajda ni opaznih razlik. Res je, daje Žareča pot pobila več ljudi, vendar to ne pomeni, da so MRTA bolj mili - ne, samo niso tako številni. Imajo samo omejene možnosti uničevanja. Pa vendar so v svoji preteklosti - od ustanovitve leta 1983 pa do danes - omadeževani s krvjo nedolžnih, žrtvami njihovih ropov in zastraševanj; tesno so povezani s prodajalci droge doline Huallaga, ki so jim za masten denar vsa leta ponujali oboroženo zaščito. Morda je moja sodba subjektiv- na: MRTA je v volilnem letu 1989/90 poskušala na letališču Pucallpa pobiti mene in mojo družino. Ko jim to ni uspelo, so se zadovoljili s pokolom kmetov. Najbolj spektakularne ugrabitve v zadnjih perujskih letih so bile njeno delo; s tem so zaslužili milijone dolarjev, ki sojih najverjetneje investirali v orožje, da bi tako napolnili svojo vojno malho. Eden mojih najbližnjih prijateljev je postal njihova žrtev. Šest mesecev so ga imeli zaprtega v majhni luknji, v kateri ni mogel niti stati in v kateri je bil popoln mrak. Njegovo družino so dnevno tiranizirali, fizično mučili, maltretirali s telefonijadami in videokasetami, ki so machiavelistično ciljale na uničenje njihovih živcev. Ta prijatelj je preživel, mnogi drugi niso preživeli ali pa so ostali zlomljeni ljudje. Če so ti teroristi mili, kaj so potem šele ekstremisti? Mario Vargas Llosa Kritiziral sem nespametnost vsakega Perujca, kije ploskal Fuji-morisovemu režimu, ki je za boj proti teroristom uporabil teroristična sredstva: mučenje in smrt ali - kot pred nedavnim na ulicah Lime - pošiljanje generala Roble-sa skozi skupino policije. Robles je bil pogumen, saj je potegnil vzporednice med prekupčevalcem z drogo in Vladimirom Montesi-nosom, najmočnejšim možem režima. Državni teror je na žalost zelo razširjen v državah, v katerih vlada občutek nezanesljivosti in bre- konec »politično ponarejeni« demokraciji? Izkazalo se je, da terorizem ni bil izkoreninjen, kakor so trdili vladni propagandisti. Tudi na splošno je deloval perujski model, kije bil v očeh latinskoameriške policije bleščeč in vedno manj vladar miru ter gospodarskega napredka in vedno bolj jasna verzija tradicionalne diktature naše celine. Kaže se kot korumpiran režim, v katerem so oficirji najvišjega ranga vpleteni v kupčijo z mamili, mediji pa z mešanico slakobe in biča prisiljeni poklekniti. Vse to je vidno v naraščajočih socialnih konfliktih, brezposelnosti in revščini. Iskerno si želim, da bi vse talce na japonskem veleposlaništvu nepoškodovane izpustili, četudi bi bila cena za to prosta pot teroristov v Havano - kjer bi se lahko sončili na zlatih plažah Varadera z mirno vestjo, da so storili svojo dolžnost in da so napolnili svoje malhe z dolarji: za prijatelja Nestorja Cerpo in njegovih 24 »milih« companerosov. Der Spiegel Iz Zagreba piše Perujska policija budno opazuje dogajanje na veleposlaništvu, kjer je še vedno ujetih približno sedemdeset talcev. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. zupnosti, ki ga povzročajo, dejanja ekstremistov. Velik del ljudstva je naperil roko zoper gverilo. Ko pa država uporabi za boj proti teroristom teroristične metode, so ti’že zmagali. Kajti tako so sprejeli način njihove logike in v bistvu uničili smisel demokratičnih inštitucij. Kako lahko preživi legalnost v neki družbi, kjer ima vsakdo, katerega naloga je zagotoviti zmago pravičnosti, pravico početi teror? Perujske izkušnje v teh dnevih, ko se mora Peru zbuditi iz sna avtoritarizma, ki se gaje tako entu-ziastično oprijel, so bridke: nadzorovanje političnih strank, novinarjev, sodnikov, predstavnikov ljudstva - vse to, da bi neusmiljeno iztrebili teroriste in naredili Djindjič je prav tako poudail, da pričakuje, da se bo mednarodni pritisk povečal: »Politične razmere se bodo še zaostrile in dogodki bodo začeli hitreje potekati.« Medtem ko so prebiralci velikih mest relativno dobro informirani, pa ljudje s podeželja še vedno dobivajo napačne informacije oziroma predvsem tiste informacije, ki so naravnane zoper opozicijo. podprlo tudi društvo piŠStgljevT*1 so v odprtem pismu Mjlošpvic) zapisali, da srbsko vodstvo P*' tiska državo na mejo državljansl : vojne. Končno se je oglasila tudi ort -doksna srbska cerkev in se post -vila na stran demonstrantov. Ja ' noje obsodila »ponarejanj« rez' ' tatov ter zatiranje politi^ne-in re ■ giozne svobode« v Srbiji. A. ■ 15° 58 V srednjem veku je stalo nad Zagrebom utrjeno mesto Medvedgrad, ki je občasno pripadalo tudi grofom Celjskim, pravzaprav od tedaj, ko so se z rodbinskimi zvezami usmerili tudi v Podonavje in na Balkan. Tako naj bi bila zadnja prava lastnica Medvedgrada vdova Ulrika II., Srbkinja Jelena. O tem so v delu hrvaške politične javnosti začeli razmišljati pred petimi leti, ko je obnova Medvedgrada krenila v smeri preoblikovanja v nacionalni spomenik novoveškim hrvaškim borcem, ki se od leta 1994 imenuje Oltar domovine. Gre za nekakšen ponaredek groba neznanemu junaku na Avali nad Beogradom. Ob koncu minulega leta so vse poti, ki iz Zagreba peljejo na Medvedgrad, zaprli. Vstop ni dovoljen niti najvišjim hadezejevskim politikom, razen redkim izbrancem, ki so sodelovali v snovanju strogo zaupnega projekta - ureditev Memo-rialnega centra hrvaških državnikov na Medvedgradu! V tem spominskem središču bo zadnje počivališče aktualnega hrvaškega predsednika dr. Franja Tudmana in morda tudi njegovih naslednikov. Ugibamo lahko le o tem, ali bo na Medvedgradu mavzolej, kot je tudi slišati iz dobro obveščenih krogov, ali skupna grobnica hrvaških državnikov. Pospešeno preurejanje Medvedgrada pa po svoje priča o resni bolezni dr. Tudmana, ki je za javnost še vedno skrivnost. Pred njo skrivajo tudi ime petega člana zdravstvenega konzilija, ki ga vodi minister za zdravstvo prof. dr. Andrija Hebrang; menda gre za tujega strokovnjaka za rakaste bolezni. Zvedelo se je, da so že pred tremi meseci spalnico dr. Tudmana v njegovih predsedniških dvorih preuredili v sobo za terapijo, ki menda zajema dnevno zamenjavo krvi in krepitev njegovega organizma z vitamini. Tako so ustavili tudi hitro hujšanje dr. Tudmana, ki se v javnosti predstavlja v dokaj dobri kondiciji, enkrat tedensko igra tudi tenis s svojimi najbližnjimi sodelavci, toda... Prvi trije meseci nastopajočega se leta bodo zaznamovani s pripravami na lokalne volitve, ki bodo zajele tudi volitve na zasedenem območju vzhodne Slavonije, Baranje in zahodnega Srema, s čimer bodo potegnili odločilni korak v smeri rešitve hr-vaško-srbskega spora na hrvaških tleh. To bodo 52 tudi volitve za županijski dom sabora (senat), ki „ ima ali naj bi imel podobno funkcijo kot.^fmii svet slovenskega parlamenta. V ozadju teh predvo-lilnih dogajanj pa je nemara pomembnejše iskanje prenosa oblasti z aktualnega predsednika'■ ki je hkrati državni poglavar in vrhovnik (vrlfoVm poveljnik Hrvaške vojske), na njegovegaJVNMMn nika. Sedanja ustava je zastran tega manjkljiva, saj ni nikogar, ki bi lahko med bolez-r' itijo ali ob drugih ovirah namesto dr. Tudmana , opravlja!funkcijo predsednika države. O tem seč namreč mora najprej odločiti hrvaška vlada, na c njen predlog pa razpravlja in odloča, of^nl^ui začasnega predsednika države ustavno sodjščeK^. funkcija, ki pripada predsedniku parlamentalpa lahko traja največ 60 dni itd. Toda na Hrvaškem po ustavi deluje polpredsed-niški sigem, v resnici pa predsedniški, slednjega, ki so menda v manjšini, bi v ustavo zapisali tudi funkcijo kajpak po ameriškem zgledu. Druga odpira snovalcem kadrovskih sprememb politiki, se nanaša na preoblikovanje funkcije vlade tako, da bi predsednik vlač,. r. T mozm namestnik predsedniku države. Ker pa ob kultu osebnosti, ki si ga je na Hrvaškem v zadnjih šestih letih zgradil dr. Franjo Tudman, ni videti »nmner-nega« naslednika, se v zelo ozkem krogu ustavnih sprememb pogovarjajo o sprcmembvdose-danje funkcije predsednika države, ki v svojihtrg-kah praktično drži vse vzvode oblasti. Tako naj bi po novem (morda) predsednika države volili v pdf-lamentu, že prvi Tudmanov naslednik pa bhdeloval r sistemu parlamentarne demokracije, ki je za zd^i na Hrvaškem še popolna neznanka. . Kakorkoli že, novo leto se je na Hrvaškem začelo z vrsto neznank, kako se bo izteklo do konca. Konec koncev je popolna neznanka tudi ztmld^e na Medvedgradu, ki je, kol smo zapisati uvp^i^t, pripadalo grofom Cel/skim, in to zavoljo nejasnega veljavnega denacionalizacijskega zakona, ob katerem je znano edinole to, da hrvaško glavno maslo leži 15° 58'52 '' vzhodno od Greenwich& Tako tudi ob koncu leta, vse drugo pa je praktično nez- \ nanka. PETER POTOČNIK q vestnik, 9. januar 1997 Aktualno doma Prvi prek mostu So Cirila Pucka za kandidata za mandatarja dr. Janeza Drnovška je izrecno kršil sklep izvršilnega odbora SKD. SKD bo ob razreševanju tega primera poskušala ugotoviti, ali ni bil poslanec Pucko glede na dosedanjo lojalnost stranki k podkupili? Prva izredna seja državnega zbora se zaradi »tehničnih težav z ozvočenjem«, kot je povedal njen predsednik Janez Podobnik, ni začela ob napovedanem času. Ob tehničnih motanjah je za preplah poskrbel poslanec Slovenskih krščanskih demokratov, ki je »pet pred dvanajsto« napovedal svoj izstop iz poslanske skupine SKD, v kateri je, ali če hočete, s pomočjo katere se je že tretjič zavihtel med poslance. Samostojni status Toda kakšen status bo imel Pucko v parlamentu? Sam pravi, da samostojni status, vendar se je takoj na začetku seje preselil na mesto 170, na katerem je pred njim sedel poslanec Špindler, ki se je preselil nekoliko nižje. temu koraku prisiljen.« Seveda se je Peterle že takoj po Puckovem izstopu iz stranke hotel sestati z njim, vendar pa ta ni bil dosegljiv, vsaj zanj ne. Povedal pa je še, da stranka ne bo šla za Puckom. Bo šel po njegovih stopinjah kdo drug? Gotovo se to ne bo zgodilo, če bodo poslanci zopet morali podpisovati svoje glasovnice. »Glede na to, da obstajajo sumi, da se glasovi pridobivajo na su- Pol ure pred napovedanim začetkom seje je LDS sklicala tiskovno konferenco, na kateri so zmagoslavno predstavili svojega novega člana, tako imenovani šestinštirideseti glas. Drnovšek je na tiskovni konferenci poudaril, da je dogovor med Puckom in njim izrazito politični, da prestopajoči poslanec Podpira dosedanjo politiko vlade in da izpolnjuje voljo volivcev. Njun dogovor naj bi temeljil na ■usmeritvah politike v prihodnjem obdobju, zmernosti in sredinskosti, ki naj bi vodila do zastavljenih ciljev. Z obžalovanjem ugotavljam Ciril Pucko je v »zagovor« svojega koraka povedal tudi naslednje: »Z obžalovanjem ugota-vljam, da kljub mojemu dolgotrajnemu in večletnemu prizade-Vanju, da bi se v razmišljanju in delovanju stranke SKD kaj spremenilo, do tega ni prišlo. V takšni poslanski skupini ne vidim možnosti za prenovo stranke, ki b' jo morali izvesti zaradi velikega poraza. Moje volivke in voli-vc' Pričakujejo, da se bomo po- slanci obnašali državotvorno in da bomo sposobni preseči strankarske okope. Prepričan sem, da bom s to svojo politično potezo pripomogel k začetku pogovarjanja in dogovarjanja, da bi lahko sestavili sredinsko vlado.« »Nikakor pa si ne morem predstavljati, da sem član stranke, ki pod vprašaj postavlja status manjšine, saj že od nekdaj živim zelo zadovoljen skupaj z njo.« Prav tako je dodal, da se mu dva brata na tako visokih pozicijah ne zdita najbolj primerna. Samo stranko je o tem obvestil šele petnajst minut pred nastopom na LDS-ovski tiskovni konferenci, zato seveda ni mogel povedati, kakšen je odmev na njegov prestop v stranki. Seveda je njegov prestop vzbu-dil tudi sume o možnem trgovanju s t. i. šestinštiridesetim glasom. Pucko je javno obtožil kakršno koli trgovanje oziroma podkupovanje z glasovi, Drnovšek pa je povedal, da sta s Puckom podpisala sporazum v treh točkah o podpori za mandatarstvo. Toda kdaj je bil podpisan dogovor, ni bilo povedano. Drnovšek je povedal, da pred nekaj dnevi, da pa so.z njim vedno dobro sodelovali. »Nikakor pa si ne morem predstavljati, da sem član stranke, ki pod vprašaj postavlja status manjšine, saj že od nekdaj živim zelo zadovoljen skupaj z njo.« Prav tako je dodal, da se mu dva brata na tako visokih pozicijah ne zdita najbolj primerna. Samo stranko je o tem obvestil šele Petnajst minut pred nastopom na LDS-ovski tiskovni konferenci, zato seveda ni mogel povedati, kakšen je odmev na njegov prestop v stranki. Prestavljanje začetka seje je bilo med drugim tudi zaradi tiskovne konference, ki sojo pripravili SKD, na,kateri je bilo čutiti politično mrzlo prho, ki se je poznala tudi v glasu predsednika SKD, ki je med drugim povedal, da seje Pucko postavil v nasprotju z usmeritvijo stranke, sprejeto na kongresu v Škofji Loki, da je »kršil temeljna etična načela, za katera se v politiki zavzemajo SKD. Z opredelitvijo Norija za »pejneze« »Gda majo norci pejneze, balini tržijo,« je stokat ponovila, nauk iz tega pa je sledil: kupuj po Pameti, da ne boš še ti v čredi norcev. Sama Varčna, kot je bila, je desetkrat obrnila denar, Preden gaje dala z rok, a ker je nam otrokom takrat prišel v roke le tu pa tam kak kovanec, Pjene besede takrat niso bile za naša otroška uše-Sa- Sedaj pa seje spominjam, ko gledam napol Prazne police v trgovinah. Kot izropane so. Sloje Vse, drago in ceneno, kičasto in vredno, veliko in majhno, pisano in enobarvno. Prodajalo se je prav VSe, kar so trgovci postavili na svoje police, kar So zavili v celofan ali pa tudi ne, trume norcev pa s° Se valile od police do police, od trgovine do tr-8°vine in brezglavo zapravljale denar. Potem pa naj še kdo pravi, da svet nima de-narja, da revščina trka na vrata, da tisoči živijo s tridesetimi tisočaki in manj dohodka na mesec, da s pomočjo državne podpore živi več kot tride-$et tisoč družin, da živi po ugotovitvah Rdečega križa na meji revščine v naši državi okoli osemse-det tisoč ljudi... Brezglavo predpraznično zapra-''Ijanje na eni strani in prikazovana revščina na dru8i Vendar ne gresta skupaj. Ali pa tudi. »Puste deci veselje, samo inok v leti je prošnje,« so proščenski »balini« prepričevali starše, ki so nam otrokom hoteli dopovedati, da Je nespametno kupovati pisane plastične ure, Ogledalca in »zlate džundže« pa »babike« in za ečke »kunje in auteke«. Mi otroci pa smo po-ern postali močni in še sami napeli isto struno: *Nta, vejpa gnjes je ja proščenje.« Računali S(no, da se bo na ta dan omehčal in laže dal z rok sicer težko prisluženi denar. In kot da je natančno to viselo v zraku tudi v tem predprazničnem nakupovalnem času ali: pustite nam veselje vsaj enkrat na leto, druge dni nam itak ne bo več tako lepo! Trgovci so zabrenkali na to struno in pobrati so znali tako od tistih z debelimi denarnicami kot od tistih s tanjšimi. Ponudba se je namreč glasila: nekaj za vsak žep! Za petičneže so bile porcelanaste novoletne kroglice, za manj bogate skoraj take iz plastike, za petične krznene jope, za tiste druge prav take iz umetnega krzna, za prve slavnostne večerje po hotelih, za druge bogato obložena domača miza z zabavo ob »izbranem« televizijskem programu, za nekatere zlata radgonska penina, za druge tudi skoraj tako dobre penine iz uvoza. Na nikogar niso pozabili, prav vse so znali osrečiti in prav za vse pripraviti ponudbo. Seveda prav od vseh tudi pobrati denar, kolikor ga je pač kdo imel ali pa tudi na način: Kupiš letos, plačaš drugo leto! Trgovci so torej s svojo ponudbo znali zgladiti razlike med tistimi, ki imajo, in onimi, ki nimajo, ali med tistimi, ki imajo več, in onimi, ki imajo manj. Vsaj za praznične dni so imeli vsi, tolažeč se: če si ne morem privoščiti dragega silvestrovanja v hotelu, si lahko ali smem obloženo mizo doma, ali če si ne morem kupiti krzna, si vsaj lahko novo jopo, če sem privarčeval pri pokojnini, lahko razveselim vnuke z igricami, ki si jih želijo ... Ljudstvo na sončni strani Alp si je spet nazdravljalo in se veselilo - brez razlike! MAJDA HORVAT mljive načine /.../, obstaja možnost, da je šlo za način izsiljevanja, ne vem pa, kako bo lahko poslanec Pucko pogledal svojim poslancem in svojim volivcem v oči.« Med vsemi volivkami Pucko zagotovo ne bo dobil podpore, vsaj do takrat ne, dokler, in če mu ne bodo sledili tudi drugi. Da bi potrdil, da njegova odločitev izraža voljo volivcev, se je Pucko skliceval na poslanske kandidate SLS, ki je iz osme volilne enote poslala predsedniku Drnovšek je na tiskovni konferenci poudaril, daje dogovor med Puckom in njim izrazito politični, da prestopajoči poslanec podpira dosedanjo politiko vlade in da izpolnjuje voljo volivcev. Njun dogovor naj bi temeljil na usmeritvah politike v prihodnjem obdobju, zmernosti in sredinskosti, ki naj bi vodila do zastavljenih ciljev. dopis, v katerem so ga pozvali, naj sestavijo koalicijo LDS, SLS in SKD. Res pa je, da vsi ob prihodu Cirila Pucka v parlamentarno dvorano niso bili najbolj srečni. Med obiskovalci je bilo slišati najrazličnejše žaljivke od »prašeč« do »izdajalec«. Ugibanja o mestu, ki bo Pucku pripadlo v morebitni novi koalicijski vladi, pa so seveda vprašanja, na katera še nekaj časa ne bomo imeli uradnega odgovora. Amna Potočnik Kučanovo novoletno darilo Kdo bo tekel častni krog? Zdelo se je, da bodo politiki v prazničnih dneh prizanesli svojemu ljudstvu in ga prepustili veseljačenju. Toda kaj, ko se predsednik države drži predpisanih rokov. Po tistem, ko je odtekel prvi krog - v katerem se je sestal z vodji poslanskih skupin, kot določa 111. člen ustave -, je odtekel še drugega, neuradni krog - v katerem se je sestal s predsedniki parlamentarnih strank, po katerem se očitno še ni mogel odločiti, koga bo parlamentu ponudil za mandatarja nove slovenske vlade - in nato začel še tretji krog pogovorov s predstavniki pomembnih inštitucij, kot so France Arhar, guverner Banke Slovenije, Tone Jero-všek, predsednik ustavnega sodišča, Ivo Bizjak, varuh človekovih pravic, France Bernik, predsednik SAZU, Ivan Kristan, predsednik državnega sveta, in Janez Podobnik, novoizvoljeni predsednik državnega sveta, ni pa pozabil tudi na pomembne ljudi s slovenske scene, kot so nekdanji predsednik parlamenta France Bučar, nekdanji podpredsednik vlade in sedanji predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Jože Mencinger, ter nekdanje člane predsedstva republike Cirila Zlobca, Ivana Omana, Matjaža Kmecla in Dušana Pluta. In kljub maratonskim pogovorom je bilo očitno, da parlamentarne stranke zaenkrat še ne mislijo na morebitne medblokovske »mostove«. Razmerje 45 : 45 je bilo tisto, ki gaje po prvem krogu oznanil Kučan, to resda pomeni, da ni dobil zagotovila posameznih strankarskih predstavnikov, da bo ta in ta podprl drugo stran, čeprav se je šušljalo tudi o tem. Ob neupoštevanju nekaterih zagotovil (tako naj bi Franc Zagožen še na dan razglasitve predlaganega mandatarja predsedniku zagotovil, da imajo pomladniki že 46. glas, kar se na pogovorih seveda ni moglo potrditi), je Kučan res ostal brez kakršnega koli formalnega zagotovila, da bi pomladniški mandatar prišel skozi parlamentarno sito. Da bo o za ali proti predsedniškemu kandidatu odločala pet minut pred dvanajsto tudi najmanjša parlamentarna stranka, SNS, je pa vesoljni javnosti tako oznanil kar njen predsednik. Torej, kdo obljubi več. In po vseh teh maratonskih pogovorih je državljan lahko dobil vtis, da so opravljeni predvsem zato, da se potrdi izbira Drnovška kot tistega mandatarja, ki se zdi po svoji proevrop-skosti najprimernejši za to funkcijo. Res je, daje LDS dobila na volitvah največ glasov, toda res je tudi, da je na referendumu za spremembo volilnega sistema dobil njihov predlog okrog 25 odstotkov, predlog ene od pomladniških strank, SDS, pa skorajda 45 glasov. Še vedno premalo, da bi referendum na neki način kazal voljo slovenskega ljudstva? Zato 30. decembra, ko je Kučan razglasil svoj predlog za mandatarja, skorajda nihče ni bil presenečen. Odobravanje ali neodobravanje je pač izhajalo iz simpatiziranja s to ali ono stranko. Jasno je, da Kučan ni dobil zagotovila, da bo prihodnji mandatar lahko sestavil stabilno vlado. To bi dobili, kot je povedal v enem od radijskih intervjujev, če bi vladno koalicijo sestavljali dve najmočnejši stranki, v katero bi torej LDS in SLS pritegnili še eno, dve ali več drugih strank. Toda, da bi v politiki zmagala čista kombinatorika? Janez Podobnik je v petek, 3. januarja, dobil v roke predsednikovo odločitev in v tednu dni, če se bo državni zbor držal poslovnika, bo znano, ali Drnovšek bo ali ne bo. In kaj se bo zgodilo, če pade na volitvah tudi Podobnik mlajši, ne glede na formalno nespornost kandidature (saj bratske vezi ne morejo biti formalna ovira za konstituiranje stabilne vlade)? Bo v tretjem krogu s pomočjo parlamentarnih strank in predsednika določen t. i. tehnični mandatar? O tem, ali so bili v tretjem krogu pogovorov tudi možni tehnični mandatarji, kot je npr. Arhar ali Mencinger, pa lahko samo špekuliramo, predvsem po Kučanovem zagotovilu, da seje z njima pogovarjal o vplivu nestabilne vlade na stabilnost tolarja pa ekonomskih odnosih Slovenije v mednarodnih tokovih itd., nikakor pa ne o možnem prevzemu mandatarske funkcije. Bog nas blagoslovi Očitno je, da tudi blagoslovitev poslancev, ki sojo na dan državnosti izvedli v ljubljanski stolnici - pa ne na predlog najbolj črne stranke, torej SKD, temveč na predlog SDS -, pomladnikom ni pripomogla k zmagi njihovega predloga. Diplomatske strune cerkve so nedeljsko mašo tudi preoblikovale iz posvetitve poslancev v mašo za domovino, na katero sta prišla Janez Janša in Janez Podobnik, začuda pa je manjkal predsednik krščanskih demokratov in predsednik ljudske stranke. Vprašanje pa je, ali lahko po udeležbi na domovinski maši sklepamo o trdnosti pomladnikov v »skupni veri« in ali pobuda SDS vendarle ne kaže zaenkrat še vse prej kot glasnega simpatiziranja dela cerkvenih dostojanstvenikov s to stranko. Da se bo zgodilo kaj očitnejšega, pa bomo morali počakati najbrž tudi na novega nadškofa. A. POTOČNIK Mea culpa! V ihti sestavljanja »Evropske priloge«, ki je bila del prve letošnje številke Vestnika, nam v kolofonu priloge ni uspelo zapisati imen avtorjev spremljajočih fotografij. Cenjene bralke in bralci Vestnika, dovolite torej, da se zaradi nastalega - neopravičljivega - »lapsusa« posipljemo s pepelom, avtorjema fotografij Nataši Juhnov in Juretu Zaunekerju pa obljubimo, da se kaj podobnega ne bo nikoli več zgodilo. 4 vestnik, 9. januar 199 —— ospodarstvo Gradnje po novem zakonu Povezanost projektiranja, tehničnega svetovanja in gradnje 9. novembra 1996 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, ki ga je sprejel Državni zbor na seji 10. oktobra, v Uradnem listu RS pa je bil objavljen v 59. številki 25. oktobra 1996 Večina sprememb Zakona o graditvi objektov (ZGO) je bila potrebnih zato, ker je Ustavno sodišče razveljavilo del 50. člena veljavnega zakona iz 1986. leta, češ da čezmerno omejuje svobodno gospodarsko pobudo pri opravljanju projektiranja in gradbene dejavnosti, zaradi česar so se pojavile zakonske praznine in določene nejasnosti. Posledice so čutili naročniki del, saj pri opravljanju poslov ni bilo zagotovoljene ustrezne varnosti - številna slabo izvedena dela so ostala nepopravljena in nekaznovana. Ukinitev družbene lastnine je v marsičem vplivala predvsem na gradbeništvo. Tudi stari Zakon o standardizaciji iz 1984. leta (na katerega se navezuje novi ZGO) je temeljil na družbeni lastnini v obdobju družbenega planiranja, zato je bilo potrebno marsikaj črtati in spremeniti; ekonomska upravičenost naložbe je sedaj stvar investitorja, zasebnemu sektorju tega ne more nihče predpisovati, za porabnike proračunskih sredstev pa se to določa s finančnimi predpisi. Odslej bo bistvena skrb za kakovost gradnje (projektiranje, tehnično svetovanje in opravljanje gradbene dejavnosti je potrebno povezati z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti), projektanti pa bodo individualno odgovarjali v okviru inženirske zbornice (zbornica se bo ustanovila na podlagi sprejega zakona ZGO in bo najverjetneje skrbela tudi za izdajo licenc in dovoljenj za opravljanje dejavnosti). Bistvena novost naj bi bila tudi združitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, kar ne pomeni, da se bodo prostorske in gradbeno-tehnične presoje enostavno ukinile ali zanemarile, ampak bo to sedaj potekalo v okviru enega upravnega postopka. Enotno gradbeno dovoljenje bo moralo vsebovati tako sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora kakor tudi gradbeno dovoljenje po ZGO. Prihodnji investitorji se seveda sprašujejo, kje in kako bodo dobili to enotno dovoljenje, predvsem pa kako dolgo bodo morali čakati nanj in koliko jih bo vse to stalo. Vsi upajo, da bo odslej pridobitev teh dovoljenj potekala hitreje, saj ne bo potrebno čakati najprej na lokacijsko in nato še na gradbeno dovoljenje. Toda ali imamo dovolj usposobljene kadre za takšno delo? Jih ne bo potegnila zasebna sfera, predvsem sedaj, ko se bodo morali projektanti, statiki, gradbeni tehniki ter drugi strokovnjaki za izvajanje del primerno organizirati? Še bolj vprašljivo pa je izvajanje na. zora, saj je znano, da inšpektorji že sedaj - kljub bolj ali manj ustreznim predpisom - niso mogli biti dovolj učinkoviti. BERNARDA B. PEČEK V Muri so lansko poslovno leto sklenili uspešneje kot predlansko Več lastnih blagovnih znamk Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 3 odstotke, proizvodnih delavcev pa tudi v prihodnje ne bodo na novo zaposlovali Poslovno leto 1996, ki se je pravkar izteklo, je bilo težko, pravijo v soboški Muri, vendar so ga navkljub vsemu uspešno sklenili. V letu, ki je za nami, so bile razmere tako na domačem kot na tujem trgu zaostrene, domača ekonomska politika pa je uničujoče vplivala predvsem na izvoznike, zatrjuje direktor Božo Kuharič, ki za lansko leto trdi, da je bilo uspešnejše od predlanskega, čeprav plana, ki so si ga zastavili, niso v celoti uresničili. Tudi v letu 1996 je glavna skrb veljala prodaji proizvodnih zmogljivosti, ki kar 95-odstotno delajo za izvoz, podatki pa kažejo, da je prodaja konfekcije na zahodu v lanskem prvem polletju padla za 6 odstotkov in pol. Padanje se je nadaljevalo tudi v drugem polletju, po nekaterih napovedih pa je letos pričakovati še nadaljnji 10-odstotni padec. Ohranjanje polne proizvodnje in zaščita delovnih mest sta Muri v letu 1996 uspevala tudi na račun razvijanja in krepitve franšiznih trgovin ter večje prodaje lastnih blagovnih znamk. S temi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi v letu 1997, medtem ko pri iskanju notranjih rezerv velikih možnosti nimajo, saj so že doslej skušali maksimalno izkoristiti lastne rezerve. Stroške obvladujejo na planiranih ravneh, pri tem pa poudarjajo, da so te stroške načrtovali na nižji ravni kot v prejšnjih letih. Če so leta 1995 na zunanjih trgih prodali le za 3 milijone mark lastnih blagovnih znamk, je tovrstna prodaja lani dosegla 9 milijonov mark, na domačem in tujem trgu skupaj pa so prodali za 60 milijonov mark lastnih blagovnih znamk. V Muri so v lanskem letu ustvarili za 135 milijonov mark klasičnega in 42 milijonov mark marketinškega izvoza, kar je več kot pred letom, takšne rezultate pa so dosegli ob 3-odstotni nižji zaposlenosti. Navkljub temu pa Mura še naprej ostaja največje slovensko proizvodno podjetje z okoli 6.200 zaposlenimi, čeprav je pričakovati, da se bo zaposle- nost tudi v tem podjetju še zmanjševala. Lani je iz Mure odšlo okoli 200 delavcev, nadomestili sojih le tretjino, in to v glavnem strokovni in tehnični kader, medtem ko proizvodnih delavcev ne zaposlujejo. Nekatere makroekonomske težave, na katere vodstvo podjetja že ves čas opozarja, se nadaljujejo. Popolna finančna nedisciplina na domačem trgu pušča posledice v likvidnostnem položaju podjetja, razkorak med tečajem in inflacijo pa jim odžira prihodek. Na račun slednjega so v Muri samo lani izgubili okoli 4 milijone mark, v zadnjih treh letih pa kar 20 milijonov mark. V takšnih razmerah je sevei trpel tudi standard delavcev, t< prav v podjetju trdijo, da soj polnjevali vsa določila iz kok tivne pogodbe. Leto, ki se začenja, jim ne 4 voljuje brezbrižnosti, saj po bes dah Boža Kuhariča na zunar. trgih še ne pričakujejo izbo! šanja. Kljub napovedanemu S daljnjemu padcu prodaje teksti na zahodnih trgih v Muri te p® bleme uspešno premeščajo, Plf izvodne zmogljivosti za pon# in poletje imajo prodane, k# pa, da tudi do konca leta z nj® vo prodajo ne bo težav. Krepi11 prodaje lastnih blagovnih zna® bo tudi v letu 1997 veljala pose’ na skrb, za dosego tega cilja f bodo tudi načrtno širili mrež1 franšiznih trgovin, katerih števil' naj bi se letos povečalo za H šnih deset. Tovrstne trgovine s imajo oziroma jih načrtujejo1 Češki, Madžarski, Poljski, Sij vaški, BiH, Hrvaški in Sloveni' pravijo pa, da trgov ne bodob stveno širili, pač pa bodo skušt kar najbolj temeljito obdelati1' ste, na katerih so že navzoči. . LUDVIK KOVA1 PRER0K0VADJE POKLIČITE 090 4215 Zaupen pogovor z .vedeževalto. Cena pogovora j« 156 SIT/minuta. inARAVTO Prodajata zemljišča 10. januarja bo javna dražba zemljišč nekdanje Avtoradgone, za katera je sprejet zazidalni načrt Konec decembra je bilo v slovenskem dnevniku objavljeno obvestilo, da se po sklepu skupščine ARCONTA in ARAVTA razpisuje javna dražba za prodajo nepremičnin - zemljišč, ki so stavbne parcele. Menda je precej zainteresiranih velikih trgovskih in drugih podjetij že »vrglo oko« na najprimernejše lokacije, toda presenečenja so na javnih dražbah vedno mogoča, saj bi moralo veljati pravilo, »kdo da več«. Javna dražba se razpisuje za tri parcele v katastrski občini Mele, in sicer je prva zelenica s površino 1057 m2z izklicno ceno 35.160 DEM; druga parcela je prav tako zelenica in meri 171 m2 z izklicno ceno 5700 DEM, najbolj zanimiva pa je verjetno tretja parcela, njiva površine 2052 m2 in z izklicno ceno 68.260 DEM, saj se bo lahko prodajala po delih. Velja si zapomniti nekatere pogoje, in sicer da prodajalca vse pravice iz zazidal- nih načrtov prenašata na kupce skupaj z drugi"1 pogoji občine in za nadaljnje postopke ne pre^ mata nobenih odgovornosti. Kdor bo torej pare# kupil in hotel tukaj postaviti nakupovalni cent# bencinsko črpalko ali obratovalnico, bo m°ra izpolnjevati občinske pogoje, pa najsi gre za cisfl Ino napravo ali druge zahteve. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in11 žične osebe, ki so predhodno plačale varščin0’ višini 10 odstotkov od izklicne cene. Kupci bodi morali pogodbo skleniti najkasneje v petih do# po končani dražbi, kupnino pa poravnati takoj P1 veljavnosti pogodbe. 10. januar bo torej lahko odločilno sprem011’ nadaljno usodo Gornje Radgone, škoda le, da11 med pogoji tudi zapisano, da imajo prednost Pl> djetja s sedežem v središču mesta. Tiskovna konferenca soboškega Telekoma V Pomurju zvoni že 30 tisoč telefonov! Telekom Slovenije si v zadnjem obdobju zelo prizadeva za čim hitrejši razvoj telekomunikacijske infrastrukture. Telekom Slovenije si v zadnjem obdobju zelo prizadeva za čim hitrejši razvoj telekomunikacijske infrastrukture. Kot je poudaril generalni direktor mag. Adolf Zupan, so letos ustvarili skoraj tri milijarde tolarjev dobička, kar je omogočilo številne nove telefonske priključke. Pri tem je gotovo velikega pomena podatek, po katerem so ravno te dni v okviru Poslovne enote Murska Sobota, ki zajema celotno območje Pomurja, vključili tridesettisočega telefonskega naročnika. To je Darinka Hozjan s Hotize, ki so jo ob tej priložnosti nagradili s telefonskim aparatom in enoletno brezplačno naročnino za telefonski priključek. Kot je na tiskovni konferenci dejal pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenije Jožef Kavaš, ki vodi poslovno enoto v Murski Soboti, »30 tisoč te- lefonskih naročnikov za celotno Slovenijo ni kaj dosti, vendar pa je za Pomurje to res lep dosežek. V Poslovni enoti Murska Sobota smo letos zgradili 4.214 telefonskih priključkov. Tako dosegamo v letu 1996 planska predvidevanja in jih celo presegamo, zlasti pri vključevanju telefonskih naročnikov, kjer je indeks 103. Sprva smo načrtovali 3.800 priključkov, med letom smo z rebalansom plana zapisali 4.080, dosegli pa 4.214. S tem načrt gradnje naložb povsem izpolnjujemo, saj z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v preteklih letih vključevali dosti manj telefonskih naročnikov kot letos. Tako smo leta 1994 vključili le 1.500 telefonskih naročnikov, v letu 1995 smo dosegli 2.090, letos pa še za dodatne 103 odstotke več. Mislim, daje razvoj telekomunikacij na našem območju izrednega pomena ne samo za razvoj Telekoma in njegovo gospodarnost, ampak predvsem za razvoj naše regije in gospodarstva ter drobnega gospodarstva. Prav na teh področjih so ogromne potrebe ne le po telefoniji, ampak tudi po drugih dodatnih storitvah.« Mag. Adolf Zupan pa je z veseljem ugotovil, da je »zadnji dve leti, odkar je organiziran Telekom, dan ustrezen poudarek tudi razvoju Poslovne enote Murska Sobota, in sicer tako po obsegu naložb kot po drugih kazalcih, pri čemer je bila velika »lakota« po telefonskih priključkih. Tuje bila težavnost gradnje še posebno spremljana z velikimi prispevki prebivalstva v preteklih letih. Žal se temu tudi v iztekajočem se letu ne moremo v celoti izogniti, čeprav je položaj precej lažji. Načrtujemo, da bi nekako do konca leta 1998, deloma pa še v letu 1999, kar najbolj pokrili potrebe po telefonskih priključkih v večjem delu Slovenije.« Velikost letošnjega dobička je morda zavidljiva za domače gospodarske razmere, vendar pa bistveno premajhna glede na vrednost načrtovanih naložb. Tako je Telekom letos vložil v razvoj in posodobitev telefonskega omrežja 20 milijard tolarjev, prav tolikšen znesek pa načrtujejo tudi v prihodnjem letu. Pri tem bo na Pomurje odpadlo 876 milijonov SIT. S pospešenim vlaganjem v razvoj telefonije naj bi v državi do leta 1999 dosegli 40 telefonskih priključkov na sto prebivalcev, medtem ko bi do konca leta 1998 vse zastarele telefonske centrale zamenjali z digitalnimi. Samo letos je Telekom zgradil 53 tisoč telefonskih priključkov, od tega 4.600 v Pomurju. Kljub temu pa je naša pokrajina še vedno na repu razvitosti med slovenskimi regijami. Na račun večjega vlaganja na našem območju - vrednost letošnjih naložb v Pomurju je nekaj več kot milijardo tolarjev - se ta zaostanek zmanjšuje in je letos prvič manj kot 30-odsto-ten. Tako je v letu 1995 prišlo na sto prebivalcev 19,3 telefona, v letu 1996 pa že 23. MILAN JERŠE Kmetijska zadruga Panonka Prodali zadružno blagovno hišo V Kmetijski zadrugi Panonka, o težavah katere smo v preteklosti že veliko pisali, nadaljujejo s programom dezinvestiranja in prodajo tistega premoženja, ki za delovanje zadruge ni nujno potrebno. ; Potem ko so doslej že prodali svoje deleže v nekaterih živil-skopredelovalnih podjetjih in delnice v LB Pomurski banki, so v preteklih dneh sklenili tudi kupčijo za prodajo zadružne blagovne hiše v Kocljevi ulici v Murski Soboti. Kot smo zvedeli, do sklepa naše redakcije pogodbe o prodaji sicer še niso podpisali, vendar je za to že vse nared. Za 320 milijonov tolarjev naj bi tako lastnika stavbe na Kocljevi postala HKS KZ Panonka in Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije. Sedanje zadružne trgovine bodo še naprej ostale v teh prostorih, vendar bodo zanje morale plačevati najemnino. Po besedah direktorja Panonke Jožeta Nemeša je tovrstna odločitev o prodaji dokaj dobra, saj bo blagovna hiša tako še naprej ostala v lasti zadružnega sistema, če se bodo razmere v Panonki sanirale, pa bi prostori ponovno lahko postali last zadruge. Na zadnjem občnem zboru Panonke v lanski jeseni so zadružniki sprejeli tudi sklep o reorganizaciji kmetijske zadruge in ustanovitvi novih splošnih kmetijskih zadrug. Nova oblika organiziranosti naj bi zaživela že z novim letom, vendar do tega ni prišlo. I Zadružniki so pri sprejemanju tovrstnega sklepa verjetno spregledali nekatera določila Zakona o zadrugah, zlasti tista, ki govorijo o prenehanju zadruge. 47. člen tega zakona namreč določa, da za- j druga med drugim preneha, če se razdeli na več novih zadrug, njeni pravni nasledniki so vse nove zadruge, vendar pa te nerazdel- ' no, torej solidarno odgovarjajo za obveznosti zadruge, iz katere so ‘ I nastale. Ustanovitev novih kmetijskih zadrug torej ni tako enostavna, kot so si predstavljali nekateri, še zlasti ne takrat, ko se nove I zadruge potegujejo za premoženje zadruge, ki naj bi prenehala delovati. L. KOVAČ I vestnik, 9, januar 1997 5 ospodarstvo Stečaj Elrada Elektronike prestavljen Pisma, anonimna pisma, telefonski klici, tožbe in grožnje v boju za Elradovo nasledstvo -Vključenih čedalje več dejavnikov, »kuharji« pa vedno bolj živčni strani, kajti poleg stečajnega upravitelja dr.Štefana Ščapa, sedanjega vodstva Elrada Elektronike (EE), ki ga predstavlja Branko Sagaj, in Podjetja Elrad International (ustanovljeno 1996. na temeljih Renita v Ljubljani), ki je decembra kupilo opremo za izdelavo regulacij in satelitskega programa, se je pojavila tudi četrta stran. Tik pred koncem leta smo nekateri novinarji prejeli zapisnik Skupščine Elrada, d. d., z datumom 14. 12. 1993, ki naj bi dodatno razkril, kako zelo se nekateri sprenevedajo, ko govorijo o tem, da niso vedeli za resnično finančno in materialno stanje. foto.: JURIJ Alije res, da so ravno Sagaj, Repič, Barbarič, Zelko in drugi hodili snubit Ščapa za stečajnega upravitelja in z njim pripravljali scenarij za stečaj PS Elrad (za nagarado pa bi dobili vodilno mesto), ne vemo. Prav tako ne moremo trditi, da ima stečajni upravitelj najraje samega sebe in daje zato tudi predlagal stečaj sedanje EE, saj bi si s tem za dve leti podaljšal dobro plačano mesto stečajnega upravitelja. Res pa je, da se je senat soboškega okrožnega sodišča izjemoma odločil, da kljub predlogu za uvedbo stečajnega postopka le-tega še ne ho sprožil; razlog naj bi bile trditve vodstva EE v pritožbi, da podjetje ni plačilno nesposobno in da n> Prezadolženo, hkrati pa zahteva revizijo knjigovodskega stanja. Takšna revizija, ki naj bi jo opravila dr. Ludvik Toplak in dr. Ši- me Ivanjko z mariborske univerze, pa prav gotovo mnogim ne diši, najmanj pa stečajnemu upravitelju, kajti prav lahko bi se v razkritju morebitnih tukajšnjih nepravilnosti oglasili tudi drugi, ki so bili oškodovani v podobnih scenarijih stečajnih postopkov. Verjetno pa ni brez odmeva niti pravno mnenje odvetnika Cirila Logarja (verjetno je eden redkih odvetnikov v Pomurju,.ki ne opravlja poslov za dr.Štefana Ščapa), ki je prepričan, da uvedba stečajnega postopka upnikom ne bi prinesla nič dobrega. Branko Sagaj še vedno trdi, da podjetje v svoji bilanci še danes nima zavedenih obveznosti iz naslova prisilne poravnave in še danes nima podlage za tako vknjižbo, prav tako pa zatrjuje, da podjetju oziroma vodstvu v začetku njene proizvodnje ni bilo znano, da ima svoje lastne prostore, zato se res postavlja upravičen dvom, koga In zakaj zavaja dr. Sčap, saj sedaj trdi, da smo sami silili na lokacijo v Gornjo Radgono, po drugi strani pa je za naše lastne prostore s podjetjem sklenil najemno pgodbo. Šele pri sestavi zaključnega računa za leto 1994 se je ugotovilo, da podjetje ne more obstajati brez ustanovnega vložka, in šele takrat je vodstvo izvedelo, da ima v ustanovnem vložku tudi proizvodne prostore na lokaciji v Mele h ... Zapisnik z dne 14.12.1993, ki sta ga v imenu članov Skupščine Elrada, d. d., podpisala finančni direktor Slavko Gabrovec in predsednik skupščine Branko Sagaj, ima nekoliko nenavaden naslov: Razpad poslovnega sistema Elrad. V njem sta predstavljeni primerjalni možnosti dveh predlogov nadaljevanja proizvodnje: 1. vršilec dolžnosti generalnega direktorja Karel Sapač je predlagal ustanovitev podjetja »Elrad International«, katere ustanovitelj in lastnik bi bila občina oziroma IS SO G. Radgona; glavna slabost tega predloga naj bi bila ta, da bi Soboška čistilna naprava je morali najeti proizvodne prostore, zaposleni ne bi mogli lastniniti podjetja, bili bi navadni »mezdni delavci«, upniki bodo dobili manj, v finančno-ekonomskih analizah pa niso posebej prikazani stroški najema poslovnih prostorov, opreme, surovin /.../ Skupščina Elrada, d. d., je predlagala poslovanje v okviru »Elrada Elektronike« /.../ podjetje je bilo v stečaju: Sedaj ima premoženje, vendar nima proizvodnega programa. Tudi za to podjetje velja, da mora manjkajoče oz potrebne poslovne prostore, opremo, surovine itd. najeti pri stečajnem upravitelju. Glede na to, da bo lastnik podjetja Elrad Elektronika podjetje »Elrad v stečaju«, bo podjetje lahko najelo vse potrebno pod ugodnejšimi pogoji, saj bo morebitni dobiček pripadal podjetju »Elrad v stečaju« /.../ ko bo 100-odstotno poplačalo stečajne upnike, bo podjetje normalno poslovalo naprej. Njegovi delavci bodo postali delni lastniki podjetja in ne bodo samo mezdni delavci /.../. V uvodu zapisnika je še pojasnilo, ki je morebiti pomembno za nadaljevanje razprave o tem, kaj je kdo vedel ali ni vedel: Novega podjetja namreč ni potrebno ustanoviti, saj je mogoče organizirati proizvodnjo vseh programov, za katere ima podjetje naročila oz. pogodbe, v okviru podjetja Še ena obrtna cona v Murski Soboti V Murski Soboti nastaja nova obrtno-trgovska cona pri Agroservisu, katere površina je 17 hektarjev. Trenutno poteka na območju med Tišinsko ulico, Starim Do-blom, Kroško ulico in razbremenilnim kanalom komunalno opremljanje, ki naj bi ga končali v prvih mesecih letošnjega leta. V prvi fazi načrtujejo urejanje približno 4 hektarjev zemljišč z vso potrebno infrastrukturo, kot so vodovod, kanalizacija, elektrika, cesta in ptt-povezave, za že znane vlagatelje, to so Avtosalon Posedi, Petrol, Tipo Meško in Emona Merkur. V ta namen je sklad stavbnih zemljišč odkupil 65 arov zemljišč. Medtem je sprejeta tudi sprememba zazidalnega načrta za 13 hektarjev površin, kjer investitor še ni znan, pa se bodo prilagajali potrebam. Velja še omeniti, da so dela oddali najugodnejšemu ponudniku, in sicer podjetju Nigra iz Murske Sobote, za izvedbo in organiziranje nove cone pa Družbi za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote. Tako je bilo oktobra lani pridobljeno ustrezno gradbeno dovoljenje, prav tako pa so bila do takrat rešena vsa premoženjsko-pravna vprašanja. S tem je lahko izvajalec začel z deli novembra, pogodbeni rok pa je trimesečni. To po-meni, da bo nova obrtno-trgovska cona v Murski Soboti zaživela še to pomlad. Prva faza komunalnega opremljanja omogoča nadaljnje širitve cone, zato so z lastniki preostalih parcel opravili konkretne pogovore. Poleg tega je sklad stavbnih zemljišč k sodelovanju pritegnil tudi regionalni pospeševalni center za malo gospodarstvo. Ob vsem tem pa ne kaže prezreti, da bo z razširitvijo obrtne cone sever pridobljenih 10 hektarjev novih površin za razvoj malega gospodarstva. V tej coni načrtujejo trgovske, obrtno-proizvodne, storitvene, gostinske in skladiščne dejavnosti. Dodatne možnosti se pojavljajo tudi z gradnjo mestnega jedra. Na šestih hektarjih bo ob zgradbah javnega pomena precej možnosti tudi za gradnjo trgovsko-poslovnega centra. Svoj interes bi morali najti tako domači kot tudi tuji vlagatelji. M. JERŠE ogromen zalogaj Letošnja največja naložba v Mestni °bčini Murska Sobota je prav gotovo °bnova čistilne naprave, ki bo stala 2^£og 180 milijonov tolarjev. _ . polovica tega zneska bo šla za zdajšnjo prvo etapo gradnje lik rzeva'ne8a bazena, kije najzahtevnejši poseg. Tako je zlasti zaradi ve-ield . ne (U metrov) omenjenega bazena, kar so premostili z zabijanjem Dnj^ih. zagatnih sten 'n gradnjo vodnjakov, ki s stalnim črpanjem znižujejo st tL nieo' ^er predstavlja prva etapa gradnje čistilne naprave kar 10 od-.... . hotnega proračuna mestne občine, so se prijavili na javni razpis za inf °"*tev sredstev iz republiškega proračuna za financiranje komunalne rastrukture lokalnih skupnosti. Na ta način so uspeli iz državnega pro-»na dobiti nekaj več kot 40 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Ta . ar bodo porabili za obnovo čistilne naprave oziroma gradnjo zadrtega bazena. Strokovnjaki so namreč ugotovi-’> da zdajšnja čistilna naprava za-radi spremenjenih okoliščin, ki so Posledica novega mestnega komunalnega omrežja, priključevanja kanalskega omrežja iz primestnih naselij, povečane obremenitve in demografskega razvoja, ne zagota-v’ja ekoloških, okoljevarstvenih, gospodarnih in tehničnih rešitev za Rajanje odpadnih meteornih in ‘ekalnih voda. Zato je nujna obnova čistilne naprave s povečanjem Zrnogljivosti od 30.000 na 45.000 ekvivalentnih enot. Sicer pa bo zadrževalni bazen omogočil, da se Ptitekajoče kritične količine raznih odplak ne bodo neposredno izliva-e v Ledavo, ampak se bodo v pretočnem bazenu s stransko vezavo Vll1esno akumulirale, s čimer bo ?ravnan dotok v čistilno napravo. 4 zadrževalnim bazenom, ki bo zajemal 1.680 kubičnih metrov Površine, in z zapornimi loputami, 1 so nameščene v zdajšnjem ločil-nern bazenu, bodo celotni kanali-Zac'jski sistem obvarovali pred visokimi vodami potoka Ledava. V drugi etapi naj bi zgradili še ločilni objekt oziroma preprpa-lišče, ki bo nekakšen povezovalni člen med zadrževalnim bazenom in čistilno napravo. Takrat predvidevajo tudi gradnjo strojne opreme, za kar so zagotovili 16 milijonov SIT iz republiškega proračuna. Spodbudno je, da sta obe etapi že pred koncem. Trenutno potekajo meritve in testi o prepustnosti betonskih sten ter kontrola sider (na- Za obnovo čistilne naprave za odpadno vodo je poskrbelo podjetje VGP Mura iz Murske Sobote skupaj s podjetjema iz tujine, to sta Biiro dr. Lengyel z Dunaja in Biiro dipl. ing. Machowetz iz Linza. Poleg tega so bili izdelani tudi idejni projekti, ki so bili poslani v revizijo podjetju Hidroin-ženiring iz Ljubljane. Elrad Elektronika, ki ima tudi lastno premoženje - po sedanji knjigovodski vrednosti 70.518.982,79 SIT - in ga sestavljajo zgradbe, oprema, material, rezervni deli, polizdelki itd. BBP polnitev bazena in postopna ustavitev črpanja iz vodnjakov, kar povzroči dvig podtalnice in pojav vzgonskih sil). Ko bodo dela končana, bo celoten zadrževalni bazen pod zemljo, nad njo pa bodo le jaški, skozi katere bodo lahko zamenjavali strojno opremo. Na levi strani potoka Ledava pa poteka gradnja prečrpavališča. Z njegovo pomočjo bodo prečrpavali odpadne vode iz t. i. industrijskega zbiralnika za obrno cono Murska Sobota sever v zadrževalni bazen. Za to naložbo so dobili 3,8 milijona tolarjev nepovratnih sredstev iz republiškega proračuna. MILAN JERŠE Kuharice v Terme Lendava V teh dneh bo Nafta Lendava rešila vprašanje statusa trinajstih delavk družbene prehrane, ki stavkajo že od petega decembra in katere so od GG Tura zaradi prekinitve pogodbe o prevzemu dejavnosti spet prešle v Nafto. Med petimi ponudniki za prevzem dejavnosti in delavk bodo izbrali najprimernejšega, največ možnosti za to pa naj bi imele Terme Lendava. Delavke in dejavnost je Nafta pred dvema letoma s pogodbo prenesla na novega lastnika. Prevzelo jih je podjetje Ing Gra, nato pa eno od družinskih Sakačevih podjetij GG Tur, ki pa do delavk ni izpolnilo obveznosti po kolektivni pogodbi. Te so začele stavkati, tako da so zaposleni v Nafti in nekaterih drugih podjetjih ostali brez tople malice. Lastniki podjetja GG Tur stavkovnih zahtev niso izpolnili, zato je podjetje Nafti pre- dlagalo sporazumno prekinitev pogodbe, podpisane za pet let. MH Konsi dela Kobiljanska občina je v stečajnem postopku podjetja Kobitex odkupila strojno opremo podjetja, po zagotovilih stečajnega upravitelja Utoka pa bo postala tudi lastnica stavbe, saj je stečaj kamniškega podjetja končan. Z zasebnim podjetjem iz Celja v lasti Boža Hrboke in Toma Kruhka se je občinsko vodstvo konec lanskega leta tudi dogovorilo o prevzemu proizvodnje, tako da je družba Konsi v prostorih nekdanjega Kobitexa z delom uradno začela tretjega januarja. Z zaposlitvenega zavoda so najprej sprejeli na delo petnajst delavk, medtem ko jih je skupno na usposabljanju petindvajset, petnajst v prvi in deset v drugi izmeni. Usposabljanje je potrebno zaradi drugačnega proizvodnega programa in zaradi dela za drugega naročnika, je v pogovoru povedal direktor družbe Konsi Božo Hr-boka. Šivali bodo avtomobilske prevleke, vendar iz blaga in za drugi tip vozila. In kdaj naj bi v novonastali družbi zaposlili napovedanih trideset delavcev? Delavcev ni mogoče dobiti, je povedal sogovornik, saj bi jih v dveh izmenah zaposlili štirideset. Toliko zaposlenih bi jim zagotavljalo tudi rentabilnost proizvodnje. Zato se z Zavodom za zaposlovanje že pogovarjajo o skupnem usposabljanju potrebnih delavcev. MH Drugo soglasje za ARCONT in ARAVTO ARholdinga ni več Po treh letih se je »šolski primer« nadvse zapletenega lastninjenja vendarle končal, saj so nasledniki Avtoradgone 24. decembra 1996 prejeli drugo soglasje k programu lastninjenja. Direktor ARCONTA Branko Kurbus medijem ni poslal verjetno še nobenega obvestila s takšnim veseljem in ponosom kot prav tega, ki smo ga prejeli 6. januarja, in sicer, da so po treh letih pridobili soglasje k programu lastninjenja. Zato v programu lastninjenja ukinjajo Arholding, tako da v razmerju 60 : 40 razpade in se priključi ARCONTU in ARA-VTU. Lastninjene nekdanje Avtoradgone oziroma njenih dveh hčera je opravljeno z notranjim odkupom - vloženimi zadolžnicami manj prejetih plač zaposlenih in nekdanjih zaposlenih v letih 1990-1992. Zaradi neplačanih prispevkov je pokojninski sklad pridobil še dodatne delnice. Struktura kapitala po lastninjenju bo v družbi ARCONT naslednja: 36-odstotkov lastnine odpade na delavce, 53 na sklade in 11 odstotkov na LB Pomursko banko. Skladi so’udeleženi v strukturi tako, da ima največji delež delnic Pokojninski sklad (čez 26 %), nato Sklad za razvoj (17 %) in Odškodninski sklad skoraj 9-odstotkov. V ARAVTU je lastninska struktura malenkost drugačna. Tam odpade na delavce le 33,95-odstotka kapitala (10,78 % z interno delitvijo in 23,17 % z notranjim odkupom), skladi so dobili v last 50,30 % kapitala (Pokojninski sklad 25,03%, Odškodninski sklad 8,42 % in Sklad za razvoj 16,85 %), LB Pomurska banka je v AR AVTU lastnik kar 12,53 % kapitala, Zavarovalnica Triglav M.Sobota pa 3,22 %. Morebiti pa je res pomembnejši podatek, da so v ARCONTU v letu 1996 za kar 18-odstotkov presegli fizični plan poslovanja in naredili čez 3000 bivalnih enot. Z olastninjenjem se začne novo poglavje v življenju naslednikov Avtoradgone; prva stran se bo obrnila v petek, ko bo javna dražba zemljišč ob novi bencinski črpali na Meleh. BERNARDA B. PEČEK Velikopolanska konfekcija Lastnik znan ta mesec? Za Industrijo konfekcije Velika Polana je bila zadnje dni novembra v dnevnem časopisu objavljena Objava o zbiranju ponudb za najugodnejšega ponudnika za nakup podjetja v stečaju. Zainteresirani kupci naj bi bili o odločitvi stečajnega senata obveščeni trideset dni po končanem razpisnem roku, slednji pa je bil petnajst dni od objave. To pomeni, da bi najpozneje sredi januarja že lahko izvedeli za ime novega lastnika velikopolanskega podjetja, če ga bodo seveda izbrali. Kuvert s ponudbami zainteresiranih kupcev po besedah predsednika stečajnega senata Emerika Benka še niso odprli. Čeprav je odločitev o najugodnejšem ponudniku zadeva sodišča, upniki vendarle lahko pričakujejo, da se bo pri tem upoštevala tudi njihova beseda. MH 6 vestnik, 9. januar 1997 sociala, šolstvo, zdravstvo Domsko varstvo starih Samo denar ne odkupuje Kar kapljajo predlogi novonastalih občin, da bi si vsaka v svoji občini postavila dom za stare, in o tem začno občinski sveti zelo resno razpravljati. V vsaki občini dom za starejše? Nespametno, nepotrebno, pretiravanje v želji, imeti vse, kar imajo veliki, država za vse nima denarja, premajhni domovi niso gospodarni... Vse to so morda umestne pripombe proti, vendar le ne gre prezreti, da so občinski predlogi upravičeni, saj vidijo ljudi, ki bi bili potrebni domskega varstva, a zanje ali ni prostora v sedanjih domovih ali ne želijo oditi iz domačega kraja. Vprašanje domskega varstva za stare v Pomurju torej ni primerno rešeno. Naša regija ima premalo posteljnih zmogljivosti, saj v sedanja domova lahko sprejmejo le 3 odstotke populacije, stare nad 65 let, medtem ko je normativ 4,5 odstotka. »Občine imajo potrebe, vendar bi lahko uspele združene. Najre-alnejši bi bil skupni predlog za dom občin Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer, vendar je vprašanje lokacije,« je menila direktorica doma za starejše v Rakičanu Viola Bertalanič. Rakičanski dom je namreč že prezaseden, saj imajo okoli tristo varovancev, na prostor v domu pa čaka še sedemdeset ostarelih. Saj bi lahko sprejeli v dom tudi te, je ugotavljala sogovornica, če bi dom zapustili mlajši varovanci oziroma če bi bilo zanje rešeno varstvo na drug način. Tako pa stanuje sedaj v domu v Rakičanu okrog 13 odstotkov varovancev, ki so mlajši od 65 let, tak delež pa imajo tudi v drugih slovenskih domovih, namenjenih za stare. In prav s tem problemom se odpira zelo umestno vprašanje kategorizacije domov v državi. »Ne samo po zmožnosti plačila oskrbe, ampak glede na specifiko in potrebe varovancev,« je povedala Viola Bertalanič. Nekateri domovi po Sloveniji se že sami razvrščajo, saj nekateri sprejemajo samo hodeče, drugi pa spet varovance, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo ali postopoma postajajo negovalna bolnišnica, pa čeprav formalno te zadeve še niso dorečene. Država je sicer postavila standarde in normative domskega varstva, kar tudi pomeni, da domovi tisto »več« lahko prodajo na trgu. Toda pravno te stvari še vedno niso postavljene. »Že se oglašajo društva, posamezniki, tudi ti, ki so bili na tujem, da bi si vplačali mesto za stare dni. toda na žalost pri nas to še ni urejeno,« je povedala sogovornica. Prav tako je še nerešeno vprašanje zunajzavodske oskrbe starih. Nekajurna pomoč na domu prek javnih del je nadvse dobrodošla, vendar pa ni celostna, in tistim, ki ne želijo v dom, ne zadošča. Pri varstvu za stare se odpirajo številna vprašanja in potrebe po urejanju razmer, toda popolne in dobre oskrbe starih samo država z institucionalnim. varstvom nikoli ne bo mogla dati. Tukaj so vendar svojci, starejšim, najbližji, ki lahko za dobro počutje in prijetno starost svojih dragih naredijo največ. »Zelo poudarjamo sodelovanje svojcev pri oskrbi starostnika. Dosti je takih, ki prihajajo dnevno, zato so varovanci zadovoljni. Kjer pa stikov ni, to ni dobro ne za varovanca ne za nas zaposlene,« je povedala Viola Bertalanič. Denar za plačilo domske oskrbe namreč ne nadomesti tiste človeške vezi med najbližjimi, vezi, ki jo starejši tako želijo in potrebujejo. Z denarjem se tudi ni mogoče odkupiti za pozabljanje svojih najbližjih ali se opravičiti pred samim seboj. MAJDA HORVAT Visoko republiško priznanje za Dvojezično OŠ Dobrovnik Vzorno vzdrževana in čista Na Dvojezični OŠ Dobrovnik so imeli ob koncu minulega leta še en razlog več za proslavljanje veselega decembra, kot se je oprijelo ime za zadnji mesec v letu. S Turistične zveze Slovenije so namreč prejeli sporočilo, da so jih uvrstili na 1. mesto projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista, in sicer v kategoriji osnovnih šol. S čim so si zaslužili tako visoko priznanje? Posebna komisija je med drugim ugotovila, da je dobrovniška osemletka vzorno vzdrževana in čista. Posebno lep videz ji daje domiselna izraba šolskega parka in dvorišča, poleg tega pa imajo tudi lepo urejeno Tudi med srednjimi šolami v Sloveniji ima Pomurje v tej akciji »zmagovalca«, in sicer je to Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. Po oceni Pomurske turistične zveze pa bi lahko med najlepše urejene osemletke v Sloveniji uvrstili tudi OŠ Gornja Radgona, ki se ponaša z vzdrževanimi in čistimi prostori, negovanim šolskim vrtom, lepo urejenimi površinami okrog šole, prijaznostjo, sproščenostjo... Konec lanskega leta so v Domu starejših v Rakičanu odprli prizidek, v katerem so dobili prostore za delovno terapijo, dvorano za prireditve in sejna sobo ter garderobo za zaposlene v kuhinji. Vrednost naložbe je bila 42 milijonov tolarjev, plačala jo je država, za opremo, ki je stala 3,5 milijona, pa je denar zbral dom. Tale posnetek je nastal seveda še pred zimo, ko je bilo prijetno posedati in se igrati na prostotem pred dobrovniško osemletko. igrišče. V delu parka so urejen kotiček za oddih v naravi in družabne igre, ograjen vrtiček, čebelnjak in vodnjak. Vse je dokaj domiselno in uporabno. Posebno Gimnazijci pomagajo otrokom Velik prijatelj Otrok sanja, da bi imel prijatelja, velikega, starejšega, lepega, takšnega, ki bi ga branil, ob katerem bi ponosno stopal po ulici in s katerim bi se postavil pred sošolci in otroki iz soseščine. Ob njem bi se še sam postavil na prste, da bi postal večji, ter visoko dvignil glavo, saj bi postal pomembnejši. Otrok sanja o velikem prijatelju, takšnem, ki bi vedel povedati mnogo zanimivih stvari, ki bi ga hotel poslušati in se ne bi norčeval iz njega in njegovega pripovedovanja, takšnega, ki bi mu bil vzor. Veliki prijatelj, prav takšen, kot iz sanj, kje si? Na šoli je bilo prvo spoznavno srečanje med dijaki gimnazije, prostovoljci za pomoč otrokom in učenci. Pari so že bili sestavljeni, prostovoljci in učenci so se izbrali, ko je nekdo potrkal na vrata. »Katera pa bo imela mene?« je vprašala deklica, ker je tako kot njena sošolka hotela dobiti veliko prijateljico. Dekleta so se spogledala, nekoliko premetala obveznosti in našla čas za prijateljstvo in okrilje še za eno deklico, in tako seje začelo še eno prijateljstvo. A kadar gre za pravo prijateljstvo, odprt topel odnos, takrat zori še dosti več, takrat ti mladi prostovoljci osnovnošolskemu otroku lahko dajo veliko več. Ali kot je zapisala Breda Gerenčer, socialna delavka murskosoboškega Centra za socialno delo: osnovni namen prostovoljnega dela mladih srednješolcev z osnovnošolci je v primarni preventivi, osebnostni rasti in višji kakovosti življenja. Saj mladi otrokom pomagajo pri učenju in premagovanju odpora do šole, pri uveljavljanju in doživljanju uspešnosti, zapolnitvi čustvenega primanjkljaja, blažitvi neprilagojenih vzorcev vedenja, razvijanju primernega vzorca vedenja do vrstnikov, odraslih, drugačnosti, pridobivanju veščin za reševanje konfliktnih razmer... : »Pomoč je namenjena predvsem .otrokom, ki imajo učne težave, saj češi otrok popravi šolski uspeh, se deloma popravijo tudi druge motnje pri otroku. Otrok pridobi učne in delovne navade, spremeni odnos do šole, učiteljev, vrstnikov, počuti se bolj sprejetega, pridobi samozavest in je varnejši. Skratka otrok zori. S tem pa ne pridobiva samo otrok, ampak tudi njegova družina, saj če je boljši.uspeh v šoli, se otrok bolje počuti in se drugače obnaša v šoli in seveda tudi doma. Zadovoljni so tudi starši in seveda učitelji. Pridobijo pa tudi prostovoljci, ki tako razvijajo svojo socialno skrbijo tudi za notranjost šole. Le malokje je mogoče najti toliko rož kot ravno pri njih. Tudi parkirišče pred šolo je lepo urejeno. Pri vzgojno-jzobraževalnem delu namenjajo posebno pozornost tudi »turistični« vzgoji, in to je v zadnjih letih rodilo konkretne sadove - tudi kraj je lepše urejen. J- G. občutljivost, imajo občutek koristnosti in sami obnavljajo določeno učno snov. Spoznavajo tudi družinske razmere in življenje otrok. Vsak otrok ima svojo zgodbo in prostovoljec jo pozna. Torej ne Maša Šiftar: Na gimnaziji je precej zanimanja in precej se nas ukvarja s to pomočjo, tako fantov kot deklet. Barbara Perič: Ti otroci se na nas zelo navežejo, morda se celo preveč zanašajo na našo pomoč, misleč: Saj če ne bo šlo, mi bo že pomagala. Tudi starši se oprimejo tega, rekoč: Saj bo prišel k vam, pa mu boste vi spet pomagali. Tudi zadnjič ste mu. Maša: Nasploh ti pari zelo dobro funkcionirajo. Otroci so večinoma uspeli končati razred. Barbara: Sama sem bila zelo ponosna, če sem imela starejšo prijateljico in sem lahko šla k njej ali kam z njo. Mlajšim to zelo dosti pomeni, če imajo nekoga, s katerim se lahko pogovorijo. Maša: Dostikra t sem v filmih gledala o problemih, ki jih imajo otroci, in zdi se mi slabo, da se že v tako zgodnjih letih otroci morajo ubadati z njimi. Zato sem razmišljala, da če sem sposobna, zakaj potem ne bi pomagala. Mlajši si morajo najti idol, potem se jim zdi vse za nekaj stopinj lepše. Barbara: Odlični učenci so lahko delali na računalniku, on pa ne. To ga je zelo vzdra-žilo. Vedno mi je govoril, da bi tudi on delal na računalniku. Mislim, da ni prav, da tovariš dela takšne razlike. O. K., prav, da odlični znajo, toda nepošteno je bilo do njega, saj že tako ni imel volje, potem pa še na računalniku ni smel delati. Ne morem vam povedati, kako ga je to vzdražilo. Maša: Potem se je komaj sprijaznil s tem, da se sam mora učiti. Imela sem srečo, da sva z učiteljico dobro sodelovali. Napisala je vprašanja, bistveno, kar se mora naučiti, in sva se potem učila za dve. Pred tem je imel tihi odpor, saj pred tablo ni govori! nič. Potem pa je vsaj poskušal in uspel ža tisto dvojko. Maša: Časa nimam, ampak za otroke, ki potrebujejo pomoč, si ga je treba vzeti. Barbara: Res je v šoli veliko obveznosti, toda ta ena ura je tako malo. Najdem si jo zanj, tudi dve, če me potrebuje. Kateri argumenti bodo obveljali za prihajajočo devetletno osnovno šolo? Protesti, odstopi... Kmalu zatem, ko je nacionalni kurikularni svet sprejel predlog novega predmetnika za devetletno osnovno šolo (splošen začetek je predviden v šolskem letu 2001/2), so se začeli dokaj množični protesti in kritike tistih, ki se nikakor ne strinjajo, da bi bili predmeti likovna in glasbena vzgoja, tehnični pouk in gospodinjstvo le izbirni predmeti v zadnjih treh razredih devetletke. Te dni smo prejeli v naše uredništvo tudi izjavo dvajsetih vodij študijskih skupin za likovno vzgojo v osnovnih šolah ter vodij predmeta umetnost - likovni del v gimnazijah, srednjih in poklicnih šolah v Sloveniji, s katero podpirajo odstope predstavnikov likovne vzgoje v kurikularnih telesih strokovnega sveta za splošno izobraževanje, nacionalnega kurikularnega sveta in predmetne kurikularne komisije za likovno vzgojo. Obenem zahtevajo, da zaradi posebne narave in vloge likovne umetnosti ostane likovna vzgoja obvezen predmet tudi v prihodnji devetletki, in to z najmanj toliko urami, kot jih je bilo doslej; v gimnazijah, srednjih in poklicnih šolah pa naj teoretične vsebine iz likovne vzgoje in zgodovine likovne umetnosti, ki sojih izvajali doslej v glavnem le na besedni ravni, dopolnijo s praktičnim likovnim izražanjem in ustvarjanjem mladih. Poseben način nestrinjanja s predlogom predmetnika so sredi decembra izrazili tudi na OŠ Beltinci, kjer so protestno odstranili s sten vse likovne izdelke. In zakaj naj bi bi bili omenjeni ter še nekateri drugi predmeti v zadnji triadi devetletne osnovne šole izbirni? Menda zato, da bi imeli učenci možnost izbirati tisto, kar jih veseli oziroma posebej zanima. Na prvi pogled temu ni kaj oporekati. Zakaj bi torej nekoga »silili«, da mora v šoli risati, peti, oblikovati, kuhati ...?.Toda prav gotovo so za mnoge »prisilni« predmeti tudi gre samo za učenje, ampak tudi za prijateljstvo. Prostovoljec je otroku na voljo v vsaki okoliščini. In na osnovi prijateljstva se potem lahko učita in gradita še vse drugo,« je program prostovoljnega dela v pomoč otrokom predstavila Breda Gerenčer. S projektom so poskusno začeli sredi lanskega šolskega leta, sedaj pa. že ima tudi potrdilo ministrstva za socialne zadeve kot eden spre- matematika, slovenščina in tuji jeziki, kemija, fizika, zgodovina itd. Seveda nihče ne misli, da bi jih zato morali uvrstiti med izbirne predmete; prav gotovo pa bi lahko zmanjšali obseg njihovih vsebin (črtali to in ono iz predmetnika) in s tem razbremenili učence. JOŽE GRAJ 130 let Rdečega križa Biti človek za človeka Pod geslom Biti človek za človeka so v Ljutomeru počastili 130 let Rdečega križa na Slovenskem V 130 letih, odkar v Sloveniji deluje organizacija Rdečega križa, je opra- vljeno veliko poslanstvo na več področjih, posebno še v zadnjem času, ko so pomagali beguncem iz Bosne pa tudi domačini ljudem, ki so ostali brez zaposlitve. Organizacija Rdečega križa je tudi nepogrešljiva pri organiziranju krvodajalskih akcij. Dobro je, da ljudje radi storijo kaj dobrega, saj so se lepo odzvali tudi pri najnovejši akciji Rdečega križa Slovenije, kajti mnogi niso zavrgli položnic in povabila za prispevek, ampak so vsi skupaj nakazali na račun Rdečega križa čez 60.000 tolarjev, je na slovesnosti v Ljutomeru povedal generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič. Župan občine Ljutomer Ludvik (Križevci) in Ludvik Bratuša (žu- Bratuša se je v svojem nagovoru zahvalil vsem aktivistom, krvodajalcem in drugim, ki so kakorkoli pomagali. Po svoje je pomagala tudi Občina Ljutomer, kije danar, namenjen za poslovna darila ob novem letu, nakazala Rdečemu križu. Za to gesto se je zahvalil predsednik območne organizacije RK Ljutomer Boris Prejac, prav tako pa tudi vsem, ki so v minulih letih pomagali sočloveku v nesreči in drugih težavah. Na slovesnosti ob 130-letnici RKS so podelili priznanja, ki sojih prejeli: Vera Bogdan (Ljutomer), Franc Blažič (Ključarovci), Ana Mihalič (Stročja vas), Pavla in Franc Šoba (Krapje), Vera Slavič jetih prevetivnih in razvojnih projektov, tako da so z njim začeli že v začetku šolskega leta. Vanj je vključenih šestintrideset prostovoljcev gimnazijcev drugih in tretjih letnikov, otroci pa so iz štirih murskosoboških osemletk, osnovne šole Beltinci, Dokležovja, Puco-nec in Tišine. Otroke, katerim bi bila potreba učna pomoč, izberejo svetovalni delavci šole skupaj z razredniki iz četrtih, petih in šestih razredov. O tem se potem tudi pogovorijo s starši in učenci, nato pa na šoli pripravijo prvo spoznavno srečanje med prostovoljci in učenci. Ti se srečujejo običajno enkrat na teden na domu prostovoljca ali učenca ali pa kar v prostorih šole po dve šolski uri, lahko pa tudi več ali manj, odvisno od dogovora in pripravljenosti sodelovanja. Enkrat mesečno se potem prostovoljci srečajo še z razredniki in strokovnimi delavci šole, da se pogovorijo o izkušnjah in potrebah otroka pa tudi uspehih skupnega dela »Izkušnje lanskega leta nam potrjujejo potrebnost širitve progra ma. Pri vseh vključenih učencih je viden uspeh, če ni bil boljši, pa je vsaj ostal na isti ravni. Kajti že vsak majhen napredek pri otroku je velik uspeh,« je povedala sogovornica Breda Gerenčer. Zelo dobre izkušnje s prostovoljnim delom v pomoč otrokom pa bi, kot je menila, kazalo razširiti na vse ljudi, ki so pomoči potrebni, naprimer na pomoč invalidom, starim, otrokom s posebnimi potrebami, kajti prostovoljec je lahko vsak, ki ima topel človeški odnos, ki je zanesljiv, zavzet in potrpežljiv, ki je sočloveku prijatelj. MAJDA HORVAT pan). Priznanja so prejele tudi organizacije RK v Stari Novi vasi, Veržeju, obratu Mure v Ljutomeru, potem Občinski štab civilne zaščite Ljutomer, OŠ Cvetko Golar Ljutomer, Klub zdravljenih alkoholikov Ljutomer, Zveza šoferjev in avtomehanikov Ljutomer in transfuzio-loški oddelek bolnišnice Murska Sobota. Na prireditvi ob 130-letnici RKS v Ljutomeru so nastopili učenci ljutomerske glasbene šole, učenci OŠ Križevci pri Ljutomeru in varovanci zbirnega centra za begunce iz Veržeja. Ti so se tudi javno zahvalili za vso pomoč. F. FERENCEK vestnik, 9. januar 1997 7 čine Pomurske občine v številkah Po velikosti ljutomerska, po prebivalstvu pa soboška Ker se ob začetku novega leta pojavljajo razni zanimivi statistični podatki, smo pokukali v organiziranost lokalne samouprave v Pomurju. Kot je znano, je v Sloveniji s 1. januarjem leta 1995 nastalo 147 novih občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine. V pokrajini ob Muri je zdaj 18 občin, od tega ima mestni značaj le Murska Sobota. Po površini je največja Občina Ljutomer, ki meri 175 kvadratnih kilometrov in ima 5.655 hišnih številk v 69 naselij, na njenem območju pa prebiva 18.771 prebivalcev. Po številu prebivalstva je na prvem mestu Mestna občina Murska Sobota, kjer so našteli 21.198 prebivalcev, 4.543 hišnih številk in 11 naselij, čeprav je njena površina Druga po velikosti je Občina Lendava. Na 154 kvadratnih metrih in v 26 naseljih s 4.369 hišni- Zimska služba v želji, da bi se kar najbolje pripravili na funkcioniranje zimske službe v Občini Radenci, so občinski svetniki terjali plane vseh iz-vajalskih služb. Dobili so jih pra-vočasno in jih brez bistvenih sprememb tudi sprejeli. Cestnemu podjetju M. Sobota so zaupali skrb za lokalne ceste, Komunalno podjetje Gornja Rad-Sona je odgovorno za izvajanje zimske službe na mestnih ulicah, hodnikih za pešce in javnih parkiriščih v Radencih, krajevni skupnosti Radenci in Kapela pa sta prev-Zeli skrb za pluženje krajevnih cest na svojih območjih. po izračunih CP M. Sobota bodo znašali stroški za vzdrževanje in varstvo lokalnih cest v zimskih razmerah nekaj čez 605.000 tolarjev. Najprej bodo poskrbeli za odseke Cornja Radgona-Sp. Ivanjci-Co-gentinci, Okoslavci-Očeslavci, Hrašenski Vrh-Murski Vrh, Jan-«v Vrh-Kapela, Kapela-Rožički yh in Kapela-Hrastje - Mota (spa-• ajo v II, prioriteto), nato pa še za odseka Dragotinci-Okoslavci in Hrašenski Vrh-Rački Vrh (III. Prioriteta). a papirju je res vse lepo načrtovano in zapisano. Ljudje si seve-da želijo, da bi bilo tako tudi v Praksi. Izkušnje iz minulih let v Vseh primerih niso ravno spodbud-ne- K boljšemu stanju pa bodo mo-ra'i prispevati delček tudi krajani sami, kar velja zlasti za čiščenje Pločnikov pred svojimi domačija-mi in na odsekih, ki niso uvrščeni med javne ceste. L G. le 64 kvadratnih kilometrov. mi številkami prebiva 13.738 ljudi. Na visokem tretjem mestu je po velikosti novonastala Občina Moravske Toplice. Vanjo sodi kar 28 naselij z 2.819 hišnimi številkami, ki se razprostirajo na 144 kvadratnih kilometrih. V tej občini prebiva 6.593 ljudi. Nato sledi Občina Gornja Radgona s 128 kvadratnimi kilometri površin, 51 naselji in 3.632 hišnimi številkami ter 13.259 prebivalci. Občina Puconci je po velikosti na petem mestu. Meri namreč 108 kvadratnih kilometrov. V 23 naseljih z 2.225 hišnimi številkami živi 6.647 ljudi. Druge po- murske občine so po velikosti precej manjše. Na prvi pogled se zdi skoraj neverjetno, daje po velikosti na visokem šestem mestu Občina Hodoš - Šalovci. Meri namreč kar 76 kvadratnih kilometrov z 8 naselji in 924 hišnimi številkami, medtem ko je prebivalstva le 2.467 Sledi Občina Cankova - Tišina z 69 kvadratnimi kilometri površin. Tam živi 6.604 prebivalcev v 20 naseljih in 1.845 hišnih številkah. Občina Gornji Petrovci meri 67 kvadratnih metrov površin, kjer je 14 naselij in 1.035 hišnih številk z 2.575 prebivalci. Zanimivo je, da je v primerjavi z njo še nekoliko manjša Občina Beltinci (62 kvadratnih kilometrov), ki premore le 8 naselij z 2.400 hišnimi številkami, kjer živi 8.667 prebivalcev. Tik za njo je po površini Občina Kuzma, in sicer s 60 kvadratnimi kilometri. 4.560 ljudi živi v 12 naseljih s 1.395 hišnimi številkami. Občina Črenšovci se razprostira na 52 kvadratnih kilometrih z 9 naselji in 1.760 hišnimi številkami ter s 6.125 prebivalci. Le za 1 kvadratni kilometer (51) je manjša Občina Sveti Jurij, ki premore 27 naselij in 1.121 hišnih številk s 3.028 prebivalcev. V Občini Rogašovci, ki se razprostira na 40 kvadratnih kilometrih, so našteli 11 naselij in 1.115 hišnih številk, v katerih prebiva 3.880 prebivalcev. Sorazmerno majhna je Občina Radenci, saj meri 34 kvadratnih kilometrov. 5.470 prebivalcev živi v 22 naseljih s 1.657 hišnimi številkami. Občina Turnišče meri 24 kvadratnih kilometrov, ima 4 naselja z 972 hišnimi številkami in 3.676 prebivalcev. Daleč zadaj je druga najmanjša pomurska občina Kobilje. Meri namreč le 20 kvadratnih kilometrov z enim samcatim naseljem in 231 hišnimi številkami ter s 644 prebivalci. Še manjša je Občina Odranci, ki se razprostira na borih 7 kvadratnih kilometrih. V enem naselju s 451 hišnimi številkami pa je dokaj veliko prebivalcev (1.802). MILAN JERŠE Seja sveta v občini Videm ob Ščavnici Novo ime občine . V občini so se odločili, da bi bilo bolje, da bi zaradi lažjega razumevanja in da bi povrnili stanje, kot je bilo nekoč, zamenjali sedanje ime sedeža in lokalnega središča občine. Namesto Videm ob Ščavnici naj bi se po novem imenoval Sveti Jurij ob Ščavnici.Pojem Videm pa bi še naprej ostal kot del oziroma trg tega zaselka pri Svetem Juriju, okrog katerega naj bi bilo tudi pet ulic. Te bodo poimenovali po znamenitih ljudeh, ki so se tukaj rodili: dr. Antonu Korošcu, Bratku Kreftu in Edvardu Kocbeku, poleg tega pa se bosta dela naselja imenovala Blaguš in Biserjane. Geodetska uprava je že dala predlog, od kod do kod naj bi potekala ulice. Nekateri od svetnikov se niso ravno strnjali s to razporeditvijo, saj bi nekatere hiše, ki so že desetletja spadala pod eno naselje, po novem prišle v drugo. Odločitev pa še ni dokončna, najprej bo predlog šel v enomesečno javno razgrnitev. Potem ga bodo znova obravnavali. Sprememba imena naselja ali vasi pa se lahko razglasi, tako piše v 97. členu statuta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini članov občinskega sveta. Sprejeli so tudi premoženjsko bilanco stare občine (ki pa ni osnova za delitev premoženja, ra- zen za stanovanjski sklad za leti 1994 in 1995). Občinski svet je tudi pooblastil nadzorni odbor Občine Gornje Radgone, da pregleda gradivo. Za stanovanjski sklad naj strokovna služba v Gornji Radgoni pripravi ustezen pregled prihodkov in odhodkov za obdobje 1990-1994, in sicer po legi. Nekoliko bolj zadržani pri tem pa so bili tudi zato, ker so mnenja, da se je veliko delalo, pogodbe pa so se podpisovale post festum. Sprejeli so tudi rebalans proračuna za leto 1996, ki je za sedemnajst milijonov tolarjev večji, kot je bil predlagani proračun. Toliko več znašajo tudi prihodki. Svetnika Stanka Gregoreca pa je med drugim zanimalo, zakaj so se povečale plače občinskim organom. Župan mu je odgovoril, da če delavci dobro delajo, morajo dobiti dobro plačo, hkrati pa pojasnil, da dobijo še vedno manj kot predvideva zakon. Občina je v preteklih letih namenila za šport manj, kot je bilo predvideno, to pa pomeni, da če ne bodo izkoristili vseh sredstev, bodo v prihodnje od države dobili manj, zato so se vsi strinjali, da je potrebno to, kar dobijo, tudi nameniti za šport. Padla je tudi pobuda, da bi v vasi Žihlava in Slaptinci uredili vodovod. In sicer bi ga podaljšali iz ljutomerske občine, od vasi Bolehnečici. Tiskovna konferenca mestnega župana Številni stiki odpirajo okno v svet Župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je pripravil novoletno srečanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja, povezano s tiskovno konferenco ob izidu Soboških novin. Kot je uvodoma poudaril, je bilo v minulem letu veliko storjenega tako na naložbenem področju kot pri zagotavljanju kakovosti življenja. Pri tem je poudaril dobro sodelovanje občinske uprave z mestnim svetom, kar je pripomoglo k številnim konkretnim dogovorom, zlasti še o pomembnih prostorsko-ureditvenih in prometnih vprašanjih. Na prvo mesto je postavil zazidalni načrt za mestno jedro in prometno študijo z uvedbo modrih con. Tako nameravajo v mestnem jedru zgraditi podzemne garaže in objekte širšega regijskega pomena, kot je npr. Pokrajinska in študijska knjižnica, kjer pričakujejo 50-odstotno udeležbo države. Po besedah župana Andreja Gerenčerja pripisujejo velik pomen gradnji avtoceste, katere trasa bo potekala med naseljema Bakovci in Krog ter med rakičanskim letališčem in farmo Jezera. Omenil je tudi dogovor z Madžarsko o gradnji mednarodne železniške proge Murska Sobota-Hodoš-državna meja. V minulem letu so se uveljavile tudi številne mednarodne povezave murskosoboške občine na političnem, gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Zgledno je sodelovanje s partnerskim mestom Ingolstadt v Nemčiji, kjer je v tovarni Audi zaposlenih precej naših delavcev. Vse tesnejši so tudi stiki s sosednjo Železno županijo na Madžarskem, predvsem s Slovenci v Porabju. Kot obmejno območje se murskosoboška občina čedalje bolj vključuje v razne evropske projekte v okviru programa Phare, zato si ■prizadevajo v svetu ob Muri čimprej ustanoviti regijo, s čimer bi bila omogočena lažja izpeljava načrtovanih vlaganj. 8. junija pa se je na željo naših izseljencev v ZDA uresničila zamisel v pobratenju z Betlehemom. Na domačem prizorišču mestni župan ocenjuje kot velik dosežek to, da so med prvimi v državi sprejeli premoženj sko-delitveno bilanco nekdanje soboške občine, kar je omogočilo hitrejši razvoj posameznih novonastalih občin. V tem času so izbrali tudi mestni grb in zastavo. Med naložbami je najpomembnejša obnova čistilne naprave, kijih bo stala okrog 180 milijonov tolarjev. Pohvalijo pa se lahko tudi z novim atletskim štadionom in gradnjo telovadnice pri prvi osemletki v Murski Soboti, ki naj bi bila končana do začetka novega šolskega leta. Precej je bilo narejenega tudi na komunalnem in cestnem področju, medtem ko naj bi dali idejni projekti za plinifikacijo in izrabo geotermalne energije čimprej otipljivejše rezultate. V nadaljevanju tiskovne konference je predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat poudaril tvorno sodelovanje z mestno upravo in dobro delo občinskih odborov, ki so nekakšna pomoč županu in upravni enoti. Med drugim je omenil, da so bile vse seje mestnega sveta (12 rednih in 2 izredni) sklepčne več kot 90-odstotno, kar kaže na velik interes svetnikov in njihovih političnih strank. Uveljavil se je tudi sklad stavbnih zemljišč, v prvi polovici leta 1997 pa naj bi rešili odprto vprašanje premoženja komunalnega podjetja. Kot je navedel tajnik občinske uprave Tibor Cigut, je zaživelo delo stanovanjskega sklada kot neprofitne organizacije. V letu 1996 so razpolagali s 312 stanovanji, v letu 1997 pa bo največji finančni zalogaj gradnja 42-stano-vanjskega objekta v Razlagovi ulici v Murski Soboti, katerega predračunska vrednost je 305 milijonov tolarjev. V njem bodo socialna in neprofitna stanovanja. Ob tej priložnosti je odgovorna urednica Brigita Bavčar predstavila poskusno številko občinskega glasila Soboške novine. Izšle so v nakladi 7.000 izvodov in so jih brezplačno prejela vsa gospodinjstva v mestni občini. Novo glasilo, ki skuša na 20 straneh občane čim bolje informirati o dogajanjih v občini, je stalo približno 750 tisoč tolarjev, saj so precejšnjo pozornost namenili njegovi grafični podobi. MILAN JERŠE 22. seja Občinskega sveta Občine Cankova - Tišina * Nadzorni odbor se bo moral podvizati Tiš- CPrav se jc zade*a zadnja seja Občinskega sveta Občine Cankova -dok"3 V 'etu v s,avnostncm razpoloženju - vlogo dedka Mraza je Ce Prepričljivo odigral svetnik Anton Omar iz Rankovec - se je mal-cpr'čakovano zapletlo že pri prvi točki dnevnega reda.Na predlog °dh "a A*ojza Flegarja so namreč obravnavali poročilo nadzornega pr .ra- Njegov predsednik Franc Šadl je pojasnil posamezne postavke So t 5 . c£a finančnega poslovanja občine. Pri tem je ugotovljeno, da nav i 1 'nvesticije končane, obračunane in prenesene. Med drugim je ni n i^’ da SC(lanja vrednost pokrita iz sklada osnovnih sredstev in da Pol hen*b P°s°j’L Prav ,aL° so v celoti poravnane terjatve in obveznosti. Pre te®a je 'nventar odpisan. Prav tako se dobro stekajo dohodki, pri 8 cdu stroškov pa niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. Kljub takemu poročilu so se v ?zPravi pojavljala številna vpra-sanja. Franca Horvata je najbolj Zanimalo, ali so bile pregledane xSe Ponudbe na razpis. Franc adl mu je oc|gOVoril, da je bila ražba pregledana, zaradi kratkega časa pa ni bila opravljena po-e°na analiza ponudb. Pri tem je Jože Farič navedel, a so svetniki med letom dobili *aPisnike s sej nadzornega odbo-J' Mer so navedeni ponudniki. Za avico Gomboc pa je bilo najpo- membnejše, ali so račune plačevali v zakonsko določenem roku, pa tudi to, ali so bila sredstva vezana, s čimer bi lahko pridobili dodatna sredstva v obliki obresti. Ob podatku, da traktorske takse niso bile v celoti izterjane, je pripomnila, da so le-te prihodek krajevnih skupnosti, ne pa občine. Poleg tega jo je zanimalo, za kaj so se porabile dotacije, pripomnila pa je tudi, da bi se nadzorni odbor moral sestajati več- krat letno. Antona Omarja so najbolj bodli v oči reklamni panoji, zato je terjal podatek, kolikšno je njihovo število, ali imajo vsi dovoljenje za postavitev in koliko je pri tem zaslužila občina, saj je del stroškov odpadel tudi na posamezne politične stranke. Ker na tej seji ni dobil konkretnega odgovora, je predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič predlagal, da do prihodnjič nadzorni odbor pripravi izčrpno poročilo, iz katerega bodo jasno razvidni odgovori na vprašanja svetnikov. »Pri tem pa od nadzornega odbora ne zahtevajte, da bo računsko sodišče, kajti župan, ki je odgovoren za izvajanje proračuna, mora v vsakem trenutku pojasniti posamezne postavke,« je pripomnil Jože Farič, ki vodi odbor za proračun in finance. Ta je tudi podal predlog rebalansa proračuna za leto 1996. Za 18,2 odstotka višji rebalans proračuna V rebalansu občinskega proračuna je prišlo do treh sprememb. Tako so pri sofinanciranju črtali 500 tisoč tolarjev, kolikor bi KS Gederovci morala prispevati za kabelsko TV. Ta znesek je prenesen v naslednje leto. Ker so občani Domajinec v posebni obliki prispevali 2 milijona SIT za popravilo mostu, je faktura izvajalca toliko nižja. Tretja sprememba pa se nanaša na ureditev ceste Gerlinci-Kovač, kjer seje znesek znižal od 7 na 6,5 milijona tolarjev, kolikor znaša lastni prispevek občanov. Od prvotno načrtovanih 310,376 milijona tolarjev občinskega proračuna se je le-ta z rebalansom povečal za dobrih 56,548 milijona, kar je skupno 366,924 milijona SIT ali 18,2- odstotno povečanje. Po krajši razpravi, v kateri je bilo med drugim rečeno, da bo stalo kabelsko TV-omrežje med Tišino in Gederovci približno 2,4 milijona tolarjev, so svetniki potrdili tudi predlog odloka o občinskem proračunu za leto 1996. Že o proračunu za 1997! Spodbudno pa je, da so tokrat obravnavali že osnutek proračuna za leto 1997. V Občini Can-kova-Tišina namreč ne nameravajo čakati na sprejem državnega proračuna, ampak bodo takoj po novoletnih praznikih ob sodelovanju ministrstva za finance pripravili nov proračun. Predvidevajo, da bo občinski svet konec januarja ali v začetku februarja sprejel občinski proračun. Ta naj bi bil »težak« več kot 358 milijonov, po nekaterih optimističnih predvidevanjih pa bi lahko raču- nali celo na 500 milijonov SIT. In kaj naj bi naredili s tem denarjem? Kot je povedal župan Alojz Flegar, bodo nadaljevali z gradnjo kanalizacijskega omrežja v krajevnih skupnostih Cankova in Gederovci, medtem ko so v Borejcih tik pred koncem teh del. Pred dokončanjem so projekti za obnovo magistrale in s tem načrtovana ureditev pločnikov in kolesarske steze. Prav tako naj bi zgradili čistilno napravo na Cankovi, nadzidali in prizidali Osnovno šolo Tišina, uredili cestno povezavo od jeza v Ledavskem jezeru do Krašč, k čemur nameravajo pritegniti tudi ministrstvo za okolje in prostor ter Mestno občino Murska Sobota. Hkrati naj bi uredili občinsko zgradbo ter prostore krajevne skupnosti in krajevnega urada na Cankovi. Pripravljajo tudi projekte za revitalizacijo potokov Mo-koša in Dobla, medtem ko nadaljevanje obnove zadružnega doma na Tišini ne obremenjuje proračunskih sredstev. Svetniki so sklenili, da do sprejetja proračuna za leto 1997 velja sklep o začasnem financiranju občinskih proračunskih porabnikov. MILAN JERŠE 6 vestnik, 9. januar 1997 .----------------------------------------------------------------------------- ? »ociala, šolstvo, zdravstvo Domsko varstvo starih Samo denar ne odkupuje Kar kapljajo predlogi novonastalih občin, da bi si vsaka v svoji občini postavila dom za stare, in o tem začno občinski sveti zelo resno razpravljati. Gimnazijci pomagajo otrokom Velik prijatelj Otrok sanja, da bi imel prijatelja, velikega, starejšega, lepega, takšnega, ki bi ga branil, ob katerem bi ponosno stopal po ulici in s katerim bi se postavil pred sošolci in otroki iz soseščine. V vsaki občini dom za starejše? Nespametno, nepotrebno, pretiravanje v želji, imeti vse, kar imajo veliki, država za vse nima denarja, premajhni domovi niso gospodarni... Vse to so morda umestne pripombe proti, vendar le ne gre prezreti, da so občinski predlogi upravičeni, saj vidijo ljudi, ki bi bili potrebni domskega varstva, a zanje ali ni prostora v sedanjih domovih ali ne želijo oditi iz domačega kraja. Vprašanje domskega varstva za stare v Pomurju torej ni primerno rešeno. Naša regija ima premalo posteljnih zmogljivosti, saj v sedanja domova lahko sprejmejo le 3 odstotke populacije, stare nad 65 let, medtem ko je normativ 4,5 odstotka. »Občine imajo potrebe, vendar bi lahko uspele združene. Najre-alnejši bi bil skupni predlog za dom občin Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer, vendar je vprašanje lokacije,« je menila direktorica doma za starejše v Rakičanu Viola Bertalanič. Rakičanski dom je namreč že prezaseden, saj imajo okoli tristo varovancev, na prostor v domu pa čaka še sedemdeset ostarelih. Saj bi lahko sprejeli v dom tudi te, je ugotavljala sogovornica, če bi dom zapustili mlajši varovanci oziroma če bi bilo zanje rešeno varstvo na drug način. Tako pa stanuje sedaj v domu v Rakičanu okrog 13 odstotkov varovancev, ki so mlajši od 65 let, tak delež pa imajo tudi v drugih slovenskih domovih, namenjenih za stare. In prav s tem problemom se odpira zelo umestno vprašanje kategorizacije domov v državi. »Ne samo po zmožnosti plačila oskrbe, ampak glede na specifiko in potrebe varovancev,« je povedala Viola Bertalanič. Nekateri domovi po Sloveniji se že sami razvrščajo, saj nekateri sprejemajo samo hodeče, drugi pa spet varovance, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo ali postopoma postajajo negovalna bolnišnica, pa čeprav formalno te zadeve še niso dorečene. Država je sicer postavila standarde in normative domskega varstva, kar tudi pomeni, da domovi tisto »več« lahko prodajo na trgu. Toda pravno te stvari še vedno niso postavljene. »Že se oglašajo društva, posamezniki, tudi ti, ki so bili na tujem, da bi si vplačali mesto za stare dni, toda na žalost pri nas to še ni urejeno,« je povedala sogovornica. Prav tako je še nerešeno vprašanje zunajzavodske oskrbe starih. Nekajurna pomoč na domu prek javnih del je nadvse dobrodošla, vendar pa ni celostna, in tistim, ki ne želijo v dom, ne zadošča. Pri varstvu za stare se odpirajo številna vprašanja in potrebe po urejanju razmer, toda popolne in dobre oskrbe starih samo država z institucionalnim varstvom, nikoli . ne bo mogla dati. Tukaj so vendar svojci, starejšim, naj- . bližji, ki lahko za dobro počutje in prijetno starost svo- . jih dragih naredijo največ. »Zelo poudarjamo sodelovanje svojcev pri oskrbi starostnika. Dosti je takih, ki prihajajo dnevno, zato so varovanci zadovoljni. Kjer pa stikov ni, to ni dobro ne za varovanca ne za nas zaposlene,« je povedala Viola Bertalanič. Denar za plačilo domske oskrbe namreč ne nadomesti tiste človeške vezi med najbližjimi, vezi, ki jo starejši tako želijo in potrebujejo. Z denarjem se tudi ni mogoče odkupiti za pozabljanje svojih najbližjih ali se opravičiti pred samim seboj. MAJDA HORVAT Visoko republiško priznanje za Dvojezično OŠ Dobrovnik Vzorno vzdrževana in čista Na Dvojezični OŠ Dobrovnik so imeli ob koncu minulega leta še en razlog več za proslavljanje veselega decembra, kot se je oprijelo ime za zadnji mesec v letu. S Turistične zveze Slovenije so namreč prejeli sporočilo, da so jih uvrstili na 1. mesto projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista, in sicer v kategoriji osnovnih šol. S čim so si zaslužili tako visoko priznanje? Posebna komisija je med drugim ugotovila, da je dobrovniška osemletka vzorno vzdrževana in čista. Posebno lep videz ji daje domiselna izraba šolskega parka in dvorišča, poleg tega pa imajo tudi lepo urejeno Tudi med srednjimi šolami v Sloveniji ima Pomurje v tej akciji »zmagovalca«, in sicer je to Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. Po oceni Pomurske turistične zveze pa bi lahko med najlepše urejene osemletke v Sloveniji uvrstili tudi OŠ Gornja Radgona, ki se ponaša z vzdrževanimi in čistimi prostori, negovanim šolskim vrtom, lepo urejenimi površinami okrog šole, prijaznostjo, sproščenostjo... Konec lanskega leta so v Domu 'starejših v Rakičanu odprli prizidek, v katerem so dobili prostore za delovno terapijo, dvorano za prireditve in sejno sobo ter garderobo za zaposlene, v kuhinji. Vrednost naložbe je bila 42 milijonov tolarjev, plačala jo je država, za opremo, ki je stala 3,5 milijona, pa je denar zbral dom. Tale posnetek je nastal seveda še pred zimo, ko je bilo prijetno posedati in se igrati na prostotem pred dobrovniško osemletko. igrišče. V delu parka so urejen kotiček za oddih v naravi in družabne igre, ograjen vrtiček, čebelnjak in vodnjak. Vse je dokaj domiselno in uporabno. Posebno Ob njem bi se še sam postavil na prste, da bi postal večji, ter visoko dvignil glavo, saj bi postal pomembnejši. Otrok sanja o velikem prijatelju, takšnem, ki bi vedel povedati mnogo zanimivih stvari, ki bi ga hotel poslušati in se ne bi norčeval iz njega in njegovega pripovedovanja, takšnega, ki bi mu bil vzor. Veliki prijatelj, prav takšen, kot iz sanj, kje si? Na šoli je bilo prvo spoznavno srečanje med dijaki gimnazije, prostovoljci za pomoč otrokom in učenci. Pari so že bili sestavljeni, prostovoljci in učenci so se izbrali, ko je nekdo potrkal na vrata. »Ka tera pa bo imela mene?« je vprašala deklica, ker je tako kot njena sošolka hotela dobiti veliko prijateljico. Dekleta so se spogledala, nekoliko premetala obveznosti in našla čas za prijateljstvo in okrilje še za eno deklico. In tako se je začelo še eno prijateljstvo. A kadar gre za pravo prijateljstvo, odprt topel odnos, takrat zori še dosti več, takrat ti mladi prostovoljci osnovnošolskemu otroku lahko dajo veliko več. Ali kot je zapisala Breda Gerenčer, socialna delavka murskosoboškega Centra za socialno delo: osnovni namen prostovoljnega dela mladih srednješolcev z osnovnošolci je v primarni preventivi, osebnostni rasti in višji kakovosti življenja. Saj mladi otrokom pomagajo pri učenju in premagovanju odpora do šole, pri uveljavljanju in doživljanju uspešnosti, zapolnitvi čustvenega primanjkljaja, blažitvi neprilagojenih vzorcev vedenja, razvijanju primernega vzorca vedenja do vrstnikov, odraslih, drugačnosti, pridobivanju veščin za reševanje konfliktnih razmer ... : »Pomoč je namenjena predvsem ,otrokom, ki imajo učne težave, saj ce si otrok popravi šolski uspeh, se • deloma popravijo tudi druge motnje pri otroku. Otrok pridobi učne in delovne navade, spremeni odnos do šole, učiteljev, vrstnikov, počuti se bolj sprejetega, pridobi samozavest in je varnejši. Skratka otrok zori. S tem pa ne pridobiva samo otrok, ampak tudi njegova družina, saj če je boljši, uspeh v šoli, se otrok bolje počuti in se drugače obnaša v šoli in seveda tudi doma. Zadovoljni so tudi starši in seveda učitelji. Pridobijo pa tudi prostovoljci, ki tako razvijajo svojo socialno skrbijo tudi za notranjost šole. Le malokje je mogoče najti toliko rož kot ravno pri njih. Tudi parkirišče pred šolo je lepo urejeno. Pri vzgojno-izobraževalnem delu namenjajo posebno pozornost tudi »turistični« vzgoji, in to je v zadnjih letih rodilo konkretne sadove - tudi kraj je lepše urejen. J- G. občutljivost, imajo občutek koristnosti in sami obnavljajo določeno učno snov. Spoznavajo tudi družinske razmere in življenje otrok. Vsak otrok ima svojo zgodbo in prostovoljec jo pozna. Torej ne Maša Šiftar: Na gimnaziji je precej zanimanja in precej se nas ukvarja s to pomočjo, tako fantov kot deklet. Barbara Perič: Ti otroci se na nas zelo navežejo, morda se celo preveč zanašajo na našo pomoč, misleč: Saj če ne bo šlo, mi bo že pomagala. Tudi starši se oprimejo tega, rekoč: Saj bo prišel k vam, pa mu boste vi spet pomagali. Tudi zadnjič ste mu. Maša: Nasploh ti pari zelo dobro funkcionirajo. Otroci so večinoma uspeli končati razred. Barbara: Sama sem bila zelo ponosna, če sem imela starejšo prijateljico in sem lahko šla k njej ali kam z njo. Mlajšim to zelo dosti pomeni, če imajo nekoga, s katerim se lahko pogovorijo. Maša: Dostikrat sem v filmih gledala o problemih, ki jih imajo otroci, in zdi se mi slabo, da se že v tako zgodnjih letih otroci morajo ubadati z njimi. Zato sem razmišljala, da če sem sposobna, zakaj potem ne bi pomagala. Mlajši si morajo najti idol, potem se jim zdi vse za nekaj stopinj lepše. Barbara: Odlični učenci so lahko delali na računalniku, on pa ne. To ga je zelo vzdra-žilo. Vedno mi je govoril, da bi tudi on delal na računalniku. Mislim, da ni prav, da tovariš dela takšne razlike. O. K, prav, da odlični znajo, toda nepošteno je bilo do njega, saj že tako ni imel volje, potem pa še na računalniku ni smel delati. Ne morem vam povedati, kako gaje to vzdražilo. Maša: Potem se je komaj sprijaznil s tem, da se sam mora učiti. Imela sem srečo, da sva z učiteljico dobro sodelovali. Napisala je vprašanja, bistveno, kar se mora naučiti, in sva se potem učila za dve. Pred tem je imel tihi odpor, saj pred tablo ni govoril nič. Potem pa je vsaj poskušal in uspel za tisto dvojko. Maša: Časa nimam, ampak za otroke, ki potrebujejo pomoč, si ga je treba vzeti. Barbara: Res je v šoli veliko obveznosti, toda ta ena ura je tako malo. Najdem si jo zanj, tudi dve, če me potrebuje. Kateri argumenti bodo obveljali za prihajajočo devetletno osnovno šolo? Protesti, odstopi... Kmalu zatem, ko je nacionalni kurikularni svet sprejel predlog novega predmetnika za devetletno osnovno šolo (splošen začetek je predviden v šolskem letu 2001/2), so se začeli dokaj množični protesti in kritike tistih, ki se nikakor ne strinjajo, da bi bili predmeti likovna in glasbena vzgoja, tehnični pouk in gospodinjstvo ]e izbirni predmeti v zadnjih treh razredih devetletke. Te dni smo prejeli v naše uredništvo tudi izjavo dvajsetih vodij študijskih skupin za likovno vzgojo v osnovnih šolah ter vodij predmeta umetnost - likovni del v gimnazijah, srednjih in poklicnih šolah v Sloveniji, s katero podpirajo odstope predstavnikov likovne vzgoje v kurikularnih telesih strokovnega sveta za splošno izobraževanje, nacionalnega kurikularnega sveta in predmetne kurikularne komisije za likovno vzgojo. Obenem zahtevajo, da zaradi posebne narave in vloge likovne umetnosti ostane likovna vzgoja obvezen predmet tudi v prihodnji devetletki, in to z najmanj toliko urami, kot jih je bilo doslej; v gimnazijah, srednjih in poklicnih šolah pa naj teoretične vsebine iz likovne vzgoje in zgodovine likovne umetnosti, ki so jih izvajali doslej v glavnem le na besedni ravni, dopolnijo s praktičnim likovnim izražanjem in ustvarjanjem mladih. Poseben način nestrinjanja s predlogom predmetnika so sredi decembra izrazili tudi na OŠ Beltinci, kjer so protestno odstranili s sten vse likovne izdelke. In zakaj naj bi bi bili omenjeni ter še nekateri drugi predmeti v zadnji triadi devetletne osnovne šole izbirni? Menda zato, da bi imeli učenci možnost izbirati tisto, kar jih veseli oziroma posebej zanima. Na prvi pogled temu ni kaj oporekati. Zakaj bi torej nekoga »silili«, da mora v šoli risati, peti, oblikovati, kuhati ...?.Toda prav gotovo so za mnoge »prisilni« predmeti tudi gre samo za učenje, ampak tudi za prijateljstvo. Prostovoljec je otroku na voljo v vsaki okoliščini. In na osnovi prijateljstva se potem lahko učita in gradita še vse drugo,« je program prostovoljnega dela v pomoč otrokom predstavila Breda Gerenčer. S projektom so poskusno začeli sredi lanskega šolskega leta, sedaj pa že ima tudi potrdilo ministrstva za socialne zadeve kot eden spre- matematika, slovenščina in tuji jeziki, kemija, fizika, zgodovina itd. Seveda nihče ne misli, da bi jih zato morali uvrstiti med izbirne predmete; prav gotovo pa bi lahko zmanjšali obseg njihovih vsebin (čr- . tali to in ono iz predmetnika) in s tem razbremenili učence. JOŽE GRAJ 130 let Rdečega križa Biti človek za človeka Pod geslom Biti človek za človeka so v Ljutomeru počastili 130 let Rdečega križa na Slovenskem V 130 letih, odkar v Sloveniji deluje organizacija Rdečega križa, je opravljeno veliko poslanstvo na več področjih, posebno še v zadnjem času, ko so pomagali beguncem iz Bosne pa tudi domačim ljudem, ki so ostali brez zaposlitve. Organizacija Rdečega križa je tudi nepogrešljiva pri organiziranju krvodajalskih akcij. Dobro je, da ljudje radi storijo kaj dobrega, saj so se lepo odzvali tudi pri najnovejši akciji Rdečega križa Slovenije, kajti mnogi niso zavrgli položnic in povabila za prispevek, ampak so vsi skupaj nakazali na račun Rdečega križa čez 60.000 tolarjev, je na slovesnosti v Ljutomeru povedal generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič. Župan občine Ljutomer Ludvik (Križevci) in Ludvik Bratuša (žu- Bratuša se je v svojem nagovoru zahvalil vsem aktivistom, krvodajalcem in drugim, ki so kakorkoli pomagali. Po svoje je pomagala tudi Občina Ljutomer, ki je danar, namenjen za poslovna darila ob novem letu, nakazala Rdečemu križu. Za to gesto se je zahvalil predsednik območne organizacije RK Ljutomer Boris Prejac, prav tako pa tudi vsem, ki so v minulih letih pomagali sočloveku v nesreči in drugih težavah. Na slovesnosti ob 130-letnici RKS so podelili priznanja, ki sojih prejeli: Vera Bogdan (Ljutomer), Franc Blažič (Ključarovci), Ana Mihalič (Stročja vas), Pavla in Franc Šoba (Krapje), Vera Slavič jetih prevetivnih in razvojnih projektov, tako da so z njim začeli že v začetku šolskega leta. Vanj je vključenih šestintrideset prostovoljcev gimnazijcev drugih in tretjih letnikov, otroci pa so iz štirih murskosoboških osemletk, osnovne šole Beltinci, Dokležovja, Puco-nec in Tišine. Otroke, katerim bi bila potreba učna pomoč, izberejo svetovalni delavci šole skupaj z razredniki iz četrtih, petih in šestih razredov. O tem se potem tudi pogovorijo s starši in učenci, nato pa na šoli pripravijo prvo spoznavno srečanje med prostovoljci in učen ci. Ti se srečujejo običajno enkrat na teden na domu prostovoljca ali učenca ali pa kar v prostorih šole po dve šolski uri, lahko pa tudi več ali manj, odvisno od dogovora in pripravljenosti sodelovanja. Enkrat mesečno se potem prostovoljci srečajo še z razredniki in strokovnimi delavci šole, da se pogovorijo o izkušnjah in potrebah otroka pa tudi uspehih skupnega dela »Izkušnje lanskega leta nam potrjujejo potrebnost širitve progra- ma. Pri vseh vključenih učencih je viden uspeh, če ni bil boljši, pa je . vsaj ostal na isti ravni. Kajti že : vsak majhen napredek pri otroku je velik uspeh,« je povedala sogovornica Breda Gerenčer. Zelo dobre izkušnje s prostovoljnim delom v pomoč otrokom pa bi, kot je menila, kazalo razširiti na vse ljudi, ki so pomoči potrebni, naprimer na pomoč invalidom, starim, otrokom s posebnimi potrebami, kajti prostovoljec je lahko vsak, ki ima topel človeški odnos,ki je zanesljiv, zavzet in potrpežljiv, ki'je sočloveku prijatelj. MAJDA HORVAT pan). Priznanja so prejele tudi organizacije RK v Stari Novi vasi, Veržeju, obratu Mure v Ljutomeru, potem Občinski štab civilne zaščite Ljutomer, OŠ Cvetko Golar Ljutomer. Klub zdravljenih alkoholikov Ljutomer, Zveza šoferjev in avtomehanikov Ljutomer in transfuzio-loški oddelek bolnišnice Murska Sobota. Na prireditvi ob 130-letnici RKS v Ljutomeru so nastopili učenci ljutomerske glasbene šole, učenci OŠ Križevci pri Ljutomeru in varovanci zbirnega centra za begunce iz Veržeja. Ti so se tudi javno zahvalili za vso pomoč. F.FERENCEK vestnik, 9. januar 1 997 7 cme Pomurske občine v številkah Po velikosti ljutomerska, Tiskovna konferenca mestnega župana Številni stiki odpirajo okno v svet po prebivalstvu pa soboška Ker se ob začetku novega leta pojavljajo razni zanimivi statistični podatki, smo pokukali v organiziranost lokalne samouprave v Pomurju. Kot je znano, je v Sloveniji s 1. januarjem leta 1995 nastalo 147 novih občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine. V pokrajini ob Muri je zdaj 18 občin, od tega ima mestni značaj le Murska Sobota. Po površini je največja Občina Ljutomer, ki meri 175 kvadratnih kilometrov in ima 5-655 hišnih številk v 69 naselij, na njenem območju pa prebiva 18.771 prebivalcev. Po številu prebivalstva je na prvem mestu Mestna občina Murska Sobota, kjer so našteli 21.198 prebivalcev, 4.543 hišnih številk in • 1 naselij, čeprav je njena površina Druga po velikosti je Občina Lendava. Na 154 kvadratnih metrih in v 26 naseljih s 4.369 hišni- Zimska služba v želji, da bi se kar najbolje pripravili na funkcioniranje zimske službe v Občini Radenci, so občinski svetniki terjali plane vseh iz-vajalskih služb. Dobili so jih pravočasno in jih brez bistvenih spre-oiemb tudi sprejeli. Cestnemu podjetju M. Sobota so zaupali skrb za lokalne ceste, Komunalno podjetje Gornja Radgona je odgovorno za izvajanje zi-riske službe na mestnih ulicah, hodnikih za pešce in javnih parkiriščih v Radencih, krajevni skupnost' Radenci in Kapela pa sta prevali skrb za pluženje krajevnih cest na svojih območjih. Po izračunih CP M. Sobota bodo znašali stroški za vzdrževanje in varstvo lokalnih cest v zimskih razmerah nekaj čez 605.000 tolarjev. Najprej bodo poskrbeli za odseke Cornja Radgona-Sp. Ivanjci-Co-Sentinci, Okoslavci-Očeslavci, "rašenski Vrh-Murski Vrh, Jan-«v Vrh-Kapela, Kapela-Rožički vrh in Kapela-Hrastje - Mota (spa-• v II. prioriteto), nato pa še za “dseka Dragotinci-Okoslavci in Hrašenski Vrh-Rački Vrh (III. Prioriteta). Na papirju je res vse lepo načr-ovano in zapisano. Ljudje si seve-da želijo, da bi bilo tako tudi v Praksi. Izkušnje iz minulih let v vseh primerih niso ravno spodbud-ne-K boljšemu stanju pa bodo mo-rali Prispevati delček tudi krajani sarni, kar velja zlasti za čiščenje Pločnikov pred svojimi domačija-m’ in na odsekih, ki niso uvrščeni med javne ceste. L G. le 64 kvadratnih kilometrov. mi številkami prebiva 13.738 ljudi. Na visokem tretjem mestu je po velikosti novonastala Občina Moravske Toplice. Vanjo sodi kar 28 naselij z 2.819 hišnimi številkami, ki se razprostirajo na 144 kvadratnih kilometrih. V tej občini prebiva 6.593 ljudi. Nato sledi Občina Gornja Radgona s 128 kvadratnimi kilometri površin, 51 naselji in 3.632 hišnimi številkami ter 13.259 prebivalci. Občina Puconci je po velikosti na petem mestu. Meri namreč 108 kvadratnih kilometrov. V 23 naseljih z 2.225 hišnimi številkami živi 6.647 ljudi. Druge po- murske občine so po velikosti precej manjše. Na prvi pogled se zdi skoraj neverjetno, da je po velikosti na visokem šestem mestu Občina Hodoš - Šalovci. Meri namreč kar 76 kvadratnih kilometrov z 8 naselji in 924 hišnimi številkami, medtem ko je prebivalstva le 2.467 Sledi Občina Cankova - Tišina z 69 kvadratnimi kilometri površin. Tam živi 6.604 prebivalcev v 20 naseljih in 1.845 hišnih številkah. Občina Gornji Petrovci meri 67 kvadratnih metrov površin, kjer je 14 naselij in 1.035 hišnih številk z 2.575 prebivalci. Zanimiveje, da je v primerjavi z njo še nekoliko manjša Občina Beltinci (62 kvadratnih kilometrov), ki premore le 8 naselij z 2.400 hišnimi številkami, kjer živi 8.667 prebivalcev. Tik za njo je po površini Občina Kuzma, in sicer s 60 kvadratnimi kilo? metri. 4.560 ljudi živi v 12 naseljih s 1.395 hišnimi številkami. Občina Črenšovci se razprostira na 52 kvadratnih kilometrih z 9 naselji in 1.760 hišnimi številkami ter s 6.125 prebivalci. Le za 1 kvadratni kilometer (51) je manjša Občina Sveti Jurij, ki premore 27 naselij in 1.121 hišnih številk s 3.028 prebivalcev. V Občini Rogašovci, ki se razprostira na 40 kvadratnih kilometrih, so našteli 11 naselij in 1.115 hišnih številk, v katerih prebiva 3.880 prebivalcev. Sorazmerno majhna je Občina Radenci, saj meri 34 kvadratnih kilometrov. 5.470 prebivalcev živi v 22 naseljih s 1.657 hišnimi številkami. Občina Turnišče meri 24 kvadratnih kilometrov, ima 4 naselja z 972 hišnimi številkami in 3.676 prebivalcev. Daleč zadaj je druga najmanjša pomurska občina Kobilje. Meri namreč le 20 kvadratnih kilometrov z enim samcatim naseljem in 231 hišnimi številkami ter s 644 prebivalci. Še manjša je Občina Odranci, ki se razprostira na borih 7 kvadratnih kilometrih. V enem naselju s 451 hišnimi številkami pa je dokaj veliko prebivalcev (1.802). MILAN JERŠE Seja sveta v občini Videm ob Ščavnici Novo ime občine ■ V občini so se odločili, da bi bilo bolje, da bi zaradi lažjega razumevanja in da bi povrnili stanje, kot je bilo nekoč, zamenjali sedanje ime sedeža in lokalnega središča občine. Namesto Videm ob Ščavnici naj bi se po novem imenoval Sveti Jurij ob Ščavnici.. Pojem Videm pa bi še naprej ostal kot del oziroma trg tega zaselka pri Svetem Juriju, okrog katerega naj bi bilo tudi pet ulic. Te bodo poimenovali po znamenitih ljudeh, ki so se tukaj rodili: dr. Antonu Korošcu, Bratku Kreftu in Edvardu Kocbeku, poleg tega pa se bosta dela naselja imenovala Blaguš in Biserjane. Geodetska uprava je že dala predlog, od kod do kod naj bi potekala ulice. Nekateri od svetnikov se niso ravno strnjali s to razporeditvijo, saj bi nekatere hiše, ki so že desetletja spadala pod eno naselje, po novem prišle v drugo. Odločitev pa še ni dokončna, najprej bo predlog šel v enomesečno javno razgrnitev. Potem ga bodo znova obravnavali. Sprememba imena naselja ali vasi pa se lahko razglasi, tako piše v 97. členu statuta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini članov občinskega sveta. Sprejeli so tudi premoženjsko bilanco stare občine (ki pa ni osnova za delitev premoženja, ra- zen za stanovanjski sklad za leti 1994 in 1995). Občinski svet je tudi pooblastil nadzorni odbor Občine Gornje Radgone, da pregleda gradivo. Za stanovanjski sklad naj strokovna služba v Gornji Radgoni pripravi ustezen pregled prihodkov in odhodkov za obdobje 1990-1994. in sicer po legi. Nekoliko bolj zadržani pri tem pa so bili tudi zato, ker so mnenja, da se je veliko delalo, pogodbe pa so se podpisovale post festum. Sprejeli so tudi rebalans proračuna za leto 1996, kije za sedemnajst milijonov tolarjev večji, kot je bil predlagani proračun. Toliko več znašajo tudi prihodki. Svetnika Stanka Gregoreca pa je med drugim zanimalo, zakaj so se povečale plače občinskim organom. Župan mu je odgovoril, da če delavci dobro delajo, morajo dobiti dobro plačo, hkrati pa pojasnil, da dobijo še vedno manj kot predvideva zakon. Občina je v preteklih letih namenila za šport manj, kot je bilo predvideno, to pa pomeni, da če ne bodo izkoristili vseh sredstev, bodo v prihodnje od države dobili manj, zato so se vsi strinjali, da je potrebno to, kar dobijo, tudi nameniti za šport. Padla je tudi pobuda, da bi v vasi Žihlava in Slaptinci uredili vodovod. In sicer bi ga podaljšali iz ljutomerske občine, od vasi Bolehnečici. Župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je pripravil novoletno srečanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja, povezano s tiskovno konferenco ob izidu Soboških novin. Kot je uvodoma poudaril, je bilo v minulem letu veliko storjenega tako na naložbenem področju kot pri zagotavljanju kakovosti življenja. Pri tem je poudaril dobro sodelovanje občinske uprave z mestnim svetom, kar je pripomoglo k številnim konkretnim dogovorom, zlasti še o pomembnih prostorsko-ureditvenih in prometnih vprašanjih. Na prvo mesto je postavil zazidalni načrt za mestno jedro in prometno študijo z uvedbo modrih con. Tako nameravajo v mestnem jedru zgraditi podzemne garaže in objekte širšega regijskega pomena, kot je npr. Pokrajinska in študijska knjižnica, kjer pričakujejo 50-odstotno udeležbo države. Po besedah župana Andreja Gerenčerja pripisujejo velik pomen gradnji avtoceste, katere trasa bo potekala med naseljema Bakovci in Krog ter med rakičanskim letališčem in farmo Jezera. Omenil je tudi dogovor z Madžarsko o gradnji mednarodne železniške proge Murska Sobota-Hodoš-državna meja. V minulem letu so se uveljavile tudi številne mednarodne povezave murskosoboške občine na političnem, gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Zgledno je sodelovanje s partnerskim mestom Ingolstadt v Nemčiji, kjer je v tovarni Audi zaposlenih precej naših delavcev. Vse tesnejši so tudi stiki s sosednjo Železno županijo na Madžarskem, predvsem s Slovenci v Porabju. Kot obmejno območje se murskosoboška občina čedalje bolj vključuje v razne evropske projekte v okviru programa Phare, zato si 'prizadevajo v svetu ob Muri čimprej ustanoviti regijo, s čimer bi bila omogočena lažja izpeljava načrtovanih vlaganj. 8. junija pa seje na željo naših izseljencev v ZDA uresničila zamisel v pobratenju z Betlehemom. Na domačem prizorišču mestni župan ocenjuje kot velik dosežek to, da so med prvimi v državi sprejeli premoženjsko-delitveno bilanco nekdanje soboške občine, kar je omogočilo hitrejši razvoj posameznih novonastalih občin. V tem času so izbrali tudi mestni grb in zastavo. Med naložbami je najpomembnejša obnova čistilne naprave, kijih bo stala okrog 180 milijonov tolarjev. Pohvalijo pa se lahko tudi z novim atletskim štadionom in gradnjo telovadnice pri prvi osemletki v Murski Soboti, ki naj bi bila končana do začetka novega šolskega leta. Precej je bilo narejenega tudi na komunalnem in cestnem področju, medtem ko naj bi dali idejni projekti za plinifikacijo in izrabo geotermalne energije čimprej otipljivejše rezultate. V nadaljevanju tiskovne konference je predsednik mestnega sveta Rudolf Horvat poudaril tvorno sodelovanje z mestno upravo in dobro delo občinskih odborov, ki so nekakšna pomoč županu in upravni enoti. Med drugim je omenil, da so bile vse seje mestnega sveta (12 rednih in 2 izredni) sklepčne več kot 90-odstotno, kar kaže na velik interes svetnikov in njihovih političnih strank. Uveljavil se je tudi sklad stavbnih zemljišč, v prvi polovici leta 1997 pa naj bi rešili odprto vprašanje premoženja komunalnega podjetja. Kot je navedel tajnik občinske uprave Tibor Cigut, je zaživelo delo stanovanjskega sklada kot neprofitne organizacije. V letu 1996 so razpolagali s 312 stanovanji, v letu 1997 pa bo največji finančni zalogaj gradnja 42-stano-vanjskega objekta v Razlagovi ulici v Murski Soboti, katerega predračunska vrednost je 305 milijonov tolarjev. V njem bodo socialna in neprofitna stanovanja. Ob tej priložnosti je odgovorna urednica Brigita Bavčar predstavila poskusno številko občinskega glasila Soboške novine. Izšle so v nakladi 7.000 izvodov in sojih brezplačno prejela vsa gospodinjstva v mestni občini. Novo glasilo, ki skuša na 20 straneh občane čim bolje informirati o dogajanjih v občini, je stalo približno 750 tisoč tolarjev, saj so precejšnjo pozornost namenili njegovi grafični podobi. MILAN JERŠE 22. seja Občinskega sveta Občine Cankova - Tišina Nadzorni odbor se bo moral podvizati Tič-Cprav se J® začela zadnja seja Občinskega sveta Občine Cankova ■ dok*1’3 V v slavnostnem razpoloženju - vlogo dedka Mrdza je ce aj py®Pr'čljivo odigral svetnik Anton Omar iz Rankovec - se je mal-. "pričakovano zapletlo že pri prvi točki dnevnega reda.Na predlog (»db3 Al°jza Flegarja so namreč obravnavali poročilo nadzornega pr °ra- Njegov predsednik Franc Šadl je pojasnil posamezne postavke So 8 Ranega finančnega poslovanja občine. Pri tem je ugotovljeno, da nav a e '"^ticije končane, obračunane in prenesene. Med drugim je ni ne i 1’ da -*e sedanja vrednost pokrita iz sklada osnovnih sredstev in da pOl 0)enih posojil. Prav tako so v celoti poravnane terjatve in obveznosti. Pre Ftega le inventar odpisan. Prav tako se dobro stekajo dohodki, pri “ edu stroškov pa niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti. raz Jub takemu poročilu so se v šan' aV* pojavMala številna vpra-Zan'3 ^ranca Horvata je najbolj Vse'1113'0’ al*so b'le pregledane Šaj|Ponudbe na razpis. Franc dražlv111 je °dgovor>L da je bila ga č 3 pre81edana, zaradi kratke-seh Sa Pa ni bila opravljena po-p a analiza ponudb. da 'tein J°že Farič navedel, ZaPis svetn'Ki med letom dobili fa*1 nike s sej nadzornega odbo-81^,^ S° nav®deni ponudniki. Za c° Gomboc pa je bilo najpo- membnejše, ali so račune plačevali v zakonsko določenem roku, pa tudi to, ali so bila sredstva vezana, s čimer bi lahko pridobili dodatna sredstva v obliki obresti. Ob podatku, da traktorske takse niso bile v celoti izterjane, je pripomnila, da so le-te prihodek krajevnih skupnosti, ne pa občine. Poleg tega jo je zanimalo, za kaj so se porabile dotacije, pripomnila pa je tudi, da bi se nadzorni odbor moral sestajati več- krat letno. Antona Omarja so najbolj bodli v oči reklamni panoji, zato je terjal podatek, kolikšno je njihovo število, ali imajo vsi dovoljenje za postavitev in koliko je pri tem zaslužila občina, saj je del stroškov odpadel tudi na posamezne politične stranke. Ker na tej seji ni dobil konkretnega odgovora, je predsednik občinskega sveta Viktor Vrečič predlagal, da do prihodnjič nadzorni odbor pripravi izčrpno poročilo, iz katerega bodo jasno razvidni odgovo- ri na vprašanja svetnikov. »Pri tem pa od nadzornega odbora ne zahtevajte, da bo računsko sodišče, kajti župan, kije odgovoren za izvajanje proračuna, mora v vsakem trenutku pojasniti posamezne postavke,« je pripomnil Jože Farič, ki vodi odbor za proračun in finance. Ta je tudi podal predlog rebalansa proračuna za leto 1996. Za 18,2 odstotka višji rebalans proračuna V rebalansu občinskega proračuna je prišlo do treh sprememb. Tako so pri sofinanciranju črtali 500 tisoč tolarjev, kolikor bi KS Gederovci morala prispevati za kabelsko TV. Ta znesek je prenesen v naslednje leto. Ker so občani Domajinec v posebni obliki prispevali 2 milijona SIT za popravilo mostu, je faktura izvajalca toliko nižja. Tretja sprememba pa se nanaša na ureditev ceste Gerlinci-Kovač, kjer seje znesek znižal od 7 na 6,5 milijona tolarjev, kolikor znaša lastni prispevek občanov. Od prvotno načrtovanih 310,376 milijona tolarjev občinskega proračuna se je le-ta z rebalansom povečal za dobrih 56,548 milijona, kar je skupno 366,924 milijona SIT ali 18,2- odstotno povečanje. Po krajši razpravi, v kateri je bilo med drugim rečeno, da bo stalo kabelsko TV-omrežje med Tišino in Gederovci približno 2,4 milijona tolarjev, so svetniki potrdili tudi predlog odloka o občinskem proračunu za leto 1996. Že o proračunu za 1997! Spodbudno pa je, da so tokrat obravnavali že osnutek proračuna za leto 1997. V Občini Can-kova-Tišina namreč ne nameravajo čakati na sprejem državnega proračuna, ampak bodo takoj po novoletnih praznikih ob sodelovanju ministrstva za finance pripravili nov proračun. Predvidevajo, da bo občinski svet konec januarja ali v začetku februarja sprejel občinski proračun. Ta naj bi bil »težak« več kot 358 milijonov, po nekaterih optimističnih predvidevanjih pa bi lahko raču- nali celo na 500 milijonov SIT. In kaj naj bi naredili s tem denarjem? Kot je povedal župan Alojz Flegar, bodo nadaljevali z gradnjo kanalizacijskega omrežja v krajevnih skupnostih Cankova in Gederovci, medtem ko so v Borejcih tik pred koncem teh del. Pred dokončanjem so projekti za obnovo magistrale in s tem načrtovana ureditev pločnikov in kolesarske steze. Prav tako naj bi zgradili čistilno napravo na Cankovi, nadzidali in prizidali Osnovno šolo Tišina, uredili cestno povezavo od jeza v Ledavskem jezeru do Krašč, k čemur nameravajo pritegniti tudi ministrstvo za okolje in prostor ter Mestno občino Murska Sobota. Hkrati naj bi uredili občinsko zgradbo ter prostore krajevne skupnosti in krajevnega urada na Cankovi. Pripravljajo tudi projekte za revitalizacijo potokov Mo-koša in Dobla, medtem ko nadaljevanje obnove zadružnega doma na Tišini ne obremenjuje proračunskih sredstev. Svetniki so sklenili, da do sprejetja proračuna za leto 1997 velja sklep o začasnem financiranju občinskih proračunskih porabnikov. MILAN JERŠE 8 vestnik, 9. januar 1 997 9 tem in onem Politiki na rob Že od antike preprosto ne moremo živeti brez politike, ki nam korenito kreira naš vsakdan, saj nam politiki vladajo oziroma si ljudstvo od takrat naprej voli državno oblast, katera pa ni vedno posvetna, ampak je pogosto močno klerikalizi-rana, skrajno ideologizirana, institucionalizirana in populistična ter do roba nedemokratična. Politika je dostikrat potrebna zdravljenja! V zdajšnjem našem parlamentu sedi toliko zdravnikov, da res lahko pomislimo na bolehnost strank ali politikov, čeprav je stara pregovorna resnica, da ima narod tako oblast, kot si jo izvoli oziroma si jo zasluži. Če pozorno poslušamo govorance mnogih današnjih politikov na raznih parlamentarnih in političnih križpotjih, dobimo občutek, če že česa drugega ne, da se imajo posamezni izvoljenci za svetniške poslance in celo za posebne sorte vne-bohodce. Sami sebe postavljajo v središče odločanja in življenja. Čutijo se poklicani in poslani od ljudstva nad narod kot kaki bogovi, ki odmerjajo blaginjo posamezniku in družbi, tako da je blaženost vsega življenja odvisna od njihove politične modrosti, od njihove bivanjske volje in oblastniške moči. Politika je vedno na samosvoj način v jedru družbe in se zrcali v ogledalu vsega občestva, vendar pa ne sme biti jedrnatost eksistence, še manj pa mitizacija svoje lastne političnosti, in to celo v imenu poštenosti in pravičnosti, humanosti in ustvarjalnosti ter obče drugačnosti kot enakopravnosti in demokratičnosti ter svobode človekovega duha. Iz mnogih ust politikov je mogoče slišati samopriklice-vanje neke čudežne cerkvenizacije, ki nima nič skupnega s prepričanjem in vero, ampak je le postavljanje svojega lastnega karierizma na oltar nekega večvrednega poklica, ki naj bi ga lahko opravljali samo izbranci, nekateri celo prepričani, da so za večno nezamenljivi. Dosti politikov se ima za Božičke in dedke Mraze, saj naj bi prav oni obdarovali posameznika in vse ljudstvo; in to ne samo ob praznikih, ampak iz dneva v dan, vendar so ta darila prevečkrat oglodane kosti ali pa okleščena drevesa, ki ne rodijo več sočnih sadežev, da bi se »deci« in starim cedile sline, temveč imajo v ustih le kak prežveček. Politika je najmanj predvidljiva človekova dejavnost in njena nepredvidljivost je vražja usodnost, saj bognedaj da ona na silo sestopi s svojega hišnega tira, ker je potem smrtonosnost skorajda neizbežna in čakati na kakršnokoli odrešitev ali celo rešitev je pljunek na dno oziroma premislek brez haska. Politika zaide v svoj lastni nesmisel! Politik porcelanček se kar topi od medenosti, zato je njegovo besedičenje lepljivo ali pa zaletavo in zadrgavo. Nekoč so pravili, da je vzgojno stati v kotu in buliti v črto dveh zidov, in to celo po krivem, zato ne preseneča tudi današnja politična šiba božja, ki pa je tako narodovo stran-potje, da se bog usmili. Politiki so upravičeno bolj na očeh in so v ogledalu družbe, saj so voljeni predstavniki, ki naj bi odločali po svoji vesti in pameti, nikakor pa niso katekizemski ali kapitalski zapovedniki. Če jim karkoli preveč stopi v glavo, je politika takoj na robu. Drago Kuhar Direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec Za imidž bolnišnice Z novim letom je delovno mesto direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota prevzel dr. Bojan Korošec in z novim direktorjem so povezana številna pričakovanja ter tudi ugibanja, predvsem o tem, kakšno in katero pot vodenja bo ubral. Prve dni njegovega direkto-rovanja so se odgovori na nekatera vprašanja glasili: - Murskosoboška bolnišnica je dolgo, kar predolgo čakala na statut in imenovanje direktorja. V tem času so se, kljub temu, da je imela v. d. vodstvo, nabrale določene naloge. Z delom ste komaj začeli, pa vendar, katere so tiste prve, ki se jih boste lotili? Glede na to, daje danes drugi delovni dan na tem delovnem mestu, se še nisem prekopal skozi številne papirje. Sem v fazi spoznavanja, niti ne toliko problemov bolnice, njenega delovanja, kot osnovnih zadev, ki se tičejo pisarne in papirjev. Najprej bo vsekakor potrebno vzpostaviti osnovno komunikacijo s kolegi z oddelkov, ne to- Pogodba o začetku gradnje patologije v soboški bolnišnici je pripravljena in z njo soglaša tudi zdravstveno ministrstvo kot glavni naročnik in izvajalec, ni pa prišlo do njenega podpisa, saj se je ustavilo na finančnem ministrstvu. Čaka se namreč na_ novo vlado in novega finančnega ministra. Šele potem bo prišlo do podpisa pogodbe in do finančne realizacije. Razplet pričakujejo okoli dvajsetega januarja. Ali bi preživeli počitnice v Ameriki? ZPS svetuje Prodaja po pošti Tu gre za prodajo po naročilu iz oglasa, prospekta ali prodajnega kataloga Ponudba trgovca mora biti jasna, točna in nedvoumna. Vsebovati mora podatke o firmi oz. imenu in sedežu trgovca, lastnostih blaga, ceni, drugih stroških, ki dodatno bremenijo kupca, možnostih plačila, rokih plačila, roku dobave blaga, časa veljavnosti ponudbe, o reklamaciji blaga in jamstvu za blago s seznamom serviserjev. Oglas ali objava v prodajnem katalogu je ponudba ali naročilnica in račun, ki mora vsebovati: - firmo, ime in sedež trgovca, - ime in naslov kupca - vrsto, količino, ceno in vrednost blaga, - rok plačila in možnosti plačila, - rok in način dobave, - pravico do reklamacije in jamstva, - informacijo o roku, v katerem ima kupec pravico odstopiti od pogodbe. Kupcu je blago potrebno dostaviti v brezhibnem stanju in pod pogoji, ki smo jih prej našteli. Kupec je dolžan vrniti blago nepoškodovano in v nespremenjeni količini, in sicer v 15 dneh od dneva, ko je blago prevzel. Pošiljanje blaga po pošti Kupec ni dolžan blaga poslati nazaj, če se z nakupom ne strinja (če blaga ni naročil, ampak mu gaje trgovina sama poslala). Prodaja po telefonu Za prodajo po telefonu se smiselno uporabljajo zakonska določila, ki veljajo za prodajo po pošti. Pisarna Zveze potrošnikov M. Sobota, Slovenska ul. 48 (ZZZS/3. nadstropje), je odprta v ponedeljek in sredo od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00, tel. (069) 27 300. Priznajte, da zveni noro. Če vas mikajo pustolovščine, potovanja in neobičajne poletne počitnice, je ta predlog kot nalašč za vas. Kar nekaj agencij po svetu se ukvarja z organizacijo poletnih počitnic v tujini. Aktivnosti v okviru omenjenih agencij so namenjene prav vsem. Ponujajo več možnosti, zaradi katerih se nadobudneži odločajo za skok v neznano. Spoznati svet, nove kulture, aktivno uporabljati tuji jezik, spoznavati drugačno, nenavadno ter novo in zanimivo. Da pa ne gre za turistično klasiko, je mogoče ugotoviti že na prvi pogled. Ko izveste, da vam bo organizator podaril nekaj žepnine in brezplačno letalsko vozov- nico ... V slovenskem prostoru se pojavlja Čamp America kot organizator opisanih aktivnosti. Storitve organizacije lahko koristite vsi, ki ste dopolnili 18 let in se želite podati čez Atlantik. Tam lahko ostanete nekaj mesecev. Nikar ne razmišljajte o denarju, ki bi ga potrebovali za letalsko vozovnico, pa ga nimate. To je delo agencije Čamp America. Po vaši želji in izbiri datuma bodo rezervirali in tudi plačali vozovnico za vas. In čemu vse to, boste vprašali. Ker je organizacija poletnih aktivnosti za ameriške otroke kadrovsko precej zahtevna, se organizatorji poslužujejo pomoči agencij, kot so Čamp America in njej podobne, ki priskrbijo zanesljive ljudi širom po svetu. Tako dajejo poletnim kampom še dodatni šarm internacionalnih barv, udeležencem ponudijo pestrost posebne vrste, delavcem pa enkratno zabavo. Ameriški otroci preživljajo poletja na precej zanimiv način. Kar težko si predstavljamo, da bi slovenska družina poslala svojega »mladiča« za dva tedna ali celo meseca v poletni tabor, kjer bi si le-ta našel zabavo, prijatelje, kjer bi ob različnih aktivnostih pre liko v funkciji predstavitve, ampak pokazati željo, da smo drug drugemu potrebni, da bomo lahko čim bolje sodelovali. Slišati želim tudi od njih, izvajalcev, težave, ki jih tarejo tako v zvezi z organizacijo dela, funkcionalno diagnostiko, opremo in ne nazadnje tudi osebnimi dohodki. To vprašanje je bilo v zdravstvu eden večjih problemov. Želim si, da bi lahko izboljšali in dvignili raven stroke - pa s tem ne mislim re- či, da do sedaj ta ni bila dovolj dobra - in tudi prijaznost osebja, da bi bolnišnica imela čim boljši imidž. živel poletno vročino in bi se morda medtem še kaj koristnega naučil. V Ameriki je to nekaj povsem običajnega. Starši bodo pred poletjem seveda skrbno pretehtali svoje zahteve, želje in finančne zmožnosti in se nato odločili, komu bodo zaupali svojega varovanca. Možnosti imajo seveda več. Od enodnevnih taborov, skavtskih, verskih, pa vse do kampov za otroke s posebnimi potrebami, kot so invalidi in mentalno hendikepirani otroci, otroci z učnimi težavami in podobno. Poleg tega si lahko omislite delo z otroki na njihovem domu. Če se vam »lušta« Amerika brez pretiranega druženja z otroki, pa se lahko odločite za delo v tehničnih službah, ki so odgovorne za potek in nemoteno delo v okviru poletnih dejavnosti. Vaša obveznost je pač ta, da na delovnem mestu, ki ste si ga izbrali, opravite svoje delo. Navadno ostanete v taboru ali pri družini štiri do devet tednov. Tam za plačilo ponudite svoje veščine in znanje - od dela z otroki, učenja plavanja, jahanja, jadranja, smučanja na vodi, prostega plezanja, igranja tenisa in drugih športov, različnih iger, organizacije družabnih srečanj in tako naprej. In tudi, kakorkoli je neljubo slišati, bomo morali vsi, z menoj na čelu, razmišljati o racionalizaciji dela tako v rednem delovnem času kot v dežurni obliki dela. Ena od prednostnih nalog bo skrajšanje čakalne dobe v specialističnih ambulantah. Poteka tudi akcija zbiranja denarnih sredstev za mamograf, ki ga bomo kupili z združenimi močmi. Naslednje, kar moram omeniti: dogovorjena je nadzidava internega oddelka, s katero bomo reševali problematiko prostorov, namenjenih dializi in gastroenterološki diagnostiki, istočasno pa bomo sem vključili gradnjo patologije, ki je Kar je seveda najbolj vabljivo, pa pride na vrsto za tem, ko se delo v taboru konča. Takrat imate možnost potovanj po mili volji. Seveda je tak način finančno precej razbremenjen, saj ni potrebno odšteti denarja za letalsko vozovnico. Ko ste že v Ameriki, si jo še malo ogledate, pa je! Vizo imate, čas pa si morate vzeti. Sama sem se odpravila v Ameriko že dvakrat. Tabor, kjer sem na moč uživala v sproščenem delu in zanimivi družbi, je bil v državi New York. Prvo leto sem prepotovala Californijo, Nevado, Colorado, Utah, Arizono, Montano, Idaho, Oregon, Wyoming, pa New York vse do Niagarskih slapov. Letošnje leto meje zamikala Aljska, zato sem se čez Washington, Britansko Kolumbijo in Yukon podala v samotno deželo medvedov, volkov in brezkončnih ledenikov. Tudi vi boste težko preživeli poletje, ki si ga ne bi trajno vtisnili v spomin kot čudovite izkušnje. Če veste, kaj hočete, če zaupate vase in si želite več kot še eno običajno poletje, novih življenjskih in delovnih izkušenj, se brez obveznosti lahko obrnete na sedež Čampa America v Londonu. Postregli vam bodo z vsem, kar vas bo zanimalo. Čim-prej se jim oglasite, saj se je izbor kandidatov za naslednje poletje že začel. Še naslov: Čamp America, Dept.NA (slooo64), 37a Queens Gate, London SW7 5HR, En-gland. v načrtu v naslednjem obdobju iz sklada za investicije v zdravstvu. - Z novim direktorjem običajni pomembna delovna mesta prevzamejo tudi novi ali ponovno postavljeni ljudje. Katere kadrovske spremembe v bolnišnici st bodo zgodile? N naslednjih nekaj mesecih bo objavljen razpis za novega pomočnika direktorja za finančno računovodske zadeve pa tudi razpis za pomočnika direktorja za zdravstveno nego. V naslednji fazi pa bo treba imenovati novt šefe oddelkov. Saj tako kot smo do sedaj imeli več let v. d. direktorje, smo imeli v. d. šefe oddelkov in v. d. glavnih sester. Sedaj je preuranjeno govoriti, kdo bo ta mesta zasedel, mislim pl da bomo našli rešitve, ki bodo V prid zavarovancem in nam izvajalcem. V tem ne vidim velikega problema, vendar pa ga bo potrebno tudi udejanjiti. - Prav kmalu boste dobili podatke o poslovanju bolnišnice c lanskem letu in najverjetneje boste, tako kot prejšnja leta, ugotavljali negativni poslovni uspeh. Osnovni vzrok bo najverjetneje v prenizko priznanih materialnih stroških s strani zdravstvene zavarovalnice in neplačanih storitvah zaradi preseženega programa. Kakšna bo poslovna politika bolnišnice pod vašim vodstvom, boste morda šil v smer odpiranja samoplačniških ambulant? Ni je države in ni je ekonomije, ki bi lahko ponudila zdravstveno varstvo v takšnem obsegu, kot ga zdravstvo lahko ponudi. Medicina bolj je razvita, bolj je draga, zato moramo delati v določenem kalupu. Sredstva za to leto gotovo ne bodo bistveno večja kot v lanskem letu, kar pomeni, da se bomo morali racionalizirati. Možnost racionalizacije se najbolj kaže zunaj obveznega dela, torej v dežurstvu. Naslednji problem so specialistične ambulante. Dolgih čakalnih dob najverjetneje ne bo mogoče reševati s samoplačniškim} ambulantami, ker je bilo čutih upor proti temu tudi že v zadnjem letu delovanja državnega zbora. Zato pričakujem, da bomo tu mo-, rali najti drugo rešitev, res pa je. da je vsakršno reševanje povezano z denarnimi sredstvi. - Pa vendar v drugih bolnišnicah gredo v to, da storitve samoplačniških ambulant prodajajo na trgu, saj si na ta način lahko izboljšajo poslovanje, s tem pa tudi možnosti za posodabljanje medicinske opreme... Ne pravim, da mi tega ne bomo delali, če bo dovoljeno. Ampak, kot kaže, tega najvišja zakonodajna telesa ne bodo priporočala. - Soboška bolnišnica je v zadnjem obdobju posodobila medicinsko, predvsem rentgensko in ultrazvočno opremo. Ministrstvo za zdravstvo je obljubljalo soudeležbo pij plačilu, vendar je ostalo le pfl besedah. Mislite, da ho vaše poznanstvo z ljudmi z ministrstva prednost za soboško bolnišnico, da bo v prihodnje lažje prišla do propračunskega denarja? Na to se ne bi zanašal. Upam, da bomo imeli v Sloveniji isti ključ za reševanje problemov, kar se tiče opreme, in da na osnovi poznanstev ne bomo reševali problemov. Pa tudi ne vem, kdo bo novi zdravstveni minister. - Svet zavoda vam je prepustil tudi pomembno vprašanje prihodnje organiziranosti bolnišnice-Na kakšen način ga nameravate rešiti? O tem intenzivno razmišljam in tudi to je ena prvih nalog. Poskušal se bom posvetovati z različnimi ljudmi, zaenkrat pa sem mnenja, da bi se bilo pametneje združiti in organizirati v lastni organizaciji. Poslušal bom tudi nasvete številnih kolegov tako znotraj kot zunaj regije in potem se bomo odločili za najprimernejšo rešitev. M. HORVAT vestnik, 9. januar 1 997 9 metijska panorama Peta ledena trgatev pri Novakovih Pridelava vin posebnih trgatev je pri Novakovih, ki imajo vinograd s kletjo na Vaneči, postala že tradicionalna, s temi vini pa so v preteklosti posegali tudi po najvišjih priznanjih na slovenskih ocenjevanjih vin. Ernest Novak, ki se tudi poklicno ukvarja s svetovanjem vinogradnikom, je tokrat za posebno trgatev odbral 600 trsov sauvignona, ki so ga pobrali tri dni pred novim letom. Tisti dnevi so bili idealni za ledeno trgatev, saj so se temperature spustile globoko pod ničlo in Ernestu je zdaj že malce žal, da grozdja ni pustil na trtah vsaj do Silvestrovega. Je pa navkljub vsemu zadovoljen, saj je iz stiskalnice nateklo 130 litrov sladkega soka z 210 Eo stopinjami, ki ga bo donegoval v kakovostno ledeno vino. Prvo ledeno trgatev so pri Novakovih imeli 1989. leta, nato 1991. in 1992. ter 1995., leta vmes pa so bile še druge posebne trgatve, med njimi tudi na vincenčevo. L. K., fotografija: Marjan L. Izobraževanje kmetovalcev Kmetijska svetovalna služba za Pomurje je tudi v tej sezoni pripravila vsrto strokovnih predavanj in drugih oblik izobraževanja za kmetovalce. Za prašičerejce bodo 10. januarja ob 9. uri v Lipovcih predstavi selekcijski program v Pomurju, umetno osemenjevanje in po-men strniščnih dosevkov na prašičerejsko usmerjenih kmetijah. Predavala bosta Zorica Abraham - Panič in Stanko KapUn. 12. januarja ob 10. uri bo v dvorani Kmetijske zadrugč Gornja Radgona občni zbor podružnice rejske zveze. O trajni ozelenitvi vinograda bo 12. januarja ob 9. uri v Murski Soboti predaval Ernest Novak, isti avtor pa bo 15. januarja ob 18. uri v Martjancih govoril še o vplivu gnojenja na kakovost grozdja in vina. V Martjancih bodo 14., 15. in 16. januarja ob 9. uri tečaji za govedorejce, na katerih bosta predavala Jože Puhan in Janez Lebar. O varstvu vinske trte pred boleznimi in škodljivci bo 15. ja-nuarja ob 17. uri v Lendavi govoril Gustav Matis s Kmetijskega zavoda Maribor. Zorica Abraham - Panič in Franc Režonja bosta 15. januarja °b 9. uri v Turnišču govorila o prednostih prašičereje, prav tako v Turnišču pa bodo od 10. do 15. januarja tudi tečaji za vinogradništvo, vinarstvo in dopolnilne dejavnosti. V gostilni Zorko v Križevcih pri Ljutomeru bodo 17. januarja °b 9. uri prašičerejcem predstavili selekcijski program v Pomu-rju, umetno osemenjevanje in rejska središča. Avtorji predstavitev bodo Alojz Slavič, Zorica Abraham - Panič in Branko Belec. 17. in 18. januarja ob 9. uri bo v KZ Ljutomer seminar o namakanju v sadjarstvu. Predavatelj bo Miran Torič. L. KOVAČ Obvestilo vinogradnikom ^ ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se pripravlja eyzija pravilnika o rajonizaciji vinogradniških območij. Na novo do-Ca*no prej dokaj natančne meje vinorodnih okolišev. Hkrati pa bi radi »čili tudi vinorodne kraje in vinorodne lege. Kakovostno vino bo lahko .8 Poimenovanja z vinorodnim okolišem poimenovano tudi po določe-in leg', slednje le, če bo lega navedena v omenjenem pravilniku bo tudi vino pridelano izkjučno iz grozdja, pridelanega na območju 'Ocene lege. Prošnjo za posredovanje vinorodnih leg smo že poslali m kmetijskim svetovalnim službam, Poslovni skupnosti za vinograd-sGo in vinarstvo Slovenije in zvezi društev vinogradnikov. Ponovno Osimo vse vinogradnike in vinarje, da sporočijo lege, za katere bi e'i, da bodo navedene v pravilniku. . Za celotno Slovenijo so izdela-ni Pregledni zemljiškokatastrski nacrti v merilu 1 : 5000 v forma-*u in razdelitvi na liste temeljnih toPografskih načrtov v merilu 1 : ^000, ki jih dobite na območnih geodetskih upravah. Natančne vinorodnih leg naj bodo vri-Sane na takem preglednem katarskem načrtu (PKN) z vpisom Sadjarsko društvo Pomurja pripravlja drugo ocenjevanje domačih žganj in sadnih vin Najboljšim bodo podelili diplome V društvu bodo tudi letos največ skrbi namenili strokovnemu usposabljanju članov V Sadjarskem društvu Pomurja, ki združuje sadjarje z obeh bregov Mure, so pripravili pester program delovanja za letošnje leto, v katerem največ pozornosti namenjajo strokovnemu usposabljanju svojih članov. Program dela za letos bodo sprejeli na občnem zboru društva, ki bo 26. januarja. Po tem programu bodo pripravili 13. in 14. februarja v Srednji kmetijski šoli v Rakičanu tečaj za sadjarje, 23. februarja pa v soboški Diani predavanje o varstvu nasadov, 9. m?rca bo praktičen prikaz rezi sadnega drevja, ki ga bodo organizirali v nasadih Sadjarstva Smodiš v Otovcih, tu pa bo 26. junija tudi prikaz zelenih opravil v sadovnjakih. Maja pripravljajo tudi strokovni izlet za naziva posameznih leg na PKN. Priložen pa naj bo tudi seznam vinorodnih leg s pripadajočimi katastrskimi občinami. Zaželjeno je, da se označevanje leg za določen vinorodni okoliš opravi skupaj s predstavniki (specialisti za vinogradništvo) kmetijske svetovalne službe. Pregledne katastrske načrte z in vinarjem vrisanimi vinorodnimi legami in sezname leg s pripadajočimi katastrskimi občinami pošljite na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski sektor, Parmova 33, 1000 Ljubljana, s pripisom »vinorodne lege«. Rok za oddajo je do konca januarja 1997. Javne predstavitve vinorodnih leg bodo v marcu po posameznih vinorodnih rajonih. Datum in kraj predstavitve bomo objavili v glasilih javnega obveščanja. KSS za Pomurje je že opravila evidentiranje in vpis leg za Goričko. Zato vabimo zainteresirane vinogradnike, da preverijo točnost vpisa parcel svojih vinogradov vsak delovni dan od 7. do 9. ure na sedežu KSS za Pomurje. jčmetijska svetovalna služba E. NOVAK, dipl. inž. agr. svoje člane, še pred tem pa se bodo pomurski sadjarji 26. aprila srečali v svojem sadnem vrtu v Otovcih. S programom izobraževanja in praktičnimi deli bodo nadaljevali tudi jeseni, prva letošnja akcija Sadjarskega društva Pomurja pa je ocenjevanje domačih žganj in sadnih vin. Tovrstno ocenjevanje so prvič organizirali lani in je naletelo med člani na velik odziv, zato pričakujejo, da bo na letošnjem ocenjevanju število vzorcev še večje. Ocenjevanje, ki bo 15. januarja v Murski Soboti, bo vodil eden najboljših slovenskih ocenjevalcev žganih pijač, sodelovali pa bodo še drugi priznani ocenjevalci. K sodelovanju na ocenjevanju vabijo vse, ki se ukvarjajo s pridobivanjem domačih žganj in sadnih vin, vzorce pa bodo zbirali 13. in 14. januarja v recepciji hotela Diana ter pri Štefanu Horvatu v Gornji Radgoni in Vladu Smodišu v Otovcih. Vsi, ki se bodo odločili za ocenitev svojih izdelkov, naj prinesejo pol litra žganja in liter sadnega vina, člani morajo za vsako oceno plačati 1.000, nečlani pa 1.500 tolarjev. Rezultate ocenjevanja bodo objavili na že tradicionalni prireditvi Ples z jabolkom, ki bo 1. februarja v soboškem hotelu Diana, ob tej priložnosti pa bodo najboljšim podelili tudi diplome. L. KOVAČ Sečnja in obdelava lesa Sečnja se opravlja praviloma pozimi, ko les miruje, to je od oktobra do marca - zimska sečnja. Seka se tudi poleti, predvsem v gorskih predelih - poletna sečnja. Listavce sekamo samo pozimi. Podiranje dreves Podiramo v glavnem z motorno žago, redko z ročno. Pri tem uporabljamo poleg motorne žage še sekiro, kline, zagozde in osebna zaščitna sredstva (čelada, rokavice, čevlje, obleko). Za varno podiranje okrog izbranega drevesa najprej očistimo okolico, obdelamo koreničnik in določimo smer poseka. Naredimo zasek v izbrani smeri podiranja, velikost kota zaseka je 30 °, globina pa je odvisna od debeline drevesa (1/6-1/4 premera). Na nasprotni strani zaseka, nekoliko višje (2-3cm), začnemo s podžagovanjem. Ko smo dovolj globoko podžagali, namestimo v rez lesen ali plastičen klin, da ne stisne žage. Ko smo podžagali drevo do določene globine, ostati mora ščetina med zasekom in rezom (cca 5 cm), vstavimo zagozde in z nabijanjem le-teh nagnemo in poženemo drevo v padec. V vetrovnem vremenu ne smemo podirati, ker veter lahko spremeni smer podiranja. Paziti moramo tudi pri spuščanju obviselega drevesa. Kleščenje Z debla najprej odstranimo ostanek ščetine in dokončno obdelamo koreninovec. Klestimo od debelejšega konca proti vrhu, na nagnjenem terenu je potrebno deblo podložiti. Med kleščenjem stojimo vedno na nasprotni strani debla. Veje režemo tik ob deblu zaradi lepše obdelave sortimentov in lažjega spravila iz gozda. Krojenje lesa Za prodajo namenjen les mora biti pravilno obdelan in krojen. S kakovostno obdelavo in krojenjem včasih tudi za polovico povečamo vrednost lesa. Da bi to pravilno izvedli, moramo poznati zahteve trga. Poznati pa moramo tudi napake, ki se pojavljajo pri določenih drevesnih vrstah in ki bistveno vplivajo na kakovost in razvrstitev sortimentov. Na kakovost vplivajo predvsem: 1. Napake, vidne v prečnem in vzdolžnem prerezu: - ovalnost debla - koničnost debla - krivost (zakrivljenost) debla - žlebatost prečnega preseka - ekscentričnost srca - dvojno srce - kolesivost - neenakomerne letnice - zavita rast - razpoke, notranje - v srcu - in čelne, napoke, mrazne razpoke 2. Napake v barvi in trdnosti: - gniloba, nagnitost - rjavost ■ piravost - zimavost - neprava črnjdva - srčne pege - dvojna beljava - mrazno srce - modrina 3. Napake, nastale zaradi žuželk in njihovih ličink: - rovi lesarjev in lesnikov (mu-šičavost) - rovi velikega črva Za kakovostno krojenje (izdelavo sortimentov) moramo poznati določene standarde, na podlagi katerih se izdelujejo in prodajajo posamezni proizvodi. Pri nas v osnovi še vedno veljajo standardi za izdelavo sortimentov iz leta 1955 z nekaterimi popravki v letu 1967 in 1979. Vsaka večja lesna industrija pa ima določene standarde prirejene svojim potrebam v proizvodnji, ravno tako tudi tuji kupci. Vendar se ne razlikujejo mnogo. Vključujejo tudi dimenzije (premer, dolžina). Pri izdelavi določenih sortimentov iz posameznih drevesnih vrst poznamo v glavnem tele sortimente: F - hlodi za furnir (rezan) L - hlodi za luščenje I - hlodi za žaganje II - hlodi za žaganje III - hlodi za žaganje celulozni in jamski les kolarski les les za prage drogovi les za tanin les za kurjavo ipd. Vsi zgoraj omenjeni sortimenti se določajo glede na vrsto in količino napak, ki smo jih prej omenili, ter na dimenzije (premer, dolžina). Krojiti začnemo od panja proti vrhu, največjo pozornost moramo posvetiti vrednejšim sortimentom (F, L). Spravilo Spravilo lesa oz. sortimentov opravimo s traktorjem, kateremu dodamo priključek za zbiranje (vitel), tako da ni treba s traktorjem do vsakega sorti-menta. Vitel je lahko dvobobenski ah enobobenski. Nekateri lastniki gozdov oz. kmetje že imajo enobobenske vitle, ki se pritrdijo tritočkovno na hidravliko. Na bobnu je navita žična vrv, s katero vlačimo les k traktorju. Za vezanje lesa na koncu žične vrvi je najprimernejša veriga z drsnikom. Tako verigo uporabljamo tudi pri spravilu lesa, če nimamo vitla, in jo vpnemo na prilagojeno njivsko prečko pri hidravliki. Ko sortimente vlečemo, jih s hidravliko spredaj malo vzdignemo, s čimer preprečimo zatikanje čela v zemljo in poškodbe sortimentov, po-večafho težo traktorja in s tem večjo oprijemljivost koles na podlago. Traktorji, s katerimi opravljamo spravilo, morajo imeti močnejšo zaščitno kabino zaradi udarcev vej in morebitnega prevračanja traktorja. Odprema in skladiščenje lesa Les, ki smo ga posekali pozimi in je namenjen kupcem, moramo, ne glede na drevesno vrsto, spraviti iz gozda najkasneje do meseca maja. Les, posekan poleti, pa je potrebno spraviti iz gozda najkasneje v štirih tednih po sečnji. Po zakonu o gozdovih je potrebno les iglavcev in bresta pa tudi njihove panje obeliti do petnajstega maja zaradi nevarnosti napada podlubnikov. V tem letnem času je namreč nevarnost napada žuželk, ki v skorjo - ne glede na drevesno vrsto - ležejo jajčeca, črvi, izleženi iz jajčec, pa potem uničujejo les, najprej beljavo, nato pa še jedro oz. črnjavo. Takšen les je izgubil kakovost in vrednost ter ga ni mogoče prodati, ima namreč preveč napak: mušičavost, rovi (rogač, osa), spfemeni barvo (postane temnejši, siv), napadejo ga glivice (v začetku sprememba barve, kasneje gnitje). Les, ki je neobeljen ostal v gozdu, je pravo leglo - gojišče žuželk (insektov), povečuje se število le-teh, zato napadajo tudi še stoječa drevesa in s tem slabijo naše gozdove. Z zakonom o gozdovih je predpisan minimalni gozdni red, ki ga je potrebno upoštevati po vsaki sečnji oz. posegu v gozd. Ugotavljam namreč, da je mnogo kmetov posebno letos pustilo v gozdu precej hrastove hlodovine - tudi kakovostne, katere pa žal ni mogoče prodati in za takšen les iztržiti enako kot za svežega. Takšen les ni več uporaben za predelavo v furnir ali vrednejše elemente, tudi izkoristek pri predelavi je precej manjši. Cena takega lesa ne doseže višje cene kot žagarska hlodovina L kakovosti. Les, ki ga namenimo za lastno uporabo, je najbolje razžagati na željene dimenzije in ga uskladiščiti ,na primernem mestu, da se zračno suši. Pravilno zložen - naletvičen les (letvice 2,5 x 2,5 cm) se hitreje posuši in je manjša nevarnost, da bi ga napadle žuželke ali glivice. Preden ga zlagamo, očistimo žagovino in odstranimo skorjo (tudi pri hrastu), ker s tem preprečimo žuželkam odlaganje jajčec in možnost razvoja glivic. ZlagOvnice (kope) moramo postaviti na zračnem kraju, na prostem, da lahko okrog njih kroži zrak, ki odnaša vlago od lesa. Pri zlaganju pazimo, da je čelna letvica ravna ali malo zunaj, zaradi zaščite čel pred razpo-kanjem. Čela desk lahko zaščitimo s premazi, z zabijanjem valovite pločevine, S-železom ali pribijanjem tanjših deščic. Pred dežjem in soncem kopo tudi pokrijemo, lahko s slabšimi deskami ali valovitimi ploščami. Šele ko je les dobro posušen, ga lahko zložimo pod streho (v lopo), in to brez letvic. (Se nadaljuje) RUDOLF KERČMAR 10 vestnik, 9. januar 1997 intervju Avtocesta kot »zgodovinski relikt« Dobre ceste krvavo potrebujemo. Zaradi nas samih in zaradi povezave s sosednjimi državami. Takšnega mnenja je bilo tudi 85-odstotkov anketiranih državljanov, ki so decembra 1994 sodelovali v raziskavi Slovensko javno mnenje. Naslednja raziskava bo februarja 1997, vendar dvomimo, da se je prepričanje državljanov o nujnosti gradnje avtocest spremenilo. Kaj pa parlament? Bo nov parlament manj naklonjen gradnji avtocest? S sprejemom zakona o podaljšanju zbiranja bencinskega tolarja menda že zamujamo. Je to del politike? Po sprejetem Nacionalnem programu gradnje avtocest naj bi imela Slovenija do leta 2004 skupno 700 kilometrov štiripasovnih avtocest. Ali se bo zaradi političnih igric zrušil eden največjih evropskih gospodarskih projektov, glede na velikost države in število prebivalcev pa največji projekt na svetu? Model projektne organiziranosti in finacniranja mnogi priznani tuji ekonomisti predstavljajo kot vzorni model, vreden posnemanja, domači pa so prepričani, da je večletna angažiranost gradbeništva rešitev gospodarstva mlade samostojne državice. Pravzaprav je gradnja avtocest mnogo več: s svojimi multiplikativnimi učinki vključuje mnogo več kot 10 tisoč ljudi, ki so neposredno vključeni v gradnjo; pomeni angažiranje celotne arhitekturne in gradbene stroke, sodelovanje vseh ministrstev in inštitucij, posredno pa pomeni tudi hitrejši razvoj lokalnih skupnosti. O nekaterih aktualnih zadevah pri gradnji avtocest smo se pogovarjali s pomočnikom predsednika Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) z g. Ladom Prahom, idejnim očetom slovenskega nacionalnega programa gradnje avtocest. Se bo razmerje med tujimi in domačimi izvajalci z januarjem Tako je kot pri dirkah formule 1. Tudi tam marsikaj ugotovijo, kar potem uporabijo v serijski proizvodnji še pri drugih zadevah. Tudi tukaj lahko marsikatere ugotovitve uporabimo pri gradnjah drugih cest. 1997, ko se bo moral slovenski trg odpreti konkurenci iz Evrope, kaj spremenilo? Ne, ker razpisi, kjer so angažirana le domača sredstva, potekajo po domači zakonodaji; nov zakon o javnih naročilih še ni sprejet, sedaj veljavna uredba o oddaji del pa pravi, da je domači izvajalec lahko za 15-odstotkov dražji od tujega, vendar če dobi posel, mora potem svojo ceno znižati na raven tuje ponudbe. Razpise objavljamo v Uradnem listu in prijavi se lahko kdorkoli, Italijani ali kdo drug. Pri razpisih. kjer sodelujejo neposredno tuji sofinancerji - Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ter tuje finančne inštitucije -, pa so v skladu z mednarodnimi pravili vsi izvajalci izenačeni. Osnova pa ni sporazum o pridružitvenem članstvu Slovenije v Evropski uniji, ampak prometni sporazum z EU, ki je bil sprejet že prej. Vendar celotni avtocestni program ne temelji na tem tranzitnem sporazumu, temveč le 105 milijonov dolarjev posojila, kije bilo dodeljeno za nekatere avtocestne odseke, na primer Arja vas-Vransko, Šentilj-Pesnica, Vzhodna ljubljanska obvoznica in Šet-njakob-Blagovica. Pri teh razpisih so bili domači in tuji izvajalci popolnoma izenačeni. Kakovost opravljenega je pri vseh zelo dobra, kajti tudi zahteve so zelo visoke. Poleg več kontrol imamo tudi garancije za dobro opravljeno delo in nobena ni za manj kot pet let. Izvajalci vedo, da bodo popravljali na svoje stroške, če kaj ni dobro narejeno. Avtocesta Hoče-Arja vas je bila predana, kljub temu pa promet še vedno ne more potekati prav povsod po štirih pasovih! Tako bo vedno, kajti teh prvih 200 kilometrov je bilo zgrajenih 1972. leta, po več kot 25 letih pa so na objektih in montažnih konstrukcijah potrebne prve sanacije. V prihodnjih letih bo neprestano potrebno kaj popravljati, zato moramo biti pripravljeni na zapore. Tudi po svetu je tako, da se povsod nekaj popravlja, to pomeni, da se vzdržuje. Huje bi bilo, če se ne bi. Tako se bo tudi Dars z leti organizacijsko usmeril bolj v vzdrževanje, upravljanje in pobiranje cestnine, kajti investiranja bo manj kot sedaj. Zdi se, da so zadnje čase kritike na račun Darsa vse pogostejše; tudi Celjani so se oglasili zaradi sedeža Darsa, ki naj bi bil v Celju le na papirju. Je vse to povezano s politiko? V to se ne bi spuščal, toda pri cestah je vedno nekaj politike, tako je povsod po svetu in tudi pri nas. Kritike na račun Darsa bodo verjetno vedno, tako kot bodo ve dno tudi pohvale. Odvisno s kakšnega zornega kota gledaš. Temu se ne da uiti. Vendar pa je Dars delniška družba, kije ustanovljena z namenom uresničevanja nacionalnega programa. Njen sedež je bil že vse od začetka v Celju, tu ni nobenega dvoma, imamo celjsko banko, celjsko agencijo za plačilni promet, vendar pa je potrebno veliko dela opraviti v Ljub- Vprihodnjih letih bo neprestano potrebno kaj popravljati, zato moramo biti pripravljeni na zapore. Tudi po svetu je tako, da se povsod kaj popravlja, to pomeni, da se vzdržuje. Huje bi bilo, če se ne bi. Ijani, kajti vse strokovne inštitucije in ministrtsva so tukaj. Kako se je zbiral denar za gradnjo avtocest do sedaj, kako se bo v prihodnje? Imamo dva glavna vira za avtocestni program. Najmočnejši je prav gotovo bencinski tolar, vendar je zakon sprejet le do konca 1999. leta. Nov zakon je še vedno v parlamentarni proceduri, z njim pa bi podaljšali zbiranje bencinskega tolarja do 2005. ali 2007. leta. To je potrebno zaradi širitve avtocestnega programa na gradnjo sever-jug ter za odplačilo posojil. Prehajamo namreč v fazo, ko lastnih sredstev ni več dovolj, zato moramo najemati posojila. Vendar mi teh posojil ne moremo najeti, država pa ne zanje garantirati, če obveznosti za vračilo teh posojil niso pokrite z nekim virom. To pa je bencinski tolar. Posojila se odplačujejo tudi s cestninami - predvsem s cestninami -, vendar če bomo želeli vzdržati tempo gradnje, kakršen je zapisan v nacionalnem programu, bodo potrebna tako visoka posojila, da za njihovo odplačevanje cestnine ne bodo dovolj. Zdaj že zamujamo. Če zakon o podaljšanju bencinskega tolarja ne bo sprejet, bo potrebno razmišljati o drugih rešitvah, najti drug model. Gradnja nekaterih odsekov se je zelo podražila, zakaj? Razlogov je več. Ko se je pripravljal ncionalni program, je bila celotna dokumentacija narejena na določeni ravni, od idejnih projektov do študij, ali pa so bile le ocene po kilometrih. Natančnejši projekti se izdelujejo, bolj se stvar draži; svoje naredi tudi proces verifikacije in postavljanja tras v prostor, ker se pojavljajo številne dodatne zahteve okoljevarstvenikov in lokalnih skupnosti. Šele sedaj prihajamo na najbolj zahtevne odseke. Na primer avtocesta čez Trojane, kjer naj bi bila ohra-njna hitrost 100 kilometrov na uro, imela bi le 2,5 odstotka nagiba in bi potekala v glavnem po viaduktih in skozi predore, je najbolj ekološka in tudi zelo draga cesta. Tudi odsek proti Kopru je zaradi morfologije in spusta proti morju zelo drag. Koliko se upoštevajo naravovarstvene študije; marsikje slišimo pritožbe, da se izdelava teh študij naroči le zaradi formalnosti? To ne drži. Študije se izdelujejo, upoštevajo jih tudi pri dajanju soglasij. 10-odstotkov investicijske vrednosti odpade na okoljevarstvene ukrepe, kar je v skladu z evropskim povprečjem; študije o presoji vplivov na okolje se izdelujejo v skladu z usmeritvami EU, kajti slovenska zakonodaja tega še ne zahteva tako obsežno in natančno. Na primer pri Trojanah bo kar šest kilometrov trase v predorih. Maksimalno se poskrbi za zaščito pred pronicanjem ob razlitju nevarnih snovi s sistemom zaprtega odvodnjavanja. Poleg tega je niz galerij, pokritih vkopov, prehodov za divjad. Okoljevarstveniki kljub temu zahtevajo in želijo vse več, naredi se tisto, kar je optimalno. Tudi tuji strokovnjaki so te stvari preverjali, zaščite je toliko, kolikor je je potrebno. Je pa res, da je avtocesta poseg v prostor, ker je pač široka in dolga. Skrbeti je potrebno tudi za primerno kombinacijo estetike in funkcionalnosti, za primerno vklo-pljenost v naravo, lepši vtis. Z gradnjo avtocest se prav gotovo posredno naredi marsikaj koristnega tudi za naravo in lokalne skupnosti, mislim na izdelavo študij in dokumentacij, angažiranost strokovnjakov! Rad bi poudaril, da ta program potegne za sabo tudi druge razvojne naloge. Določene rešitve, do katerih pridemo pri gradnji avtocest, se uspešno prenašajo na gradnjo drugih cest. Tako je kot pri dirkah formule 1. Tudi tam marsikaj ugotovijo, kar potem uporabijo v serijski proizvodnji še pri drugih zadevah. Tudi tukaj lahko marsikatere ugotovitve uporabimo pri gradnjah drugih cest, so generator napredka na vseh področjih. Je umestitev nove prometnice v prostor - kakršna naj bi bila avtocesta od Maribora mimo Lenarta in Vučje vasi čez Muro ter mimo Bukovec in Rakičana do Radmožanec - na pragu 21. stoletja sploh mogoča? Postopek na tej trasi že poteka, dogovori o možnih variantah so že zelo daleč. V letu 1997 bodo razgrnjeni lokacijski načrti, torej je postavitev v prostor mogoča. Mislite v primerjavi z dogajanjem v evropskih državah, kjer imajo velike probleme s takšnimi načrti, na primer v Angliji ali s severno obvoznico Munchna? Pri nas še gre, ker so tukajšnje razmere povsem drugačne. Zunaj je drugače, tam so avtocestni sistemi že narejeni, manjkajo jim le še določeni odseki; tam ni več nobene tolerance in posluha,-da bi karkoli še delali, ker so že tako daleč. Mi pa gradimo s tem avtocestnim križem šele osnovno avtocestno infrastrukturo, ki bi jo praviloma morali imeti zgrajeno že pred 15 leti. Ko pa bo pri nas osnovni avtocestni križ že zgrajen, bo verjetno tudi odnos ljudi drugačen in bo težje narediti karkoli novega. Zdaj pa se Vsi ljudje zavedajo, da to krvavo potrebujemo zaradi nas samih in zaradi povezave z drugimi. Pri nas imamo res to prednost, da se je še mogoče dogovoriti, še je mogoče postaviti stvari v prostor, vprašanje pa ie. kaj bo če’ nekaj iet. Od česa je odvisna realizacija načrtov za odsek avtoceste čez Slovenske gorice, Mursko polje in Prekmurje? Imamo sistem, ki sem ga že pojasnil: najvišji delež sredstev dobimo z bencinskim tolarjem, to je 53-odstotkov vseh sredstev, ki jih imamo za ta program. Cestnine predstavljajo od 12- do 13- odstotkov, drugo pa so posojila. Torej: če hočemo ta avtocestni križ pripeljati do konca, je nujno podaljšati zbiranje bencinskega tolarja, kajti to je porok, da se lahko zadolžimo, da lahko premostimo podražitve, brez tega ne bo šlo. In to je tudi odgovor, kaj je porok, da se pride z avtocesto do meje z Madžarsko. Kaj pa, če se bo kdo »spomnil« na ekonomsko (ne)upravičenost gradnje odseka avtoceste čez Pomurje? Ekonomska upravičenost celotnega slovenskega cestnega križa sploh ni vprašljiva, ker je upravičen zato, da se Slovenija notranje poveže in da se Slovenijo poveže navzven. Pot med Celjem in Mariborom prevozite sedaj v dvajsetih minutah. Večja je tudi prometna varnost. Za ta odsek od Maribora do meje z Madžarsko pa moram pošteno povedati, da je ekonomska upravičenost zelo vprašljiva. Ta hip - enako pa kažejo tudi projekcije za naprej - promet ni tako gost in tako velik. Danes je tukaj okrog 5 tisoč vozil in nič več. Ekonomska upravičenost ali interna stopnja donosnosti je odvisna od razmerja med koristmi uporabnika in investicijsko vrednostjo -ceno. Večje vozil na cesti, večji prihranek lahko seštejemo, medtem ko je investicijska vrednost gradnje štiripasovnice enaka, pa če se po njej pelje pet ali 20 tisoč vozil. Če je vozil manj, je eko Zunaj je drugače, tam so avtocestni sistemi že narejeni, manjkajo jim le še določeni odseki; tam ni več nobene tolerance in posluha, da bi karkoli še delali, ker so že tako daleč. Mi pa gradimo s tem avtocestnim križem šele osnovno avtocestno infrastrukturo, ki bi jo praviloma morali imeti zgrajeno že pred 15 leti. nomska upravičenost manjša. Vendar pa moramo na to gledati kot na del celotnega sistema, ne pa kot na neki samostojni odsek. Bencinski tolar nam bo torej omogočal gradnjo in vračanje posojil v prihodnjih letih. Tudi pri posojilih poznamo dve vrsti. So dolgoročna posojila evropskih inštitucij, kjer se pri vsakem odseku izračunava interna stopnja donosnosti in mora biti gradnja ekonomsko upravičena. Če pa najamemo finančna posojila, torej komercialna posojila komercialnih bank, kot posojilo, ki ga potem dobi vrnjenega in za katerega ga rantira država, pa interna stopnja donosnosti nekega odseka ni bistvena. Pomembno je torej, kdo financira in pod kakšnimi pogoji Videli bomo, kaj bo rekla EU po novem letu, kajti pričakujemo neka nova posojila za Kretski koridor. Ta naša smer Ljubljana- Videli bomo, kaj bo rekla EU po novem letu, kajti pričakujemo neka nova posojila za Kretski koridor. Ta naša smer Ljubljana-Budimpešta je namreč istovetna z evropskim prometnim koridorjem št. 5. Budimpešta je namreč istovetna z evropskim prometnim koridorjem št. 5 Je tudi Avstrija zainteresirana Z« ta koridor? Avstrija je nanj navezana prek Šentilja. Avstrija niti ne toliko, kolikor je zainteresirana EU, posebno njen zahodni del Italija, Francija in Španija, ker so prek nas povezani z Vzhodom. Ni P8 se potrebno bati kakih tranzitnih valov, ker gradimo avtoceste v prvi vrsti za Slovenijo. Najprej je pomembno, da bomo lahko prišli varno in hitro iz Murske Sobote, Maribora ali Celja do Ljubljane, šele potem je pomemben koridor 5. V letu 1997 naj hi začeli graditi tudi železnico Murska Sobota-Hodoš-Madžarska... O železnici ne dajem izjav. ... bo morebitna gradnja želel' niške proge vplivala na gradnjo avtoceste proti Madžarski? Ne, avtoceste so eno, železnice pa drugo. To se dopolnjuje. Železnico potrebujemo predvsem za tovorni promet. Zdaj bom govoril v svojem imenu: dokler bo avto simbol individualne svobode, se bodo ljudje vozili s svojimi avtomobili po cestah, ne glede na to, kako bo. Lahko naredijo super železnice, toda dokler bo avto na prostem trgu tako dosegljiv in bo znak individualne svobode, bo na cestah gneča in bo treba ceste graditi. In še zadnje vprašanje: kako so lahko tudi magistralne ceste postale del nacionalnega avtocestnega programa, na primer ta poveza S. Bistrica-Ptuj-Ormož? To pa je zgodovinski relikt. To bi rad pojasnil. Ko se je pripravljal prvi program gradnje avtocest za prvo branje v parlamentu - julija 1993 je bil ta program sprejet -, je bila zapisana še smer Vzhod-Zahod, in sicer proti Kopru in Vipavski dolini in proti vzhodu od Slovenske Bistrice prek Ptuja in Ormoža naprej do Pinc. To je bila tako imenovana Panonika. Potem pa so ob prvem branju poslanci po stavili pogoj, da se do drugega branja pripravi predlog vključitve avtocestne povezave Maribor-Le-nart-Murska Sobota. To so predlagali prekmurski poslanci, parlament pač. Hkrati so rekli, naj se »spodaj« naredi rekonstrukcija v ustreznem standardu samo do Ormoža. Dolenjska magistrala pa spada v avtocestni program sever-jug, ki naj bi ga zgradili do leta 2004. Z® to leto od Višnje gore do Biča in od Bregan do Čateža. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER vestnik, 9. januar 1997 11 ulturna obzorja Kaj pa se dogaja in se bo Slavistično društvo Pomurja OŠ Gornja Radgona, Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona dogajalo v Mikku? V prostorih Mikka je bila novinarska konferenca o delovanju te organizacija. Predstavili so se vsi tisti, ki so v teh dveh mesecih na kakršen koli način navezali stike z Mikkom. Bili so predstavniki občine, Mladinskega servisa, Kluba prekmurskih študentov, Zveze kulturnih organizacij in seveda tudi Mikka. Od Tadeja Džubana, ki klub danes vodi in skrbi zanj, smo zvedeli, da vsak dan pride v klub približno 30 mladih, ob koncu tedna pa še nekoliko več, ob kakšni prireditvi pa se jih zbere okoli sto oziroma je klub popolnoma poln. Torej je vse skupaj zaživelo, kot je treba. Uvodoma je predstavnica občine Brigita Perhavec predstavila to letos odprto javno ustanovo za mlade, srednješolce in študente. O podrobnostih smo že pisali, izvedeli pa smo tudi, da jih je naložba stala okoli 6,5 milijona tolarjev, sredstva pa so porabili predvsem za notranjo opremo. Spregovoril je tudi Darko Ku-toš, predstavnik Mladinskega servisa, ki je eden rednih sofinancerjev Mladinskega informativnega kulturnega kluba. Poleg tega pa si Pri njem vsako leto več dijakov in študentov poišče priložnostno zaposlitev, letos je delo iskalo 2000 dijakov in študentov, 1200 pa je delo tudi našlo. Pojasnil je, da se tudi pomurska podjetja vedno bolj zanimajo za takšne vrste delovno silo. Po novem pa lahko delo dobijo tudi izredni študentje, ki niso zaposleni ali pa ne dobi- vajo podpore za nezaposlenost. Z delom svojega zaslužka pa tako financirajo KPŠ, ta pa Mikk. Vse mladinske organizacije pa so v bistvu na neki način povezane. Tako sodeluje tudi KPŠ, ki posredeno tudi financira delovanje kluba. Marko Martinuzzi, predsednik KPŠ, je predstavil načrte njihovega delovanja in med drugim povedal, da bodo študentje v klubu ob petkih prirejali študentske večere, na katerih bodo pripravili različna strokovna preda- Kse mladinske organizacije pa so v bistvu na neki način povezane. Tako sodeluje tudi KPS, ki posredeno tudi financira delovanje kluba. KPS bo kupil za Mikk tudi dodaten računalnik, pri delo na katerem bodo imeli prednost člani KPŠ-ja. Namenjen pa bo predvsem pisanju seminarskih in diplomskih nalog. Stroške tiskanja bo plačal KPŠ. Pravica: kdo jo ima? »Kaj je pravica? Kdo jo ima? Ali jo priznava tudi nam, otrokom?« se je na republiškem otroškem parlamentu spraševalo mlado dekle iz koroške regije. Pravico imajo močnejši, ima jo oblast, ki vlada drugim, pravico imajo tisti na položajih ali pa tisti, ki so si jo kupili, prigoljufali... Kako kruta resnica za osnovnošolko, ki je šele na pragu vseh krutosti, nasilja in krivic življenja! Kot da mladim ne damo priti 0 besede - tako so izjavili svoje mišljenje, obsodbe, zahteve ... Kot bi hoteli reči: »Pa saj mi, mladi, vendar ne bomo učili vas, starejših! Poudarjali so nešteta 'Prašanja iz šolskega življenje, Zlvljenja v okolici in nasploh od-nosov med ljudmi. Kako velik Problem so za otroke šolska pra-™a, njihove pravice in dolžnosti, N so sicer zapisane, prebrane, a marsikje neupoštevane. Kaj si želijo učenci v šoli? Želijo si do-rega, razumevajočega učitelja, 1 bo prisluhnil njihovim teža-vam in težavicam, se z njimi pogovarjal in jih razumel v vsakem razvojnem obdobju, upošteval Njihove psihofizične lastnosti _.na učnem kot vzgojnem po- Kakšne so bile njihove zahteve? ' V šolo je treba vnesti več vz-Soje. Vzgojnih predmetov ne da- mo! S kakšno pravico nam jih jemljete? Kakšne bodo naslednje generacije »računalniško-robot-sko« usmerjene mladine? - Hočemo živeti v čistem okolju - to je vendar naša pravica! - Spraševanje v šoli naj bo napovedano. Ocenjuje naj se znanje, ne pa iskanje napak in pomanjkljivosti! - Pouk naj bo kakovosten! - Upoštevajo naj se vsa pridobljena priznanja na tekmovanjih! - Otroci imamo pravico do varne poti v šolo! - Pravico imamo preprosto zato, ker smo ljudje! Zahteve so kar deževale, mladi parlamentarci niso in niso hoteli nehati, čeprav se je dogovorjeni čas že iztekel. Če ministrova beseda kaj velja, potem bodo učenci kmalu, sicer spet samo na nekaterih šolah, dobili svojega varuha človekovih pra- vic, ki bo skrbel za to, da ne bodo kršene otrokove pravice. Mladi se zavedajo tudi svojih dolžnosti, zato so izglasovali, da bo naslednja tema otroškega parlamenta Pozitivni odnosi med vrstniki. Zavedajo se namreč, da lahko tudi sami veliko naredijo za to, da bo življenje lepše, šola pa prijaznejša. Kako lepo bi bilo, če bi se tega zavedali tudi drugi! Zato, dragi mladi parlamentarci in vsi mladi tega sveta: Bodite trdni v zahtevah do pravic, ki vam pripadajo. Ne dajte se zlomiti pred močjo ljudi, oblasti ... Oprite se na svoje znanje in sposobnosti, ravnajte pošteno in pravično, še posebno zato, ker ste ljudje, in to vedno ter povsod tudi ostanite! MARIJA HORVAT vanja, poleg tega pa bodo pripravili tudi pogovor Dijak sprašuje, študent odgovarja, kjer bodo štu-detje iz prve roke predstavili posamezne študije in prihodnje študente na neposreden način seznanili, kako poteka univerzitetno izobraževanje in kaj vse jih še čaka. KPŠ bo kupil za Mikk tudi dodaten računalnik, pri delo na katerem bodo imeli prednost člani KPŠ-ja. Namenjen pa bo predvsem pisanju seminarskih in diplomskih nalog. Stroške tiskanja bo plačal KPŠ. Tudi na kulturnem področju bodo pripravili kar nekaj prireditev, tretjo likovno delavnico, ki jo bodo vodili študentje ALU iz Ljubljane, fotografsko delavnico, izdali bodo glasilo Belmura, poleg tega pa še Bruca. Organizirali pa bodo tudi brucovanje in Bujto repo. Ker se zavedajo, da so dijaki prihodnji člani KPŠ-ja, bodo ustanovli tudi dijaško sekcijo prekmurskih študentov. Svoje sodelovanje je predstavila tudi Duša Škof, ZKO Murska Sobota, katere organizacija veliko sodeluje z Mikkom. Sodeluje tudi zato, ker želijo mlade že zgodaj navajati na to, da se bodo tudi kasneje udeleževali kulturnih prireditev. Sicer pa sami že dlje časa skrbijo za mlade, saj jim omogočajo različne abonmaje, filmskega, gledališkega in tudi za otroke. Povedala je, da je bil ta prostor nadvse dobrodošel, saj lahko v njem pripavijo nekatere prireditve, ki morda drugod ne bi tako uspele. Pozvala pa je tudi predstavnike Mikka in vseh mladinskih organizacij, da se vključijo v pripravo soboških dnevov, saj je prepričana, da mladi na tej prireditvi potrebujejo svoj oder. Tik pred novim letom je izšla prva štvilka časopisa Klamfa, ki jo lahko dobite v prostorih Mikka ali pa si jo naročite domov. Obveščal vas bo o dogajanju v okolici. Stane pa okroglih nič tolarjev. »Kdor hoče prehoditi deset tisoč korakov, mora najprej narediti prvega,« so zapisali v press materialu. Desettisočega v klubu še niso naredili, z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da so prišli dalj od prvega. ANR Banfijev koledar Izjava za javnost Upravni odbor Slavističnega društva Pomurja (v nadaljevanju UO SDP) je na svoji 2. seji dne 5. 12. 1996 obravnaval jezikovno podobo časopisa Prepih in članek njegovega urednika g. Andreja Coklina z naslovom »Tudi v Prepihu bi radi ‘zeleni jezik’, a ga zaenkrat ne zmoremo«, ki je bil objavljen v taistem časopisu 15. 11. 1996. V članku, ki je že sam po sebi primer splošne nekulture in jezikovne oporečnosti, je g. Coklin skušal grobo izničiti strokovna prizadevanja člana našega društva in predsednika Sekcije za jezikovno kulturo pri SDP prof. Francija Justa. Zato v zvezi s tem posredujemo pomurski javnosti naslednja stališča. 1. Člani SDP kot strokovnega združenja slovenistov v pokrajinah ob Muri se čutimo poklicane, da ob svojem vsakdanjem delu (najpogosteje vzgojno-izobraževalnem) skrbimo tudi za kulturo in jezikovno neoporečnost javne besede v tem prostoru. To nalogo uresničujemo z jezikovnim svetovanjem, s posamičnim in z javnim opozarjanjem na hujše primere jezikovne onesnaženosti. Oblika javnega opozarjanja je tudi društvena rubrika Za zeleni jezik v časopisu Vestnik. Zavedamo se, da to naše delo vzbuja negodovanje tistih, ki jim je (jezikovna) kultura javne besede kaj malo mar. Kljub temu se tej marsikdaj nehvaležni vlogi ne le nočemo, ampak tudi ne moremo odpovedati, saj slovenski jezik kot narodoohranjevalni dejavnik skozi dolga stoletja in končno tudi kot uradni jezik v slovenski državi zasluži vso pozornost in spoštovanje. 2. UO SDP ugotavlja, da jezikovna podoba javne besede v časopisu Prepih ni zadovoljiva in - milo rečeno - ne ustreza jezikovnim standardom, ki jih od javnega glasila smejo pričakovati in zahtevati njegovi naslovniki. V tem pogledu UO povsem soglaša s kritiko jezikovne podobe Prepiha, kakor je bila zapisana v rubriki Za zeleni jezik. V zapisih 93, 94, 95, 96, 97 je prof. Franci Just z ustreznim strokovnoteoretičnim aparatom po posameznih jezikovnih ravninah označil jezikovno podobo časopisa Prepih in na podlagi te razčlembe opozoril na jezikovno oporečnost časopisa. Izhajajoč iz tega dejstva, UO SDP z vso strokovno pristojnostjo in odgovornostjo zavrača pisanje g. Andreja Coklina kot brezpredmetno in v njem vidi le poskus, kako se s podtikanji in sprenevedanjem izogniti osnovni odgovornosti, ta pa je: nemudoma poskrbeti za izboljšanje jezikovnega stanja v časopisu. Prav k temu UO SDP urednika in uredništvo odločno poziva. 3. UO SDP ostro obsoja članek g. Andreja Coklina »Tudi v Prepihu bi radi ‘zeleni jezik’, a ga zaenkrat ne zmoremo«, zlasti a) sprenevedajoči način in b) nizko raven njegovega pisanja, a) Nihče ne nasprotuje lokalnim javnim glasilom, ki pripadnike manjših lokalnih skupnosti obveščajo o dogajanju na njihovem območju, prav nasprotno: v tem vidimo dobrodošlo razširitev t. i. medijskega prostora. Poudarjamo pa. da so tudi ta glasila zavezana veljavnim jezikovnim standardom. In prav na to je Sekcija za jezikovno kulturo pri SDP opozorila uredništvo Prepiha najprej v dopisu z dne 12. 9. 1996 in nato v že omenjenih zapisih v društveni rubriki. b) Prav tako je vsako javno glasilo, tudi najbolj lokalno, zavezano kulturi in etiki javne besede ali t. i. novinarski etiki. UO SDP ugotavlja, daje prav slednjo urednik Prepiha grobo kršil. Njegove označitve strokovnega pisanja in osebe prof. Francija Justa so namreč povsem v nasprotju z novinarskim kodeksom in s spoštovanjem človekovega dostojanstva in njegove osebe, o čemer je - zagotovo ne po naključju - tekla beseda na letošnjih Gorjupovih dnevih v Zrečah. Upravni odbor Slavističnega društva Pomurja IZŠEL DESETI ZVEZEK ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE Dragoceni podatki iz pokrajin ob Muri Pri založbi Mladinska knjiga je izšel deseti zvezek temeljne domače enciklopedične izdaje Enciklopedije Slovenije. Zanj je ^84 piscev, strokovnjakov za posamezna področja, spisalo 834 gesel, ki ob pomoči 951 ilustracij osvetljujejo različna področja naše preteklosti in sedanjosti. Najobsežnejše geslo tega zvezka, ki obsega gesla od Pt do Savn, je geslo Rusko-slovenski odnosi, poleg tega pa so med opaznejšimi še gesla Radio, Rastlinstvo, Rudarstvo, Reformacija, Rimska doba, Romi, Računalništvo, Realizem, Romantika, Renesansa ... Ustrezne pozornosti so seveda deležne tudi obmurske pokrajine. Od krajev so tokrat predstavljeni Radenci s svojo Radensko pa Radgona z Radgonskim kotom in Radgonsko- Kapelskimi goricami, tu pa so še Rakičan, Rogašovci in Sakalovci y Porabju, od pokrajin pa Ravensko z zračno fotografijo Kroga ln pokrajina ob reki Rabi. Glede na to, da je v tem zvezku obdelano tudi geslo Radio, Se je v Enciklopediji našel prostor tudi za nekdanji Radio Mur-ska Sobota pa sedanji Radio Murski val (s fotografijo s snemanja oddaje Nedeljska kuhinja) ter za Radio Gybr, regionalni studio madžarskega radia, ki pripravlja radijski program za Porabske Slovence. D. Štefanec Absolventu ALU v Ljubljani Igorju Banfiju je izšel stenski koledar s celostranskimi reprodukcijami. Kje je koledar izšel oziroma kdo ga je izdal, ne vemo, ker o tem na koledarju ni nobenega podatka. Čemu je izšel, pa prav tako ne vemo. Če ima dandanes človek občutek za podjetnost, mu uspe marsikaj, četudi nima zelo potrebnega občutka za zmernost in razsodnost. Tako si je tudi Igor Banfi omislil nič manj kot stenski koledar s svojimi dvanajstimi reproduciranimi slikami. Četudi pozabimo bogato zgodovino ikonografije dvanajsterih mesecev, dvanjsterih zodiakalnih znamenj, dvanajsterih opravil ali štirih letnih časov, od katerih vsak obsega tri mesece, pa ne moremo mimo dejstva, da so Banfijeve reprodukcije v koledarju razvrščene brez vsakega smiselnega vsebinskega reda po načelu »to sem, tisto tja«. Edino, kar jih druži, je motivika, ki prikazuje pokrajino na vseh dvanajstih reprodukcijah. Vendar pa se tudi Banfijevi bolj ali manj uspeli krajinski poskusi bolj malo vežejo na mesece, ki naj bi jih predstavljali. Vendar pa je glavni problem v smiselnosti takega početja, kot je izdaja koledarja z dvanajstimi lastnimi reprodukcijami. To je še toliko bolj pereč problem, ko se spomnimo, da si takega koledarja niso omislili ne umetniki, ki so v tem likovnem prostoru navzoči že trideset let, ne Društvo Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije, za katere bi bil tak poskus ne le upravičen, ampak tudi zaže-Ijen. Igor Banfi je na začetku svoje likovne poti in najsi stvari obračamo, kakor želimo, ostaja dejstvo, da mu ne preostaja drugega kot trdo delo, kajti do lastnega likovnega izraza se še ni dokopal. In ta vprašanja so tista, ki bi se jim Banfi moral posvečati bolj kot izdaji lastnega koledarja z večinoma dolgočasnimi slikami. Monografski koledarji s slikarskimi reprodukcijami se ponavadi izdajajo, če že ne posthumno, pa vsaj po sklenjeni slikarski poti. Upamo, da nam Banfi s svojim koledarjem noče sporočiti, da je svojo še ne redno začeto slikarsko pot že končal. Pomanjkanja podjetnosti Banfiju sicer ne gre očitati, vendar mu je to prej v škodo kot čast, četudi, ali pa ravno zaradi tega, ker pričujoči koledar ni zamišljen samo kot prezentacija, ampak kar kot samoreprezentacija, čeprav na njem ne najdemo ničesar reprezentativnega, reazen same želje po tem. Banfi zapada istemu grehu kot večina mladih pesnikov oziroma recimo raje tistih, ki pišejo pesmi in ki samoumevno menijo, da morajo na leto izdati vsaj eno pesniško zbirko, če ne že kar dve. Skratka, gre za izrazito neposrečeno in nerazsodno početje, ki, gledano v perspektivi, Banfija lahko pripelje od slikarja do tistega, ki samo slika. ROBERT 1NHOF kulturni koledar GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA: V petek, 10. januarja, bo ob 19. uri v grajski dvorani komedija v madžarskem jeziku Kraljestvo Andraša Kovača, katere avtor je Janos Csagaji. Komedijo je pripavila dramska skupina madžarskega kulturnega društva Dobrovnik. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: V torek, 14. januarja, bo v grajski dvorani ob 17. uri lutkovna predstava Bine Štampe - Žmavc Ure kralja Mina. Gostuje Lutkovno gledališče Maribor. MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 16.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Stoman. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko ogledate pregledno razstavo slik, risb in grafik Jožeta Denka. Dela so nastala v letih 1986- 1996. Na ogled je do 30. januarja. V manjšem razstavnem prostoru razstavlja male plastike in slike Irena Bru-nec. Na ogled je tudi razstava likovnih del Endreja Gonterja mlajšega, Matjaža Stražarja, Simona Svetlika in Marka Zatlerja. MURSKA SOBOTA: V Galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo umetniških fotografij in zbirke starih fotoaparatov Ferija Hochstatterja. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava kiparja Mirka Bratuše. MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane si lahko ogledate razstavo likovnih del Ivana Hircija. RADENCI: V galeriji Medikoss si lahko ogledate razstavo Irene Polanec. MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo Cecilija Bernjaka. 12 vestnik, 9. januar 1997 'dsevi mladosti Jazz & Blues Ernie Watts - najuniverzalnejši saksofonist Ernie Watts je verjetno najbolj znan saksofonist, znani zares najširšemu krogu poslušalstva, za katerega pa le malo kdo ve, kdo je. Rockerjem in fanom Rolling Stonesov je znan po sodelovanju na njihovi turneji Tattoo You leta 1981 in po sodelovanju v njihovem dokumentarcu Let’s Spend The Night Together. Pop fanom je znan po sodelovanju z Nielom Dimondom, Barbaro Straisant, Rickijem Leejem Jonesom in Chako Khanom. Ljubiteljem brazilske glasbe pa je gotovo znan po sodelovanju na plošči Afoxe Gil-berta Gila. Konec koncev pa ga poznajo tudi ljubitelji filmske glasbe, saj je sodeloval pri filmih Tootsie in The Fabulous Baker Boys. Nova plošča Braco Doblekar - Mir Prijateljstvo plošči, so izredni Primož Grašič na kitari, Marko Petrušič na klavirju, Tomaž Grom na basu in Zlatko Kavčič na bobnih. Pohvaliti je potrebno tudi posnetek, ki je zelo bazičen, to pa je tisto, k čemur težijo vsi svetovni glasbeniki. Velika komunikativnost in neposrednost glasbe zagotavlja Bracovi ploščo tudi komercialni uspeh. Kaže, da je Doblekarju uspelo odkriti čarobno enačbo, zaradi katere bodo njegovo glasbo sprejeli in poslušali tudi nepoznavalci jazza. Iztok R- Vsekakor je jazz tisti, ki Emia Wattsa najbolj privlači. V zadnjih nekaj letih redno sodeluje v akustičnem kvartetu basista Charlia Hadena, s katerim pobira najprestižnejše nagrade. Zelo dejavni Ernie Watts očitno nima problemov z inspiracijo za svoje delo. Če ne najde drugega, lahko celo razmišlja o štirinajstem samostojnem albumu. Trinajsti samostojni album Ernia Wattsa nosi naslov The Long Road Home in je posnet za založbo JVC. Ernieva največja ljubezen je še vedno bebop, in to se vidi tudi na najnovejšem albumu. Kot vedno pa je Ernie tudi tokrat poskrbel za presenečenje, saj je celotni album posnet brez bobnov. »Dosti sem igral z bob-narjama Billyem Cobhamom in Jackom DeJohnettom in vedno me je prevzelo, kako lahko boben zapolni harmonično zgradbo skladbe. Ko mi je producent Taguchi predstavil idejo, sem bil zelo presenečen, vendar sem kmalu spoznal, da lahko brez bobnov bistveno bolje izrazim melodijo skladbe.« Poleg Ernia, ki igra alt saksofon, so pri albumu sodelovali še pianist Kenny Barron, basist Reggie Workman, kitarist Mark Whitfield in peveka Carmen Lun-dy. Vse skupaj so fantje posneli v treh dneh, in to zgolj na dveh kanalih, kar priča o docela v živo posneti plošči, kar je še ena odlika novega album Ernia Wattsa The Long Road Home. Edan najbolj znanih jazz kitaristov Al Di Meola se je predstavil z novim albumom, ki nosi naslov Di Meola Plays Piazzolla. Naslov zgovorno kaže vsebino plošče in dokazuje njegovo veliko spoštovanje do velikana argentinskega tanka Astorja Piazzolle. Vsekakor zanimiv album, vendar pa je vprašanje, zakaj se je Al odločil za repertoar drugega avtorja, saj je znano, da je njegov zadnji album Orange And Blue avtorsko dokaj nemočen. Ljubezen (Helidon) Mir Prijateljstvo Ljubezen je naslov plošče tenorsaksofonista Brača Doblekarja, za katero lahko rečemo, daje ena redkih pri nas, ki na zelo kakovosten način predstavlja skladno, ubrano in privlačno glasbo, imenovano klasični mainstre-am jazz. Braco Doblekar je širši javnosti sicer bolj znan kot tolkalist, ki je v sedemdesetih letih sodeloval v jazz-rock skupini September, kasneje pa v zelo uspešni in popularni pop skupini Hazard. Danes pa je Braco Doblekar znan predvsem kot cenjeni pedagog, ki poleg rednega poučevanja na glasbeni fakulteti vodi tudi glasbene delavnice, na katerih mlade poučuje predvsem jazz glasbo. Zelo sveža glasba, ki je predstavljena na tej plošči, sodi prav v vrh slovenskega jazza in je izdelek, katerega se ne bi sramovali niti svetovni jazzisti. Lahko bi celo rekli, da gre za najboljšo slovensko ploščo, ki pokriva moderno improvizirano glasbo. Ni dvoma, da Braco največ svojih idej črpa iz obdobja bebopa. Tudi njegove vzornike v podobi Joa Hendersona in Johna Coltrana je mogoče slišati v marsikaterem solu, vendar v zelo pozitivnem smislu. Ploščo odlikuje široka paleta modernega mainstreamovske-ga jazza - od bluesa do bossa nove prek westcoasta ter bebopa do duhovne modalne glasbe Johna Coltrana. Odlika plošče je izredna svežina, igrivost in virtuozna odigranost skladb, ki so vse razen ene avtorske, kar daje plošči še dodatno vrednost. Glasbeniki, ki sodelujejo na tej Napovedi novih albumov Nove zabave Eden najbolj cenjenih mladih saksofonistov Branford Marsalis je po dolgem času izdal album, na katerem se po dolgem času predstavlja z jazz formi. V triou z Brandfordom sta sodelovala basist Reginald Veal in bobnar Jeff »Tain« Watts. Album je posnet za založbo Columbia in ga štejejo za enega najboljših albumov v njegovi karieri. Iztok R. Pri Helidonu mislijo tudi za naprej, tako je že sredi decembra izšla kompilacijska plošča z naslovom Nove zabave. Na njej so nove sveže skladbe šestih izvajalcev, katerih plošče lahko pričakujemo v tem letu. Gre za pop rockerje, ki še vedno snemajo v živo in jih moderna, sintetizator-ska techno produkcija še ni zaslepila. Vsi že vestno pripravljajo nove albume, za pokušino pa je vsak od njih prispeval po eno skladbo za kompaktno ploščo Nove zabave, ki je pravzaprav napoved za njihove nastajajoče albume. Adi Smolar, ki je pred kratkim izdal svojo novo kaseto in ploščo, že razmišlja o svojem naslednjem projektu, ki bo izšel že v začetku tega leta. Ena od skladb, Narodnozabavna uganka Alfi Nipič je končal turnejo po Ameriki - seje glasil pravilni odgovor. Napisala ga je tudi Jasmina Vratar, Ratkovci 19,’9207 Prosenjakovci. Četsitamo! Kaseto z narodnozabavno glasbo vam bomo poslali po pošti. Vse ljubitelje te zvrsti glasbe pa vabim k reševanju nove glasbene uganke: Naštejte nekaj najuspešnejših slovenskih narodnozabavnih ansamblov! Odgovor: c Kupon št. 3 Odgovore pošljite do petka, 24. januarja, na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S pripisom »za narodnozabavno glasbeno uganko«. ' Glasbena uganka Z glasbenimi ugankami pa smo sedaj nekoliko v zaostanku. Če nas spomin ne vara, je bilo glasbeno vprašanje o Oliverju Dra-gojeviču, in sicer je bilo potrebno našteti njegove hite. Najpogosteje ste napisali skladbe Cesarica, Skalinada, Nadalina in druge. Naštela jih je tudi Alenka Pondelek, Gornji Petrovci 44, 9203 Petrovci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti! Sedaj pa k novi glasbeni uganki, ki bo tokrat nekoliko preprostejša: Napisati morate slovensko in tujo glasbeno skupino, ki vas je v preteklem letu najbolj navdušila! V se odgovore bomo upoštevali! Odgovor: ___________________________________________ Kupon št. 46 Odgovore pošljite do 17. januarjana naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbeni sceni. Če ne. veste odgovora, nam pišite o svojih glasbenih željah! na katero stavi, je Jaz sem nor. Prepeva o norcih, ki so to postali, bolje rečeno, so se naredili, ker so bili preveč pametni in jih družba zaradi tega izkorišča. Legendarna slovenska skupina Buldožer se vrača k svojim koreninam. Tekoči rythem in blues v najnovejši skladbi Buldožer. Po malce težjem albumu Noč je ri-them and blues skladba Bog okroglih nog prava osvežitev. Bogovi okroglih nog so v prenesenem pomenu avtomobili, statusni simbol, na katerega Slovenci tako prisegajo. Ker jih Slovenci ne obvladamo do popolnosti, so tudi eno najmočnejših hladnih orožij. Letečei potepuhi nadajujejo s tradicijo optimističnih skladb. Za to ploščo so prispevali folk rock Novice od tu... ... in tam Na slovenski glasbeni sceni je vzniknila nova glasbena skupina, ki se imenuje Central Problem. Čeprav obstajajo tri leta, so šele pred kratkim postali znani širši slovenski javnosti. Njihov glasbeni slog je še najbliže funku. Sicer pa poznamo nekatere člane iz skupine Black baloon, ki so pred leti večkrat nastopili v Murski Soboti. Ena najzanimivejših skladb, ki je nastala v prejšnjem letu, je prav gotovo Mentol bombon Šu-karjev in Zorana Predina. Pravijo tudi, da je eden največjih slovenskih hitov. Svetovalci tudi razlagajo, da se Mentol bombon izgovarja z močnim madžarskim naglasom s širokim e-jem in o-jem. Elton John je ustanovil svojo filmsko produkcijsko podjetje. Nekaj velikih uspehov je z glasbo za filmsko platno že imel (gram-myja za risanko The Lions King), sedaj pa bi rad svoje znanje in ideje še podrobneje obdelal. To pa nikakor ne pomeni, da bo zapustil glasbene odre. Le sprememba mu včasih dobro dene. Operna pevka Monserrat Ca-balle je ob obletnici smrti Fred-dyja Mercuryja v Montreuxu odkrila kip pokojnega pevca in vodje skupine Queen. S pevko bi morala skupaj zapeti na otvoritvi olimpijskih iger v Barceloni, a je bila njegova bolezen močnejša. Slovesnosti so se udeležili tudi člani skupine Queen. MURSKO-MORSKA LESTVICA 1. Jasmin Stavros in Alka Vujiča - Zrak, zemlja,-zrak 2. Oliver Dragojevoč: Kreni 3. Davor Radolfi in Ritmo Logo: Nočas oko tri 4. Mietta &Amedio Minghi: Vattenaamore 5. Fiorello - Finalmente tu Predlog - Gloria Estefan ■ Con los anos qur quedan GLASUJEM ZA:_______________________________ skladbo v stilu 60. let, imenuje se Ko ti vse narobe gre. In ta sklad- ki prihaja iz Novega mesta. Njihova skladba Mali človek je naj- ba te preprosto mora spraviti v dobro voljo. Don Mentony Band se predstavlja z rock and rollom Hopla ko-nopla. To je neposreden, preprost, ritmičen izdelek, ki mu dirigirajo »rifi lahno nažganih kitar«. Že pri prvem poslušanju bo vsakemu poslušalcu jasno, za kakšno rastlinico gre. Peter Lovšin - Pero je nedavno končal s snemanjem nove plošče, ki bo izšla ta mesec. K snemanju je povabil tudi Magnifica in ritem sekcijo njegovega benda Pis-smakers. Nov album bo spet bolj rockerski. Jest bi se igral, ki napoveduje nov album, pa je spev-nejša melodija, v pesmi pa prosi mamo, ženo in ljubico, naj zaradi tega ne bodo preveč jezne. Najmanj znana, a zato nič manj dobra je skupian Dan - D, bolj udarna skladba na tej plošči, saj niti za trenutek ne varčujejo Z energijo. Člani te skupina pa imajo kar nekaj izkušenj z glasbo, saj se jih lahko spomnimo iz skupine Mercedes band. To so skupine in albumi, ki bodo prav gotovo oblikovali glasbeno sceno v prvi polovici letošnjega leta in tudi v prihodnje. AUDIO-VIDEO-CD /MstlOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: (069) 37 333 stvice NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. DONT CRY FOR ME ARGENTINA - Madonna 2. DANCE WITH UFE - Bryan Ferry 3. DANCE INTO THE LIGHT - Phil Collins 4. WORDS - Boyzone 5. THINK OF TOMORROW - Chris Isaak 6. EVERY BABY - The Kelly Family 7. DREAM A LITTLE DREAM - Terry Hall PREDLOGI: H0W BIZARRE - OMC DAYS - Kirsty MacColl RAINDROPS KEEP FALLING ON MY HEAD - Manic Street Preachers LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NAJ GOVORE TELESA - Aleksander Mežek 2. POJDIVA V ZLATI DAN - Anika Horvat in Patrik Greblo 3. ŠTAJERSKA LADY - Alenka Pinterič 4. DAJMO OTROKU ROKO - Majda Petan 5. RDEČI ŠAL - Avia band 6. BODI MOJA - Napoleon 7. ZVEZDA MOJE SREČE - Darko Kegl PREDLOGI: SLEDI SIVIH CEST - Gimme 5 V TVOJEM OBJEMU - Natalija MR. BASSMAN - New Swing Ouartet LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF 1. VOŠČILO STARŠEMA - Štirje kovači 2. POROČNA - Stoparji 3. DOMOTOŽJE - Henček 4. TA POLKA ŠMENTANA - Gašperji ■ 5. BELE STRMINE - Rom pom pom 6. PRESNETE GRABLJE - Dan in noč 7. LJUBEZEN IN GORE - Zupan PREDLOGI: PRED MOJO KAJŽO - Ans. Braneta Klavžarja DECEMBRSKI DAN - Primorski fantje SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 16. januarja 1997, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. — Kupon št. 2---------------------------------------------------- 5>| Glasujem za skladbo: j| ‘tuja:------------------------------------------------------------ S,| ‘domača:________________________________________________________ 5 । ‘narodnozabavna:_________________________________________________ s ■ Ime in priimek ter naslov:______________________________________ a«L_ — — — — — — — — — — — — — — — — — vestnik, 9. januar 1997 Govorna napaka Nekoč so živeli za devetimi jezeri in tremi polji trije sinovi Krcik. Starši so jim umrli. V tamkajšnji trirazredni šoli so obiskovali vsak svoj razred in vsak od njih je imel nalezljivo govorno napako. Najstarejši Kik je namesto črke R povedal A, eno leto mlajši Rik je namesto črke 1 govoril D, najmlajši Cik pa je namesto črke P izgovarjal N. Ob Vrabec in mačka (Moja pravljica) Nekega dne se je mačka Pika sprehajala po dvorišču. Vrabček Miki, ki ni odletel v južne kraje, jo je gledal. Zima je bila tako mrzla, da bi muca skoraj zmrznila. Vrabček je poletel k njej in žalostno čivkal. Muca ga je vprašala: »Kako ti je ime? Menije ime Miki. Zakaj nisi odletel v tople kraje?« Vrabček se je stisnil k Mikiju in postala sta prijatelja. NINO GUMILAR, 2. a, OŠ Grad začetku šolskega leta so si naročili revijo AŠ - AŠ, ki je izšla vsak teden s posebno prilogo. Ko so dobili prvo številko, je Kik dejal: »Tale pailoga ni pae-več zanimiva, kea v njej piše samo od ajde!« Rik seje razjezil: »To je pa res za ndč prdloga!« Cika je razkačilo: »Fuj, brezvezna nriloga! V njej so samo ti dinoji.« Ker je ta bolezen tako zelo nalezljiva, je vsak poleg svoje skupil govorno napako še od drugih dveh bratov - Kik Rikovo, Rik Cikovo in Cik Kiko-vo. Ko je izšla druga števila revije AŠ - AŠ, so dali podobne izjave kot ob izidu prve številke. Kik je dejal: »Tale padloga nd paeveč zandmdva, kea v njej pdše samo od aje.« Rik se je spet razjezil: »To je na res za ndč nrdlo-ga!« Cika je ponovno razkačilo: »Fuj, baezvezna nai-loga! V nje so samo ti dinoji.« Čez čas so se nalezli vsak še ene bolezni in obdržali obe svoji. Ob izidu trtetje številke revije so bili tako jezni, da so v en glas vzkliknili: »To je najslabša nadloga!« Ljubezen MATJAŽ HORVAT, 6. a OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Ljubezen je prava bolezen, čeprav ne boli. Da se ti kaj hudega ne zgodi, pa se izogibaj nevarnih pasti. V klopeh so narisni skrivni znaki, srčki, rožče in oblaki, ki pomenijo le spomine na strašne bolečene. Na zmenku gre vse narobe, fant se na iglo nabode, punca ga zapusti, na zmenek več ne želi. Fant vedno znova premišljuje, kaj naj stori, načrtuje ... Druga punca ga nadleguje, naj z njo se spogleduje? Ostal je zvest prvi ljubezni, čeprav le v mislih in sam. In kaj pravi na to njegova teta? »Fant, že spet ta puberteta!« DANIEL BERDEN, 7. a OŠ Bogojina Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Zadnje vprašanje se je glasilo: Kaj ne govori, premore pa vse? Eni ste napisali, daje to stroj, drugi sonce, tretji... Nihče pa se ni spomnil naslednjega pregovora: Zlato ne govori, premore pa vse. Mišljeno je seveda tako, da si z zlatom (denarjem) lahko vse kupiš. KUPON št. 16- ALI VESTE? Ali veste, kdaj je zadnji pred prvim? Odgovore pričakujemo do 14. januarja. Na Gjerkeševi kmetiji Pri nas doma Ime mi je Jasna. Imam starejšo sestro Lidijo. Doma sem na Jam-ni. V hlevu imamo prašiče. Zanje skrbi ata. Mama dela v slaščičarni- Peče torte. Babica doma kuha. Ko smo vsi doma, je zelo lepo. Takrat se s sestro igrava. JASNA VUK, L b OŠ Videm ob Ščavnici Staro leto December je poseben mesec. Veselimo se miklavževanja, božiča, novega leta ... Za božič okrasimo jelko, pod katero nas čakajo darila, ki se jih vsi veselimo. No, zame niso več tako pomembna, ampak mi pomeni več to, da lahko Preživim praznike v krogu svoje družine in med dobrimi prijatelji, °b dobri hrani in pijači. In kako pri nas pričakamo novo leto? Z mamo najprej pripraviva večerjo, pogrneva mizo in povabiva k njej vso družino. Večerjamo °b prižganih svečah. Na koncu je na vrsti še poslastica. Te se s se-stro še posebno razveseliva. Nato Pomagamo mami pri pospravlja-niu> zatem pa vsi sedemo in gledamo televizijo. Čas hitro teče in na-enkrat odbije polnoč. Vsi si nazdravimo s kozarcem šampanjca Ier si zaželimo srečno, zdravo in UsPešno novo leto. Ob tem se spomnim tudi na Vse, ki so sami, na tiste, ki žive v strahu za svoje življenje ali živ-'Jenje svojcev, na tiste, ki umirajo °d 'akote ... Zaželim si bratstva, Prijateljstva in srečo za vse ljudi na SVetu. Mislim, da ne bi potrebovali °r°žja, ampak samo ljubezen, ki 1 bila vladar vseh ljudstev. Ni po-utembna barva kože niti las, am-Pak le ljubezen. Tipam, da se bomo nekega dne ®udili in rekli: »Vsi smo ena sama dtužina.« Janja grager, oš Apače Življenje ni praznik Sedaj, ko smo še v mladostnih letih, starši poskrbijo, kaj bomo oblekli, kaj jedli ... Pošljajo nas na pot z nasveti, kaj lahko in česa ne smemo storiti. Hočejo nas obvarovati vsega hudega. Toda počasi minevajo ta brezskrbna leta in prišel bo čas, ko bomo morali skrbeti sami zase. Dedek Mraz Bil je lep zasnežen dan in čakala sem dedka Mraza. Snežinke so vsako uro hitreje padale z neba. Naenkrat sem trdno zaspala in začela sanjati. Sanjala sem o dedku Mrazu, ki meje obiskal. Pripeljal seje z velikimi sanmi. Prinesel mi je zelo dosti daril: punčke, sanke, žoge, knjige, zvezke ... Potem sem se prebudila in spoznala, da so bile to le sanje. Škoda! KLEMENTINA KUZMIČ, 2. a, OŠ Grad Kako so nastali Bučečovci Tam, kjer leži vas Bučečovci. bile v davnih časih njive, na aterih so rasle buče. Bile so last Unajskega cesarja. Novoletne ' Želim si, da ne bi bilo voj-ne in da bi bili vsi ljudje na Svetu srečni. (Doris) ' Želim, da bi bili vsi ljudje zdravi in da bi živeli v miru. (Sandra) ' ^sern otrokom želim za-d°sti hrane. (Anja) ' pa jim želim, da bi dobili v šoli same petice. (Samo) ' Želim, da bi bili še naprej srečni v družini. (Čanja) UČENCI L b-razreda OŠ Tišina Bilo je v času Turkov. Ob pji-vah so bile majhne koče. Turki so plenili mesta in vasi. Cesarju je bilo tega dovolj. Pozval je plemiče, vojake in kmete na boj. Cesarjeva in turška vojska sta se srečali na njivi, kjer so rasle buče. Ko je cesar zagledal turško vojsko, ki je bila dosti močnejša in večja, je padel v nezavest. Bajtar Bučko pa je naročil cesarjevim vojakom, naj položijo v vrsto buče. Zdelo se jim je neumno. a so to vseeno storili. Ob zori je dal turški sultan znak za napad. Turški konji pa so se spotikali ob buče, jezdeci so padali na tla in si polomili hrbte. Tako je cesarjeva vojska zmagala. Na njivi z bučami so se čez čas začeli naseljevati ljudje. Neki deček je rekel, naj bo vasi ime Bučečovci - po junaku Bučku. Ljudje so ta predlog sprejeli in ime seje ohranilo do danes. MITJA OSTRC, 5. b OŠ Križevci Predstavljaš si toliko vsega lepega, pričakuješ srečo, a življenje te lahko prevara. Pod cvetočim cvetjem je veliko trnja, ki te bode. Mnogokrat si ne moreš zaceliti rane, ko te spet zabode. Da, življenje ni le praznik, ampak je v njem tudi polno trpljenja, solza in razočaranj. Toda zaupati moraš vase, v svoje moči in sposobnosti ter storiti, kar je v tvoji moči, da bo lepše in lažje. Biti moraš dober do sebe in drugih, kajti vse, kar v življenju storiš slabega, se ti bo povrnilo, in kar boš storil dobrega, ti bo poplačano. Čutiti moraš odgovornost do svojega življenja in do življenja drugih. Kljub vsemu moramo biti optimistični in se ne vznemirjati za vsako stvar. Če nas zadene kaj hudega, moramo misliti, da obstajajo na svetu še hujše stvari. BIANKA BOROVIČ, 8. d OŠ Gornja Radgona Zlomljene sani Nekaj metrov pod hišo se spušča hrib, ki ni velik, a je vseeno dovolj velik za majhne otroke. Pozimi sem se večkrat sankala po tem hribu. Nekega dne sta se mi pridružila še bratranec in sestrična. Vsi smo sedli na ene sani in se spustili po strmini. Bilo je prav zabavno. Dobili smo tudi idejo, da bi vozili slalom. V mehak sneg smo zapičili veje in poklicali še starše, da bi nas gledali. In čez čas seje začelo »tek- movanje«. Jaz sem sedela spredaj, za mano je bila sestrična, nato pa še bratranec. Porivali smo se in dobili kar precejšnjo hitrost. Sprva je bilo zabavno. Sanke so drsele vse hitreje.'Začela sem vpiti, da je potrebno zavirati, a bilo je prepozno. Bratranec in sestrična sta odskočila, jaz pa sem drvela naprej in se z veliko hitrostjo zaletela v drevo ob jarku. Nato sem padla na debel led, ki se je razbil, mene pa je začelo vse boleti. Starši so bili Pred kratkim, ko smo imeli spoznavanje družbe, smo se s kolesi peljali v Lipo, kjer smo si ogledali Gjerkeševo kmetijo. Ob prihodu smo lahko videli velik in lepo urejen hlev. Zraven sta dva velika silosa za živalsko krmo. Tam nas je pozdravil gospod Dani. Povedal je, da imajo 137 glav živine, od tega 70 krav molznic. Bela krava, ki nam jo še posebej pokazal, daje letno okrog 8000 litrov mleka. Zjutraj delajo v hlevu dve uri. Nahranijo živino in pomolzejo krave. Imajo lastno zbiralnico mleka, ki teče po ceveh do hladilnika. Tudi zvečer delajo v hlevu približno dve uri, in sicer so po navadi štirje. Ob takšnem številu živine niso redke bolezni. Obolele krave označijo z rdečo barvo. Poleg tega imajo še 23 pujskov. V posebni sobi, ki je tudi v gospodarskem poslopju, pa imajo celo televizor in radio. Po ogledu hleva so nam prijazno postregli s sendviči in čajem. Sendviči so bili narejeni z domačim mesom. Bili so zelo dobri. Tak hlev, kot ga imajo Gjerkeševi, mi je zelo všeč, še posebno zato, ker je znotraj lepo urejen, v okolici pa je dovolj zelenja. INES BALAŽIČ, 5. a OŠ Turnišče Tako vidim svet jaz Majhen otrok z raztrgano, preveliko in umazano obleko hiti po robu ceste. Sajasto črne lase mu prekriva velika čepica, ki mu polzi še prek črnih iskrivih oči. Pogosto si jo poriva z ročico nazaj na čelo. Majhen in rdeč obraz se zaradi umazanije skoraj ne vidi. Prstki na nogah mu otrplo čepijo v zevajočih čevljih in velike sveče mu visijo iz nosa. Za sabo pa vleče še punčko, zavito v prav tako velike cunje, kot je ona. Komaj ga dohaja in se od časa do časa spotakne ob kamne, ki samevajo ob poti. Iz žepa ji kuka kos potice, ki sta jo najverjetneje sprosila pri ljudeh v vasi. Namenjena sta domov. Njuni domači živijo zunaj vasi v mrzlih in zatohlih barakah; tu pa tam vidiš zidanico. Malo jih je, a že dolgo živijo tam. Imenujejo se Romi. Vaščani jih niso hoteli sprejeti v vas, ker so drugačni. Imajo svojo kulturo, svoje navade, običaje ... Enostavno niso taki kot drugi. Kličejo jih Cigani in oni so se s tem sprijaznili. Otroke so začeli pošiljati v šole in vrtce. Mi smo se jih navadili, enako njihovih »čudnih« značajev. Čeprav so včasih umazani in obupno smrdijo, kričijo in tekajo po šoli. So pač res drugačni, tako kot smo mi drugačni zanje. Ampak vsi smo ljudje - najodličnejša bitja na tem našem planetu. Razlika med nami je le ta, da imamo vsak svoje navade, svoj način življenja. Ja, tako je, tako je bilo in tako bo. In čeprav smo drugačni, moramo biti vsi enakopravni. . 0$ Franceta Prešerna Črenšovci JERNEJ JAKOPINA, 8. a, najprej zaskrbljeni, ko pa so videli, da počasi vstajam, so se začeli smejati. Na srečo se mi ni zgodilo kaj hujšega, sanke pa so se razbile na koščke. Ta dogodek je bil smešem vsem, le meni ne, saj sem se močno udarila. Tisto zimo se nisem več sankala, ker nisem imela sank. In četudi bi jih imela, se tako nevarno ne bi nikoli več spuščala po hribu navzdol. MATEJA SMODIŠ, 7. a OŠ Sveti Jurij POKLICI ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 Lahko mi tudi pišeš na naslov: TOM, p-p. 7234, 61101 Ljubljana Ce bila bi... Če bila bi ogenj, hudobne bi ljudi požgala. Če bila bi veter, srečo bi pripeljala. Če bila bi voda, ne bi žejen bil nihče. Če bila bi bog, izpolnjevala bi želje. Če bila bi papež, veliko bi potovala. Če bila bi kralj, v Angliji bi kraljevala. Če bila bi smrt, ne bi nihče živ več bil. Če bila bi življenje, se smrti ne bi bala. Če bila bi Jasmina, to sem in zmeraj bom ostala, to pesmico rada bi dokončala. JASMINA ČERNELA, 7. a OŠ Bogojina (Po Janezu Menartu) 14 vestnik, 9. januar 1997 z naših krajev V KS Bratonci obiskali svoja 90-letnika Starost je lahko tudi lepa Darila so prinesli in čestitali: predsednik sveta KS Milan Kerman, predsednica KO Rdečega križa Anica Sraka in predstavnica mladine Simona Mertuk BISEROPOROČENCA - 60. obletnica poroke je vsekakor visok življenjski jubilej. Pred nedavnim sta ga praznovala tudi Matija in Marija Žižek s Hrašenskega Vrha, kamor sta se preselila leta 1939 (v kupljeno hišo z manjšim gruntom). Prej sta namreč živela v Prekmurju. Matija se je rodil v Žižkih, Marija pa na Srednji Bistrici. V zakonu so se jima rodili 3 otroci, zdaj pa imata že tudi 8 vnukov in 14 pravnukov. (J. G.) MOŠČANCI - Aktiv kmečkih žena v Moščancih ima dolgoletno tradicijo, a je v nekaj zadnjih letih »miroval«. Sedaj pa so ženske spet poprijele za delo, čeprav kot sekcija v okviru kulturno-turističnega društva. V tem zimskem obdobju bodo predavanja o različnih opravilih v gospodinjstvu, čeprav jim znanja s tega področja ne manjka, kar kaže tudi tale zgled: na razstavi sadja v Portorožu so se uspešno predstavile s pecivom in sadnim kruhom. (J. K.) ■ GORNJA RADGONA - Pri Upravni enoti v Gornji Radgoni, ki je pristojna za območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, so izdali zloženko, v kateri so predstavili svoje dejavnosti. Knjižica je na voljo pred sprejemno sobo. Med drugim je v njej zapisano, kaj vse lahko občani urede na posameznih oddelkih. Tudi lepih novoletnih želja niso pozabili zapisati. (F. KI.) Na obisk so se podali na štefa-novovo - 26. decembra -, zato so se najprej oglasili pri 90-let-nem Štefanu Balažiču. Tam so jih pričakali slovljenec in domači: sina Jože in Štefan z ženama, dva vnuka in vnukinja, dva pravnuka in tri pravnukinje. Na mizah je bilo obilo jedače in pijače, kajti Štefan je istega dne praznoval rojstni dan in god. Bil je razpoložen in z veseljem se je spominjal svojih mladih let, ko je vsako leto odhajal na sezonsko delo v Francijo. Od tam sicer ne prejema pokojnine, je pa zadovoljen s svojo starostno pokojnino. Zdravje mu še kar služi, le sliši slabše. Drugo slavljenko, 90-letno vdovo Agato Legen, pa so obiskali v sosednjih Lipovcih, kajti lani seje preselila k hčerki Cvetki. Tudi ona je v mladih letih delala v Franciji. Povila je tri otroke, žal sta Marija in Štefan že umrla. Agata ima sedem vnukov in deset pravnukov. Povedala je, da je vesela njihovih obiskov. Zvedeli smo, da televizije ne gleda rada, ob pomoči očal pa preli- Štefanu Balažiču je ob godu in rojstnem dnevu čestital predsednik KS Milan Kerman. , »... Agati Legen čestita predsednica KO RK Anica Sraka. sta mnogotere časopise in revije. Poleti je rada zunaj, pozimi pa je seveda najraje na Trimlini pri Lendavi toplem. Obiska sokrajanov iz Bratonec je bila nadvse vesela. Da bi dočakala 100 let, pa si sploh ne želi. Besedilo in fotografiji: FILIP MATKO V Mlajtincih bijejo plat zvona Doklej še oporečna voda Zajetje pitne vode v Mlajtincih uporabljajo poleg naselja tudi v Zdravilišču Moravske Toplice, ki v zameno za vodo vzdržuje omenjeno zajetje. Ta voda v zajetju pa je oporečna, ker vsebuje nedovoljene količine nitratov. Problem je pereč zlasti iz zdravstvenih razlogov, po drugi strani pa je ogroženo tudi poslovanje zdravilišča. Ugotovljeno je namreč, da se voda iz zajetja meša z drugo pitno vodo. V ta dogajanja je posegel že zdravstveni inšpektor, ki je odgovorne opozoril, da bo, če kmalu ne bo rešen problem te vode, zdravilišču primoran prepovedati obratovanje. Ekološko parkirišče za avtobuse ZLATOPOROČENCA PAL IZ LIPE - Ivan se je rodil 1923. leta. Ukvarjal se je s kmetijstvom ih mlatilničarstvom, več let je bil tudi aktivist čevljarskega ceha in družbenopolitičnih organizacij. Ana, ki se je kot dekle pisala Ferčak, se je narodila leta 1926. Tudi ona je ob delu našla čas za družbeno koristno delo, zlasti v pevskem zboru, za kar je dobila bronasto Gallusovo značko in priznanje. Več let je bila tudi na čelu krajevne organizacije Rdečega križa. Pa po gostijah je kuhala. Še zdaj peče doma kruh, seveda v peči na drva. Palova sta dala življenje Štefanu, Mariji in Ivanu. Imata pet vnukov in prav toliko pravnukov. Še kar zdrava sta. Nekoč sta imela žganjarno. - Fotografija: J. Ž. Vse to terja, da mora Občina Moravske Toplice sprejeti odlok o varovanih pasovih zajetja v Mlajtincih oziroma za vsa vodna zajetja v občini. Zato mora Zdravilišče Moravske Toplice ugotoviti, kje se voda iz zajetja v Mlajtincih meša s pitno vodo iz Murske Sobote. Hkrati naj bi poskušali urediti tako, da bi vodo iz Mlajtinec uporabljali le za tehnološko vodo. Nič manjši problem ni s čistilno napravo, ki jo uporabljajo in upravljajo v Zdravilišču Moravske Toplice. Na to napravo je namreč priključeno tudi kanalizacijsko omrežje naselja Mo- ravske Toplice. Le-to je mešanega tipa in preveč obremenjuje zdajšnjo čistilno napravo. Kot je predlagalo zdravstveno ministrstvo, bi zdravilišče čistilno napravo brezplačno preneslo na upra-vljalca, ki naj ga določi občina. Dejstvo je, da se zdajšnja čistilna naprava v Zdravilišču Moravske Toplice zaradi širitve zdravilišča na isti lokaciji najverjetneje ne bo mogla razširiti tako, da bi zadostila potrebam zdravilišča in naselja. Zato bi kazalo razmisliti o novi skupni čistilni napravi na drugi lokaciji. Avtobusi zasebnega turističnega podjetja AR Ekspres, katerega lastnica je znana podjetnica Anica Doma, ne bodo več »počivali« kjerkoli, ampak na urejenem parkirišču v Trimlinih, kije urejeno v skladu z novejšimi predpisi o varstvu narave. Odprili so ga pred novim letom. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, med njimi tudi poslanka Maria Pozsonecs, predstavnik gospodarske zbornice Slovenije Viktor Trstenjak, zastopniki SKB-banke, obrtne zbornice in drugi. Po otvoritvi in nagovorih je bil bogat celodnevni kulturni in zabavni program. Celo dedek Mraz je prišel in obdaroval pridne otroke. J. z. M. JERŠE Vrtec v Veliki Polani Otroci iz treh vasi Starši so uprizorili lutkovno igrico Vrtec torej dobro sodeluje z OŠ Miška Kranjca Velika Polana, posebno še z učenci prvega razreda, z zobozdravstveno službo in tudi društvi KS Velika Polana. Vključen je tudi v projekt Zdrav vrtec. Malčki Kunčereja prihaja čedalje bolj v veljavo, saj pa je mogoče meso pripraviti na več načinov. Večji rejci imajo čistokrvne pasme, drugi pa mešance. Narava se večkrat poigra z zarodkom in potem pride na svet »spaček«. V leglu sta sicer bila dva mladiča: eden normalen in ta, ki ga kaže fotografija. Ste opazili, da nima dolgih ušes in prav tako ne repa? Ne glede na ti pomanjkljivosti pa kosmatinec sploh ni imel težav pri rasti oziroma pridobivanju kilogramov. J. Ž., Turnišče DIAMANTNA POROKA V MARKOVCIH - Elemir Gašpar, rojen 20. maja 1909. leta, in Marija Tibola, rojena 25. marca 1914. leta, sta se poročila 31. januarja 1932. leta. Po poroki je Marija, kot je bil običaj, prevzela možev priimek in se preselila na njegov dom. Elemir se je ukvarjal s prevozništvom, saj je s konji razvažal blago po trgovinah, Marija pa je delala na domačem posestvu. V soboto, 4. januarja 1997, sta tl diamanto civilno in cerkveno poroko zaznamovala 65 let srečnega zakonskega življenja. - Fotografija: J. Z. ■ CVEN - Občina Ljutomer je objavila razpis za izdelavo projektne dokumentacije za vrtec na Cvenu. Gradili ga bodo v obliki prizidka k osnovnošolski stavbi, stal pa naj bi 1.500.000 tolarjev. ■ VELIKA POLANA - V Veliki Polani, kjer so med prvimi v Prekmurju zgradili zadružni dom s kulturno dvorano, so v zadnjih nekaj imeli v domu trgovsko skladišče. Zdaj pa kaže, da bo ščaso-ma dvorana spet zaživela. Ob denarni pomoči Občine Črenšovci so prekrili del doma in posodobili notranjost dvorane, tako pa bo kmalu nared za kulturne prireditve. Tudi kino naj bi spet oživili. (J. Ž.) ■ LENDAVA - Območna organizacija RK Lendava je organizirala odvzem krvi za potrebe transfuzijskega oddelka. Kri so jemali v zdravstvenem domu, dalo pa jo je 377 krvodajalcev. Le-ti so prišli iz vseh krajevnih skupnosti občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje, precej pa jih je bilo tudi iz lendavskih delovnih organizacij in ustanov. (J. Ž.) ■ VIDEM OB ŠČAVNICI - Med pomembnimi odločitvami zadnje seje svetnikov občine Sv. Jurij ob Ščavnici je ta, da bo občina izstopila iz ZKO Gornja Radgona, in to zato, ker so prepričani, da jih tam zapostavljajo. Svetniki so sprejeli sklep, da se priključijo Občini Radenci, kjer bodo ustanovili skupen sklad za razvoj ljubiteljske kulture. (L. Kr.) ■ MURSKA SOBOTA - Letošnji največji finančni zalogaj občinskega stanovanjskega sklada bo gradnja stanovanjskega objekta v Razlagovi ulici v Murski Soboti, katerega predračunska vrednost znaša 305 milijonov tolarjev. Na voljo bo 42 stanovanj, tako socialnih kot neprofitnih. M. J. ■ BELTINCI - Kot ugotavljajo je med brezposelnimi (v letu 1995 jih je bilo 563) več kot polovica brez ustrezne strokovne izobrazbe, več kot četrtina pa nekvalificiranih delavcev. Prav tako je bilo skoraj 16 odstotkov s srednješolsko izobrazbo. Med nezaposelnimi je večina žensk. M. J. ■ PUCONCI - Za odpravo posledic po neurju so v puconski občini v minulem letu porabili okrog 3 milijone tolarjev. Pri tem so všteti tudi stroški glede obnove posameznih vaških in lokalnih cest. M. J. ■ CANKOVA - TIŠINA - Decembra je izšla že 3. številka občinskega glasila Cajtinge. V nakladi 1.850 izvodov jih je brezplačno prejelo vsako gospodinjstvo. Na 28 straneh je obilica pisnega in slikovnega gradiva iz življenja in dela občanov. Ne manjka pa tudi raznih zanimivosti in razvedrilnega branja. M. J. ■ KRAŠČI - Odsek občinske ceste od jezu na Ledavskem jezeru do naselja Krašči bo potrebno čimprej obnoviti. Zato namerava Občina Cankova - Tišina pritegniti tudi ministrstvo za okolje in prostor ter Mestno občino Murska Sobota. M. J. seveda niso le v varstvu, ampak so tudi ustvarjalni, demino na likovnem, »gledališkem«, športnem pod; ročju, čedalje bolj vešči pa so tudi raznih ročnih del. Ob dnevu zemlje so imeli skupaj s starši delovno akcijo: očistili so okolico vrtca, posadili nekaj dreves in več rož. Dobro so se odrezali tudi na likovnih natečajih. Njihova dela so bila razstavljena v lendavskem gradu in v pro; štorih domače osnovne šole. Skupaj s starši so bili na orientacijskem pohodu. In na rekreacijo niso pozabili: pripravili so razne športno-tek; movalne igre, kolesarili in izvedli pohod po vasi. Otroci iz polanskega vrtca so sodelovali celo na nogometnem turnirju v Črenšovcih in med vrstniki zasedli prvo mesto. Dejavni . so bili tudi v tednu otroka. Tedaj jih je obiskal čarodej Binč, vzgojiteljice so uprizorile lutkovno igrico Jesenska zgodba; z uro pravljic pa jih je razveselila tovarišica z OŠ Črenšo-vci. Vodstvo vrtca in malčki so pokazali, kaj znajo, na martinovo, imeli so miklavževanje, obiskal jih je dedek Mraz ... Pa starši? Tudi ti niso kar tako: nekaj se jih je še posebno potrudilo z uprizoritvijo lutkovne igrice Rokavička. J.Ž. Veselo ob koncu leta Lepo okrašeno telovadnico so napolnile skupine različnih razredov, pripravljene na zanimivo tekmovanje z različnih področij, kijih učenci seveda prav dobro poznajo. Med tekmovanjem so potekala različna šaljiva tekmovanja, za katera so dobili učenci nagrade v obliki sadja in drugih sladkih dobrot. P° končanem kvizu so učenci veselo zaplesali. Otroke na OŠ Kapela je obiskal tudi božiček. Celo dva! Bila sta učenca, ki sta si nadela dobrotnikovo opravo. Darila sta prinesla za vse. Pod jelko pa sta pustila kup igrač. Učenci so se najbolj razveselili novih miz za namizni tenis. B. M- vestnik, 9. januar 1 997 / -z naših krajev Blagoslovili restavriran oltar Zahtevno delo restavratorski ( Čeprav katoliška župnija sv. Nikolaja v Dolencih ni velika, saj ima le okrog 650 vernikov, od tega tudi nekaj iz Budinec, Šalo-vec in Hodoša, napreduje (pod vodstvom dušnega pastirja Vilija Hribernika) ne le na duhovnem, ampak tudi materialnem področju. V tem desetletju so obnovili župnišče, naredili hidro- ter termoi-zolacijo cerkve, na novo so uredili notranjost in pročelje, kupili so enomanualne orgle z devetimi registri in 527 piščalmi, poskrbeli za gretje cerkve, uredili avtomatsko zvonjenje, v prezbiteriju so postavili nov daritveni oltar, obrnjen k ljudstvu ... V letu 1996 pa je končno prišla na vrsto obnova (tudi pozlati-tev) starega oltarja, posvečenega sv. Nikolaju, ki je neke vrste »mešanica« poznogotskega in baročnega sloga in je zato dragocen verski in kulturni spomenik ter kot tak spomeniškovarstveno zaščiten. Dela so (od maja do decembra) opravili strokovnjaki ško- Škergetovi od Svete Trojice v Slovenskih goricah so lani obnovili ycč desetletij star in štirideset metrov globok vodnjak, v katerem je včasih celo več kot deset metrov vode. To pomeni, da je zlepa ne zmanjka niti v najbolj sušnih obdobjih. Domačina - Marija in Ernest - sta povedala, da imajo sicer vodovod, vendar občasno zajamejo vodo tudi iz starega vodnjaka. Analiza vzorca vode, opravljena v ustrezni mariborski inštituciji, je pokazala, da je voda neoporečna. Zdaj torej vodo iz vodnjaka le pijejo, vse tja do 1^70. leta pa so se okrog vodnjaka sukale trojiške perice s svoji-m> ribežni. - Fotografija: J. Ž. fijske restavratorske delavnice iz Maribora. Obnova oltarja in kipov je stala več kot 15.000 mark. Večino denarja so dobili (s posredovanjem škofa Jožefa Smeja) od neke nemške katoliške župnije, po svojih gmotnih zmožnostih pa so pomagali tudi domači verniki, zlasti zdomcu V nedeljo, 29. decembra, na praznik sv. družine pa je bilo v katoliški cerkvi sv. Nikolaja svečano bogoslužje, ki so ga darovali domači župnik Vili Hribernik, dekan soboške dekanije Martin Poredoš in škof Jožef Smej. Taje tudi blagoslovil obnovljeni oltar. Tako so v župniji v Dolencih spet sklenili veliko delo in vstopili v novo leto z novimi načrti. ŠTEFAN SOBOČAN V novejšem času duhovnik ne mašuje več tako, da bi vernikom »kazal hrbet«, ampak je daritev na novih daritvenih mizah, obrnjenih k ljudstvu. Ponekod so stare oltarje odstranili iz cerkva, ne pa tudi v Dolencih, kjer so več kot 200 let star oltar sv. Nikolaja obnovili in je tako zablestel v prvotni podobi. Zadnjo lansko nedeljo ga je blagoslovil škof Jožef Smej. - Fotografija: V. Juhnov Sebeborci Nujna obnova mostu Sanacija t. i. malega mosta na lokalni cesti čez Sebeborski potok je opravljena. Ob sodelovanju Podjetja za inženiring, projektiranje in ekologijo Seping iz Murske Sobote so vsa potrebna dela opravili delavci Pomgrada Nizko- 1,44 milijona tolarjev, kar je v primerjavi s prvotno predvidenim zneskom za dobrih 835,7 tisoč SIT več. Podražitev je nastala zaradi zahtev rečnih nadzornikov, da je potrebno obložiti dno. M. JERŠE gradenj. Obnova tega mostu je bila iz prometnih in varnostnih razlogov nujna, sicer bi morali omenjeno cesto zapreti. Zdaj je most dokončno tako obnovljen, da lahko prenese tudi večje obtežitve od dovoljenih. V ta namen so vgradili novo voziščno ploščo z ograjo, ustrezno oblogo in strugo potoka preusmerili na obstoječi prag. Poleg tega so sanirali vznožje in dno mosta s podbetoniranjem, kar je storjeno tudi pri temeljih opornika mostu. Prav tako so poskrbeli za delno sanacijo kril, kolikor je bila potrebna. Vrednost vseh omenjenih del je več kot ZLATOPOROČENCA ULEN IZ RANKOVEC - Ida seje rodila pred 74 leti v Vanči vasi, Franc, ki je zdaj star 76 let, pa je Rankovčan od rojstva. Pred 50 leti, ko sta se poročila (bilo je to 19. novembra 1946. leta), sta bila seveda toliko let mlajša. Življenje ni bilo lahko, kajti Franc je bil kar štiri leta na madžarki fronti, po vrnitvi je spet moral služiti v jugoslovanski vojski, tako da je bil veliko let zdoma. Ker v domači pokrajini ni bilo dovolj zaslužka, je bil več let tudi na delu v Nemčiji. Tedaj, ko pa je bil doma, je bil avktivist v gasilskem društvu, katerega član je sicer že 55 let. Idi k sreči ni bilo treba z doma, saj je več kot 25 let delala v soboški Muri, od koder je odšla v pokoj. V zakonu se jima je rodil en otrok, imata pa seveda tudi vnuke. -Fotografija: F. Kuhar Gornja Radgona, Ljutomer Upokojenci niso pozabljeni Sindikalna organizacija Zdravstvenega doma v Ljutomeru je ob kocu leta 1996 povabila svoje nekdanje člane na družabno srečanje. Udeležilo se ga je lepo število upokojencev. Le-ti so se dobro počutili v družbi, v kateri se je (po izdatni večerji) razvil pomenek o nekdanjem in sedanjem delu. Razšli so se polni prijetnih vtisov in novih spoznanj. Na prednovoletnem srečanju, ki je bilo v gostišču v Šratovcih, so se sešli upokojeni obrtniki, nekdanji člani Obrtne zbornice Gornja Radgona. Med njimi je bil nekako v ospredju najstarejši upokojeni obrtnik fotograf Franc Bračko, star 90 let. S častitljivo starostjo (85 let) se ponaša tudi Franc Žnidarič, mehanik iz Gornje Radgone. Oba sta dobila posebni priznanji. Nekdanjim obrtnikom je spregovoril predsednik območne obrtne zbornice Tone Kampuš. Sicer pa je obrtna zbornica poskrbela tudi za tiste upokojence oziroma stare obrtnike, ki se niso mogli udeležiti srečanj: ob koncu leta jih je obiskala posebna delegacija, voščila vse naj... in jih skromno obdarila. F. Fe., O. B. VEČERI SLOVENSKE POPEVKE so bili pred desetletji ena najpomembnejših prireditev pri nas. In takrat se je pelo v živo. Ta posnetek je bil narejen pred štiriintridesetimi leti na Bledu po končanem nastopu. Pevke in pevci se veselijo šopkov, ki so jim bili v tistih časih skoraj edino priznanje. Dobili so jih iz rok v gorenjske narodne noše oblečenih članic in članov Turističnega društva Bled. F. ŠTEFANEC ■ GORNJA RADGONA - Pri Upravni enoti v Gornji Radini, ki je pristojna za območja °bčin Gornja Radgona, Radenci in ,■ Jurij ob Ščavnici, so izdali zlo-^ko, v kateri so predstavili svoje dejavnosti. Knjižica je na voljo pred sPrejemno sobo. Med drugim je v njeJ zapisano, kaj vse lahko občani H.rede na posameznih oddelkih. udi lepih novoletnih želja niso gabili zapisati. (F. KI.) | GORNJA RADGONA - Po podatkih statističnega urarje v naši državi s trto zasajenih 2-955 hektarjev. Možnosti za ši-nasadov s trto pa je še ve-p«, kajti strokovnjaki so ugotovi-’’ daje v Sloveniji še 14.000 hekerjev površin, ki so zelo primer- za vinogradništvo. V zadnjih esetih letih smo pridobili 1.200 hektarjev povsem novih vinograd-n'ških površin, kar pomeni, da je s trt° zasajene čedalje več sloven- zemlje. (F. KI.) | BELTINCI - V krajih Občili ne Beltinci so sklenili orga-hrzirano zbiranje odpadkov. Dela-,?*Komunale so odpeljali 741 ku-enih metrov kosovnih odpa-akov in 633 kilogramov posebnih °dPadkov iz gospodinjstev (razna * embalaža, čistila, olja, akumula-pji in podbno). Akcija je pov-Seth uspela. Ko bi je ne imeli, bi 'h^sikaj od tega, kar so zdaj od-bebali jz vasi, končalo na kakem pern odlagališču, morda celo v °bcestnem jarku. (J. Z.) Novice iz dopisnikove beležnice Hodo san gor pa dol po Prekmurji V beltinski občini bodo ustanovili svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Med dragim tudi zato, ker naj bi bilo delovanje takega občinskega organa pogoj za pridobitev denarja od države tudi za plačilo šolskega avtobusa za otroke, ki so oddaljeni od šole manj kot štiri kilometre. Za zdaj »gredo« ti stroški iz občinskega proračuna, kajti država plačuje zaenkrat le stroške prevozov otrok, katerih stanovanje je več kot štiri kilometre oddaljeno od šole. Naš kraj je lepši, bi lahko dejali za Beltince. Tam so namreč zasadili več »medonosnih« dreves, zlasti kostanjev, brez in orehov. Zanje so seveda še posebno zainteresirani čebelarji in ti so se tudi izkazali pri sajenju. Ob Panonski ulici, zlasti v središču naselja, pa so posadili 60 sadik ostrolistnega javorja. Postavili so tudi nekaj klopi in namestili ducat posod za smeti. Ob pomoči delavcev javnih del so očistili obrežje Črnca in okolico gradu. Porezali so tudi več bankin in poglobili obcestne jarke ob cesti Beltinci-Ižakovci. V občini Beltinci so letos za vzdrževanje vaških domov v Braton-cih, Melincih, Ižakovcih in Lipovcih namenili 5.5OO.OOO tolarjev. Na območju upravne enote Lendava so zelo aktivna gasilska društva. O pridobitvah v letu 1996 smo že poročali, nekatere aktivnosti pa potekajo tudi zdaj. V Strehovcih so pravkar dogradili gasilsko garažo, gasilci Gaberja kopljejo požarnovarnostne vodnjake, v Žižkih pa bi radi čimprej dogradili garaže h gasilskemu domu. Radmožančani se pozimi ne dolgočasijo. Na pobudo kmetijske svetovalne službe iz Lendave in ob sodelovanju zavoda za kulturo madžarske narodnosti imajo tečaj vezenja in pletenja, ki ga seveda obiskujejo predvsem ženske in dekleta; mladi, zlasti osnovnošolci, pa se urijo v rez-barstvu. Izdelke bodo razstavili ob kulturnem prazniku. Franc Antolin, član SLS, je m novi član Občinskega sveta Občine Odranci. Izvolili so ga na nadomestnih (občinskih) volitvah. Občina Turnišče se poteguje za pridobitev republiškega denarja za modernizacijo cest Gomi-lica-Nedelica, Renkovci-Tur-nišče in Dobrovnik-Turnišče. »Varaška« občina je sicer dobila v letu 1996 iz Ljubljane 7.000.000 tolarjev, a je bilo premalo. Nujno potrebujeo vsaj še 2.600.000 tolarjev. Seveda pa cest ne modernizirajo samo z državnim, ampak tudi z občinskim denarjem. Od države pa pričakujejo tudi 1.500.000 tolarjev za pomoč pri izdelavi idejne dokumentacije za gradnjo kanalizacije. V župniji Turnišče, h kateri spadajo Turnišče, Renkovci, Ne-delica, Gomilica in Lipa ter Brezovica, so, odkar imamo svojo državo, obnovili več sakralnih objektov. Med tistimi, ki še čakajo posodobitev, je Šemenkova kapelica v Lipi. Lastnica pravi, da denarja za obnovo nima, zato bi morali priskočiti na pomoč drugi: krajevna skupnost, župnija, domačini, kajti kapelica je ob zelo prometni cesti in marsikateri tujec se je že vprašal (vsaj tako je mogoče slutiti), zakaj ne obnovijo še tega verskega znamenja. Na območju Občine Črenšo-vci delujejo kulturno-umetniška društva v Črenšovcih, Bistrici, Veliki Polani in v Žižkih; imajo tri folklorne skupine, dve skupini ljudskih pevcev, dva moška pevska zbora, dva cerkvena pevska zbora, tri dramske skupine in skupino tamburašev. V črenšovski občini poskušajo reševati stanovanjsko stisko Romov v zaselku v Trnju. Potrebno je borih 20 arov, ki jih bo občina komunalno uredila, potem pa bi stanovalci lahko zidali v okviru svojih gmotnih možnosti, kar pomeni, da bi tudi pridobili pravico uporabe zemljišča. Tako naj bi bilo ščasoma vseh 13 družin »na enem mest«. Kaže, da 5.000.000 tolarjev, kolikor so jih s proračunom občine Crenšovci namenili kmetijstvu, ne bo zadoščalo. Doslej so največ denarja porabili za zdra-vjenja mastitisa (skoraj milijon tolarjev), sicer pa so regresirali še nakup krav molznic, brejih svinj, nakup apnenca, semen, vrtnin, sadik, pomagali čebelarjem pri zdravljenju čebel, »izpustov« za krave in tudi konje ... Nekaj cv-enka pa je dobil tudi aktiv kmečkih žena. Gradnja podružnične cerkve v kratkim so že ometali notranjost, na pomlad pa bodo uredili še pročelje, namestili zvon in sakralni objekt opremili z daritveno mizo in klopmi. Računajo, da bo blagoslovitev ob vaškem pro-ščenju v nedeljo, 13. julija, torej tri dni pred praznikom karmel-ske Matere božje, ki ji bo cerkev posvečena. V Lipovcih ne bodo imeli več težav s slabo električno napetostjo, saj je Eletro, PE Murska Sobota postavilo novo transformatorsko postajo. Zaradi nje bodo močneje svetile tudi luči ulične razsvetljave, ki so jo prav tako pred kratkim obnovili. V kraju bodo položili tudi 400 metrov dolg krak industrijskega električnega kabla, kar bodo sofinancirali štirje podjetniki in si tako zagotovili možnost priključevanja zahtevnejših električnih naprav in strojev. Družina poje. Pod tem naslovom je bila v Kobilju glasbena prireditev, na kateri se je predstavilo šest (pevskih) družin iz Kobilja in dve iz Apač. Poslušalci so bili navdušeni. Nje in nastopajoče je nagovoril župan Pavel Nemet. Novice zbral JOŽEF ŽERDIN vestnik, 9. januar 199j Štiriintrideseti zlati lisičji slalom Smučanje, tisti šport, ki bi ga v Sloveniji lahko primerjali s poezijo - Kako fizično ogreti telo? - Komentator, ki uči ljudi, kako naj se vedejo - Kdaj si ljudje dajo duška ali brez moraliziranja, prosim - Kdo v prvem teku kuka izpod dežnika? - Ko so balonarji zanimivejši od Samarancha ali o pristanku na slalomski stezi - Nemški televizijec se razburja nad »gorilami« - Bi lahko bil med nami bombaš ali samo pobožno proseči gledalec? - So mitološka bitja pregnala dež? - Reklamna poteza, ki zadrži »folk«, da počasti zmagovalke in politike - Varnostniki, ki preveč gledajo ameriške filme? Če primerjam število znancev, ki smučajo in ki trdijo, da je to slovenski nacionalni šport, in število znancev, ki trdijo, da je lirika temeljna, Slovencem na dušo pisana literarna vrsta, obstaja neverjetna podobnost. Večina, ki trdi prvo, ne smuča, in večina, ki med njimi trdi drugo, ne bere. Pa vendar ostaja obojim: gledanje ali ob posebnih slovenskih »biserih«, kot je slovenska himna, vsaj poslušanje in mirna drža. In če se potem take bolj ali manj lene slovenske duše odpravijo pod Pohorje - 34. pokalno tekmovanje za zlato lisico je vendarle tisti dosežek, na katerega so lahko ponosni organizatorji pa tudi vsi državniki, ki s počastitvijo dogodka (beri: obiskom) pripomorejo predvsem k lastni promociji preko TV-ekra-nov in ne nazadnje tudi k repre-zentaciji celotnega političnega dela slovenske javnosti, tistega, ki toliko stavi na športnike (povsem drugo vprašanje pa je vprašanje »casha«) - potem je jasno, da jih ob pogledu na pohorsko strmino kar malo stisne. Da se ne izneverijo sami sebi, ostajajo v ciljni ravnini, no, vsaj v njeni bližini. Toda do nje je treba vendarle pripešačiti kakšnih sto, dvesto metrov. In če vstaneš sredi noči, da bi bil v drugem največjem slovenskem mestu že pred sedmo zjutraj, potem je jasno, da te zebe. Zebe te tudi, ko se ustaviš ob točilni mizi s kuhanim vinom. No, ja, res je bolj spominjalo na preveč sladkani čaj, mimo katerega je »bežalo« vino. Morda zato ni zadosti grelo. Še dobro, da je bilo miz več, in je človek lahko preizkušal »radodarnost« slovenskih gostincev, ki so med drugim ponujali tudi »tipične« slovenske jedi, kot je npr. lepinja pa hot dog pa pom-mes frites pa ... Izkazalo se je, da dosti bolj od vinske limonade pomaga gibanje. Seveda če ne bi človeka izdajala pljuča, zaradi katerih so postanki vse krajši in krajši. Še preden se beli cirkus začne, Alfi s svojo »bando« navija narodnozabavne »štikle«. Jah, seveda. Vinko Šimek, veliki komentator, stresa samo njemu doumljive »šale«. Vendar bolj kot šaljivec deluje kot »ploskajoči zajec«, ki ljudi spodbuja, usmerja, narekuje, moleduje ... kdaj naj ploskajo, kako naj se vedejo (»ne nazadnje spremlja fešto toliko in toliko tujih televizij itd.«) in da krikov, navijanja, spodujanja itd. ne bi umanjkalo, seveda ko gre zares, kriči, tuli, mimogrede pove še kaj po nemško, pa malo po slovensko, očitno »zweisprachige Gesell-schaft«. Po petnajstih minutah še vedno pada ledeni dež. S proge je odletela Karin Roten. Eni zadržijo dih, drugi na glas spo-dujajo tretjo. Seveda, Hrovatovo. V ciljni areni, na častni tribuni, malo pred deseto, prekriti s toplimi dekami, kukajo izpod dežnikov. Kdo le? Seveda, Janez, novi predsednik državnega zbora, pa predsednik države, ki ga pod ogromnim dežnikom samo slutimo, pa šolnik Slavko itd. Ledeni dež pa neusmiljeno pada in človeka zazebe do kosti. Med prvim in drugim tekom - žur. Pijača, jedača pa toplina. Po radiu strašijo, da predsednik olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch ne bo pristal na mariborskem letališču. Megla pa to zaj... vreme. Toda, toda. Malo po tistem, ko se v Cafe de Cola Caft di Cdoml Cafč d* Cctombu SKI ■» ▲ Ce&d« CohmHa P COF CafOeCd drugem teku spustijo po strmini tekmovalke, se proti častni tribuni pomika človek z najvišjim slovenskim odlikovanjem in novopečeni častni prebivalec Maribora gospod Samaranch, za njim pa Kučan pa Kocijančič ... Kamere so usmerjene v njih. Eden od nemških kamermanov se razburja, ker je okrog politikov toliko čudnih tipov. Po tistem, ko ga je eden od njih odrinil, gaje hladno vljudno, kot to Nemci vedo izpeljati, vprašal, kdo daje. Vprašani mu je zmagoslavno pokazal policijsko značko. No, pa smo tam. Policist, kije komandiral, kdaj lah ko katera kamera snema politične veljake. Balon neusmiljeno bruha ogenj. Toda premetava ga. Kam naj gledam? Pa ravno zdaj, ko se je že začel drugi tek. Balonarji so močnejši od tujih tekmovalk. Ojoj, košara Pošte se zapleta v balon drugega. Joj, bodo padli na častno tribuno? Ne, balon se strga z vrvice. Še ga vidimo, kako izginja v megli. To je dogodek, ki tako zelo spo- MARI Bo mcO Cafe de Colombi minja na Pavlinjekov pristanek na soboški cerkvi. Naenkrat »alarm«. Redar hoče videti press kartice. Pa kaj mu je? Je pravi? Ni. Je ta? Ni. Aha, zmagoslavno ujame enega od gledalcev. Bi lahko bil bombaš? Ko ta s sklenjenimi rokami v italijanskem jeziku prosi, naj ga vendarle pustijo gledati smučarke od blizu, ga redar odžene. Red je red in pika! Kurenti preganjajo ledeni dež. Kurenti preganjajo zimo. Začne snežiti. Ko snamejo masko, človek doživi lastni demito-logizirani pogled. Ježevke imajo za okras. Toda kaj bi brez njih na slovenskih smučiščih ob takšnih mega tekmovanjih, kot j6 to sobotno? Morajo biti. Vedo, kako se dela razpoloženje. Ko izpadajo tekmovalke it trideseterice, publika veselo navija. Toda, toda. Ko izpadeta Korenova in »odlična komentatorka POP-TV« (kot Špelo Pretnar poimenuje veliki pohorski komentator Šimek), pade nekaj kletvic in slišati je veliko globokih vzdihov. Toda, še ena jev žezlu. Štart, viden na velikem monitorju. Na strmini, ki to na TV-ekranu sploh ni videti, j6 Urška. Ljudje vpijejo in jo spodbujajo. Bo, bo?! Tako je. Prev zela je vodstvo. Sicer jo je takoj: nato prehitela Pernilla Wiberg> j pa kaj za to. Lepo je, če drugo0' vrščena dobi (iz logičnih razl°' j gov) večji aplavz publike. Seveda je ljudi potrebno prj' I držati na podelitvi. In kaj je pr1' mernejše kot žrebanje avtom0' bila po podelitvi nagrad, P° mrazu, ko publika čaka na ve' like politike?! Šport je biznis-Zato je bilo potrebno pred tre-mi leti ugoditi tudi zahtevam Z6' lenih, pred leti torej, ko so pra' ve lisice zamenjali kovinski s°' rogati. V športu vedo, kako j6 potrebno ustvarjati in iti v k°' rak s trendi. Po stezi drsi balon. Od kdaj? Ne vem. Zagotovo je zadnji °° nastopajočih. Prevrnjena košara. No, za konec lahko izkusi8 še razliko med varnostniki i° Varnostniki. Ko odhajamo .ciljne arene, nas eden od njil1 kar potisne po stopnicah navZ' gor. Že ga nameravam vprašati; ali je z njim kaj narobe, pa 81 premislim. Naj gre v rit, če m°' ra svojo moč dokazovati s »P°' šikavanjem«. A. POTOČNI^ fotografij6' JURIJ ZAUNEKEK vestnik, 9. januar 1997 17 eportaža Nekoč je živel in delal na Razkrižju učitelj, ki je p< stal pomemben in znan mož Prišel je za kazen, pa užival Le nekaj let bivanja je bilo dovolj, da se je vpisal med znamenite ljudi, ki so kdaj živeli in delali na Razkrižju ali okolici, tudi Janez Kuhar iz Ljubljane. Starejši domačini se prav gotovo se sP°mnijo njegovega učiteljevanja v osnovni šoli na Šafarskem pa tudi nJegovih nastopov s pevskimi zbori, glasbenimi orkestri in v gledališki skupini. Vse to je bilo v letih 1936 <0 1941, ko je moral zapustiti naše raje, kajti bil je preveč nevaren za akratne okupatorske oblasti. Me-dtem je marsikaj doživel in delal, srce pa ga je vedno vleče tudi na .. zkrižje, da se malo umakne iz Julijanskega vrveža in se sreča s starimi prijatelji. Skola je postala šola ' kako in zakaj ga je zanesla pot r kraje, ki so bili za takratne izmere nekje bogu za hrbtom? »Leta 1939 sem končal učite-Jisče in glasbeni konservatorij v JUbljani, v te kraje pa so me po-s v službo za kazen, ker je bil °Ce starosta Sokola in je simpatizi-a s predvojnimi komunisti. Marca l6™ prišel na Razkrižje. Takrat so ■h ti kraji še pod zagrebško na-_ škofijo in Dravsko banovino. Na s°u je bil upravitelj Jože Kocbek, rat Evarda Kocbeka, s katerim SVa bila pozneje skupaj na gimna-Zlb v Ljubljani. Spomnim se, daje Pred vhodom v šolsko poslopje vi-tabla z napisom: Osnovna ško-a Stfarsko. Midva sva jo snela in besila drugo s slovenskim napi-Soiri; namesto škola sva dala napi-Satl šola.« ' č moraš iti nekam v službo kazen, je to vsekakor neprijet-n.a stvar. Kako pa je bilo z vašim (elom p resnici? »Moram reči, da mi ni bilo nič ^ega. S sabo sem vzel harmo-■ko in violino, ki sta mi ves čas elali družbo. Na šoli sem takoj stanovil mladinski pevski zbor, na asi Pa sem bil pobudnik za usta-°yitev mešanega pevskega zbora. '■Javilo se je kar 62 pevcev in sko-^J vsi so kmalu postali tudi moji Pr,Jatelji. Čez čas so zvedeli zame , v Ljutomeru in me nagovorili, a Sem postal ravnatelj tamkajšnje S asbene šole. Tam sem učil violi- solo petje, vodil sem mladinski D°r in orkester. Vključil sem se “■ v gledališko skupino. Spom-"■J se, da smo igrali delo Trije aski svetniki. Oder in prostor za ° edalce smo si omislili kar pri Šaj-°vičevih, kjer sem stanoval. Na-■°Pal sem se tudi na harmonikar-k'h koncertih v Ljutomeru, Rad-^Qni, Murski Soboti in v drugih . raJih. Zdi se mi, da se je po mo-। 111 Prihodu v te kraje zelo razgiba-■° kulturno življenje. In tudi meni e bilo zelo lepo.« Rešitev je bila pasja uta potem je druga svetovna voj-£ Prinesla vsemu temu konec? se je zgodilo z vami? »Ne le da sem moral zapustiti j®' ampak so me celo aretirali in । Peljali v Štrigovo, od tam pa še , ’■ dan v sokolski dom v Ljutome- ’ Kjer je bilo zaprtih že nekaj dru-a 4a okupatorja nevarnih domo-Jdbov, ponoči pa so nas naložili na arnion in peljali nekam proti Za-rebu. Jaz pa sem nekaj kilometrov jfed Zagrebom skočil s kamiona J1 Pobegnil, takemu pravijo na a?križju, daje »bodikaj«. Peš sem j6 °dpravil na železniško postajo o Se skrivaj vkrcal na vlak proti °veniji. Na meji pri Dobovi so e sPet aretirali in zaprli. No, imel L 01 srečo, da meje tamkaj zagle-t a postajenačelnikova žena, s ka-j/0 sva se spoznala v Ljutomeru, J.?r sem njenega sina učil igrati vi->0, Italijanski patrulji je rekla, J Sem mojster muzike iz Ijubljan- Province ter da naj me spu-1JO- In res so me spustili. Kakor hitro seje dalo, sem se vrnil domov, stanoval sem na Vevčah, in se povezal z odporniškim gibanjem, ki gaje vodil Matija Maček. Prisego smo dali v neki kleti. To je pomenilo zame tudi umik v ilegalo. Nekajkrat sem skrivaj peljal čez mejo ljudi, prenašal sem zdravila in pomagal, kjer je bilo potrebno. Nekega dne so našo hišo obkolili Italijani in le za lasje manjkalo, da bi me ujeli. Na srečo mi je uspelo neopazno skočiti v pasjo uto, kamor niso upali pogledati, saj je pes divje lajal. Mogoče sem mu tudi jaz kaj pomagal.« - Že tretjič ste se torej rešili pred zaporom ali še kakšno hujšo kaznijo, ki hi vam jo naložile okupatorske oblasti. Ste tvegali še naprej? »Ne, potem sem šel v hribe, to. je med partizane, najprej v Levstikovo brigado. Takoj sem ustanovil partizanski moški pevski zbor, organiziral sem koncerte in mitinge ter skrbel za kulturno dejavnost. Nato so me imenovali za namestnika komandanta belokranjskega vojnega območja, edinega osvobojenega ozemlja, s sedežem v Črnomlju. Tam sem leta 1943 vodil bitko proti nemški diviziji'Princa Evgena, ki nas je napadla. V začetku leta 1944 sem bil imenovan za člana Slovenskega narodnega gledališča. Skupaj z Marjanom Kozino in Dragutinom Cvetkom smo vodili pevovodske tečaje za brigad-ne zborovodje. Takrat sem tudi precej komponiral in med drugim sem napisal prvo partizansko opero enodejanko Tam nekje v gozdovih. Ob obletnici SNG-ja smo to opero tudi javno izvajali v Črnomlju. Pozneje so me imenovali za šefa propagande glavnega štaba baze v Biogradu na moru. Tam sem sprejel tudi vodenje partizanskega pevskega zbora, ki sem ga pozneje pripeljal v Ljubljano. Tu sem bil šef propagande glavnega štaba slovenske narodnosvobodil-ne vojske. Posebej sem bil odgovoren za pevski zbor in godbo na pihala. Po osvoboditvi sem najprej delal nekaj časa na ministrstvu za prosveto. Med drugim sem vodil pevovodske tečaje po šolah in vrtcih za vzgojitelje in učitelje po vsej Sloveniji, tako tudi v Ljutomeru, Murski Soboti in Lendavi. Ob koncu tečaja smo povsod pripravili tudi koncerte. Na mojo željo pa so me poslali za profesorja glasbe na poljansko gimnazijo, kjer sem poučeval osem let, vodil pevski zbor, harmonikarski orkester ... S pevci smo nastopili tudi na tekmovanju v Beogradu in zasedli prvo mesto. Leta 1956 pa sem odšel v službo na televizijo, kjer sem vodil otroški in mladinski pevski zbor pa tudi s cicibani sem delal. Pisal sem tudi skladbe, jih komponiral, pripravljal koncerte, sodeloval na proslavah S tole majhno harmoniko je leta 1936 prišel učiteijevat na Raz-križje in še zdaj jo rad vzame v roke. (Posnetek: J. G.) itd. Za otroke sem napisal čez 500 skladb, ki jih še zdaj pojejo, kot na primer Jaz imam pa goslice, Tonček je prišel idr. Veliko sem pisal tudi za moške in ženske zbore. Čez dvajset let sem obiskoval tudi vrtce in delal z najmlajšimi. Pa ne mislite, da mi je šlo za zaslužek, saj nisem želel niti dinarja. Rekel sem: »Dajte mi samo tri rožice, da jih bom nesel na ženin grob.« Bil je Titov znanec -Pred katerimi pomembnejšimi osebnostmi ste nastopili? »Pred katerimi? Ne vem, ali bi se zdajle spomnil ravno vseh. Pred Titom vsekakor. To je bilo v Po-stonjski jami. Z njim je bil še etiopski cesar Haile Selassie. Nastopil je partizanski pevski zbor, jaz pa sem ga spremljal s harmoniko. Tudi nekdanji ruski predsednik Brežnjev me je poslušal, ko je bil na obisku pri nas. Na koncu me je prijel za roko in dejal, da mu je bila skladba zelo všeč. Nekoč pa sem moral voditi v Beograd 185 harmonikarjev na prvomajsko proslavo. Ko smo prikorakali do odra, kjer sta bila Tito in Kardelj, me je Tito spoznal in dejal: ,E, opet Janezi’ No, veliko je bilo takih nastopov.« - Še vedno delujete na glasbenem področju? »Da, še vedno. Pišem note za besedila raznih pesmi, in to vse s klavirsko spremljavo. Za nobeno ne delam samo viže, ker nisem vi-žar. Letos sem sodeloval tudi na otroškem koncertu oziroma reviji Cicibanov svet v Šentvidu, ki ga je obiskala tudi predsednikova žena Štefka Kučan. In še ob drugih priložnostih grem zraven, če je kje treba. Tudi harmoniko večkrat vz-mamem v roke.« - Kaj pa spomini na Razkritje? Ali greste še kdaj tudi tja? »O ja, rad grem tja. Nazadnje sem bil, ko je bilo žegnanje. Takrat sem na željo mojega prijatelja Feliksa Šajnoviča prisluhnil tudi cerkvenemu pevskemu zboru. Na koncu se mi je župnik posebej zahvalil za obisk. Mene pa je bilo malo sram med toliko ljudmi. Rad se spominjam tudi Ivana Horvatiča, Simona Kutnjaka, Jožeta Hedžeta in drugih, ki so bili v tistih časih napredni fantje. Če je le mogoče, grem dol vsako leto za 1. maj. To je moja navada. Povabili so me tudi na praznovanje 110-letnice osnovne šole. Na Razkrižju mi je bilo res lepo.« JOŽE GRAJ Še eno zanimivo poglavje iz zemljepisa za sedmošolce OS Stročja vas Čaj v kimonu Eno od poglavij iz zemljepisa v 7. razredu osnovne šole je tudi Japonska. Najenostavnejša pot za učitelja je povedati o tej daljnji deželi tisto, kar piše v učbeniku. Marsikateri najbrž tako tudi storijo. Učiteljica Savičeva pa se je odločila skupaj z učenci že drugič (prvič je bila tema Egipt) v tem šolskem letu za projektno obravnavo tega poglavja. Potem ko so se v šoli najprej seznanili z osnovnimi podatki o Japonski, so se učenci podali od soseda do soseda in od šolske do mestne knjižnice v Ljutomeru ter zbirali gradivo o deželi vzhajajočega sonca. Odločili so se tudi, da bodo ob koncu projektnega dela pripravili javno predstavitev za starše in učitelje. In tako so tudi storili. V Japonke preoblečena skupina sedmošolk pri tradicionalnem japonskem obredu - pitju čaja. Deklice so prikazale čajni obred v tradicionalnem japonskem oblačilu kimono, učenka Bojana seje napravila v gejšo, Maria so namaskirali v igralca kabukija, Robi je narisal na velik kos papirja čudovito palačo iz mesta Nagaja, drugi dečki so prikazali vse vrste japonskih športov in še bi lahko naštevali, kaj vse so pripravili. Iz Ljutomera so povabili trenerja in lanskega prvaka v karateju, uspelo pa jim je priskrbeti tudi prave japonske cokle. Tako so poleg učencev tudi starši zvedeli marsikaj novega in zanimivega o Japonski. J. G. Rada bi postala frizerka Izpolnjujemo prvo največjo željo Mateje Zagorc iz Kramarovec, drugo pa si bo izpolnila sama w Starejši se večkrat potožimo drug drugemu, češ kako hitro teče čas. Pri tem ponavadi dodamo, da smo bili nekoč mladi, zdaj pa smo že stari. Vemo tudi povedati, da je bilo nekoč eno leto »daljše«. Z leti seveda ni nič narobe, saj še vedno štejejo 365 dni, razen prestopnih, kijih imajo 366. Za občutek, da je sedaj eno leto »krajše«, je kriv sedanji tempo življenja. In - zanimivo - o prehitrem »letu naokrog« tožijo tudi mladi ljudje, recimo 15-letna Mateja Zagorc iz Kramarovec. Odzvala se je na našo akcijo o izpolnjevanju največjih želja. Za zdaj je (bila) njena največja želja, da bi ji objavili »spis«, ki mu je dala naslov: Časi, ki jih ne moreš pozabiti. Skromno željo izpolnjujemo. In o čem piše? O tem, da čas prehitro teče, oziroma osnovnošolskem izobraževanju ter o skorajšnjem slovesu. Preberite njeno razmišjanje! Mateja Zagorc iz Kramarovec veliko bere, piše, se smuča ..., njena poklicna želja pa je, postati frizerka. - Fotografija: Š. S. Časi, ki jih ne moreš pozabiti Pridejo dnevi, trenutki..., ko se vprašam, kam gre ta čas. Zdi se mi, da je bilo to in ono včeraj, a je dejansko od tega poteklo že nekaj let. Težko si predstavljam, da sem že v osmem razredu in da nekateri sošolci že obračajo liste na koledarju ter odštevajo dneve do konca šolskega leta, ko bo zazvonil zvonec starim znancem v slovo. Takrat se bo najbrž marsikomu od nas utrnila solza, kajti vsega tega, kar smo skupaj doživeli, ne bo mogoče kar tako zdaj smo že v osmem. V razredu, v katerega smo si tako želeli, kajti v njem si »glaven«. Oh, čas, ki tako hitro tečeš! Skoraj ne morem verjeti, da sem že v osmem razredu in da se tako hitro bliža konec šole, ki ga bomo sklenili z voščilom zbogom ter solzami v očeh. Vsega ne bo mogoče kar tako pozabiti. Bilo je tudi dosti skrivnosti. Na primer »švin-glanje« pri kontrolnih nalogah. Pa skupni izleti! Najbrž pa bodo šla v pozabo dežurstva, dnevi, ki smo pozabiti. Stare ljubezni, simpatije.... vse to in še več jih z muko preživljali, a smo se vendarle vračali do- bo ostalo v spominu do, konca dni, ki jih bomo preživljali kdo ve kje in kako - ter s kom. Pred osmimi leti smo prestopili velik prag hrama učenosti. Začelo se je s strahom v prvem razredu, ko smo sedeli v majhnih klopeh in pozorno poslušali besede odraslih. Nadaljevalo se je v drugem, tretjem, četrtem, petem ... Potem smo vstopili v šesti, sedmi in mov zadovoljni. Osnovna šola. Bilo je lepo, a hudo bo, ko bo šolski zvonec naznanil konec šolskega leta in slovo od domače šole. Pel bo nam, starim znancem, v slovo; le nam, in to bo bolelo! In ostala bo le še ena beseda: zbogom! MATEJA ZAGORC, Kramarovci Matejo Zagorc sem te dni obiskal na njenem domu v Kramaro-vcih. Pokramljal sem tudi z njeno mamo Danico, očetom Jožetom in dedkom Jožefom, bratca Dejana pa ni bilo doma. Mateja živi na kmetiji, oče pa dela v tujini. Povedala je, da je dobra učenka 8. a razreda Osnovne šole Sv. Jurij v Prekmurju. V razredu je 26 učencev. V šolo se vozi z avtobusom, domov pa se poleti vozi s kolesom, pozimi pa štiri kilometre dolgo pot prepešači. Med božično-novolet-nimi prazniki je veliko brala, se smučala, se dobro naspala, s starši pa je tudi silvestrovala v gostišču v sosednjih Fikšincih. Z njimi je šla na prednovoletno nakupovanje v Avstrijo. Veliko se je družila tudi s svojo najboljšo prijateljico Tatjano Holsedl iz Nuskove. »Počasi končuješ osmi razred in treba se bo odločiti za nadaljnje izobraževanje oziroma za poklic. Kaj želiš postati?« sem pobaral črnolaso Matejo. »Frizerka!« »Frizerka? Mar ni že preveč trgovcev, frizerk ...?« sem zinil. Na »pripombo« je odgovoril Matejin stari oče: »Vsega je že preveč. Tudi krojačev in šivilj. Samo pomislite, kako dolgo nosimo eno obleko, srajco!« »Menda je komajda vstopila v prvi razred osnovne šole, že takrat je rekla, da bo frizerka,« se je v pogovor vključila mama Danica. »Ali že kaj vadiš?« »Tu in tam mami navijem lase!« Mateja Zagorc, učenka osmega razreda, ki zna napisati dober spis, bo torej postala frizerka. Že jeseni bo šla v poklicno šolo v Maribor, pa obvezno prakso bo opravljala. Prepričan sem, da bo vse šlo po načrtih in morda bo celo kdaj pozneje imela svoj frizerski salon. Za zdaj pa je najbolj pomembno, da poprime še v sklepnem delu osnovnošolskega izobraževanja. In morda tudi spet kaj napiše. Takole: želja po objavi spisa je izpolnjena v okviru naše akcije, drugo željo (postati frizerka) pa si bo morala izpolniti (se dobro učiti) sama. No da, pri tem bodo pomagali tudi starši. Š. SOBOČAN J g vestnik, 9. januar 1997 'odlistki Bo Hme-Bojjp komet stoletju? Po približno dvajsetletni kometski suši sta nas v manj kot enem letu obiskala kar dva svetla kometa. Ni se še poleglo razburjenje zaradi kometa Hvakutake, ki smo ga lahko opazovali marca lani, že je tu nov komet Hale-Bopp. Hyakutake pravzaprav ni bil posebno velik komet. Na našem nebu je bil videti zelo svetel zato, ker se je Zemlji zelo približal - »le« na 15 milijonov kilometrov. Vsekakor pa je s svojim sijem opravičil svoje ime, ki v japonščini pomeni sto samurajev. Zgodba kometa Hale-Bopp pa se je začela že veliko prej. 23. julija 1995 sta ga neodvisno ter skoraj hkrati odkrila Alan Hale in Thomas Bopp. V prihodnjih dneh so bile opravljene meritve, ki so pokazale, da je komet nenavadno svetel glede na svojo oddaljenost od Sonca. Kometi namreč na velikih oddaljenostih od Sonca še nimajo kome in repa. Vidimo jih zato, ker odbijajo svetlobo, s katero jih osvetljuje Sonce. Če bi to bil razlog za izjemno svetlost kometa Hale-Bopp, bi to pomenilo, da je kome-tovo jedro zelo veliko - v premeru 100 do 200 kilometrov. V bližini Sonca bi tako ustvaril ogromno komo in veličasten rep. Druga možnost je bila precej manj razburljiva - večji izbruh na kometo-vem jedru bi povzročil trenutno povečanje sija. Komet bi tako bil dosti manjši in morda z Zemlje nikoli ne bi bil viden. Številna opazovanja, ki so sledila v prihodnjih mesecih, so pokazala, da gre za prvo možnost. Izračunali so, daje komet Hale-Bopp povratni komet, ki se giblje po zelo iztegnjeni orbiti z obhodno dobo 3000 let. 22. marca 1997 se bo Zemlji približal na 196,7 milijona kilometrov, 1. aprila pa bo komet prišel v prisončje (točko, kjer se na svoji tirnici najbolj približa Soncu). Takrat bo od Sonca oddaljen 136,7 milijona kilometrov (za primerjavo: Zemlja je od Sonca v povprečju oddaljena 149,6 milijona kilometrov, Luna pa od Zemlje 384.000 kilometrov). Toda Hale-Bopp je poskrbel za napetost med astronomi. Njegov sij ni naraščal po napovedih in je danes približno 2,5-krat šibkejši od pr votno napovedanega. S kakšnim kometom imamo opravka, naj bi dokončno postalo jasno januarja letos. Vidnost kometa iz naših krajev Komet Hale-Bopp smo tudi iz naših krajev že lahko opazovali. Sam sem ga s svojim teleskopom že junija lani, ko mu je družbo delal še en komet Kopff. Le-ta pa nikoli ni postal tako svetel in slaven kot Hale-Bopp. Julija in avgusta se je Hale-Bopp gibal v ozvezdjih Kačenosca, Kače in Ščita, dobro pa je bil viden že v navadnem lovskem daljnogledu. Komet Hale-Bopp je bil nato vse nižje na obzorju, dokler ni izginil v sončevi svetlobi. Tudi v prvih dneh januarja bo Hale-Bopp ostal zelo nizko nad obzorjem. Do sredine meseca pa se bo dvignil za več kot 10 kotnih stopinj. Ker takrat na nebu ne bo vidna Luna, bo komet v zgodnjih jutranjih urah nekoliko lažje najti. V podobnih razmerah bo komet viden vse do sredine marca. Ob koncu marca bo viden v večernih urah nad severovzhodnim obzorjem. Sredi noči bo glava kometa za nekaj ur zdrsnila za obzorje, kometov rep pa bo viden vso noč. V tem času bo Hale-Bopp najsvetlejši. Aprila bo Hale-Bopp prišel v prisončje, v drugi polovici pa bo viden le še v večernih urah, saj se bo navidezno vse bolj približeval Soncu. V začetku maja bo izginil v večerni zarji. Podrobnejše informacije o tem pa lahko poiščete na straneh astronomske revije Špika ali v astronomskem društvu Krnica. O kometih Dokler so daleč od Sonca, so kometi povsem neaktivna, hladna gmota. Tako jedro ima v povprečju do 10 kilometrov premera, to pa ne pomeni, da ni dosti manjših in dosti večjih kometov. Ko se komet približa Soncu, se tudi segreje. Iz njega začnejo uhajati velike količine pare in prahu, kar opazimo kot oblak okrog jedra -komo. Sončev veter nato odpihuje te pline in prah in ustvarja kometov rep. Le-ta je zato vedno obrnjen vstran od Sonca. Premer kome je v povprečju do 100.000 kilometrov, repa pa do 10 milijonov kilometrov (Veliki komet iz leta 18 11 je imel rep dolg približno 150 milijonov kilometrov!). Ravno zaradi repa pa so kometi dobili svoje ime. Le-to izvira iz stare Grčije: beseda kometes pomeni lasat, kosmat, dlakast. Tako so stari Grki imenovali komete kar zvezda z lasmi oziroma lasa-sta zvezda. V preteklosti ni bilo nebesnih teles, ki bi povzročala večji mistični strah in praznoverje kot prav kometi. Imeli sojih za znanilce nesreč, vojn, bolezni, lakot, smrti kraljev itd. Če se je komet pojavil nekaj mesecev po smrti kakšnega kralja, so bili ljudje prepričani, da gledajo njegovo dušo na poti med zvezde. Zapisi o opazovanjih kometov segajo v čase stare Kitajske. Nekateri grški filozofi so bili prepričani, da gre za atmosferski fenomen. Komete pa so za svoje namene izrabljali tudi astrologi. Sami sebe pa so prekosili leta 1910 (takrat je v bližino Sonca prišel zelo znani komet Halley), ko so kot vzrok smrti angleškega kralja Edvarda VIL navedli komet z zapleti bronhitisa. Z razvojem in popularizacijo astronomije pa so taka verovanja začela izginjati. Primož Kajdič V Radgoni se soočijo z državo Ogrsko, ki ima do Mure indiferenten odnos, kakor nasploh do »svojih Slovencev«, razen v podjarmljenju. Zato potekajo dela na nizki strokovni ravni, večkrat bolj udarniško, ko biirajo prav vsi, tudi ženske. Med murskim ljudstvom vlada spoštljiv odnos do reke, visoka delovna vnema in pa kmečka filozofija, varovanje imovine. To dosežejo z naravnimi (vegetativnimi) gradnjami, kar predstavlja po hindujskem izročilu univerzalno manifestacijo vodne zgradbe, obnavljanje stvariteljskega dela, središče sveta. Ladja (šefa) je biirašu izrazno sredstvo, objekt varnosti na njegovi odisejadi po Muri. Trinajst metrov dolg leseni čoln, ki me nehote spominja na Noetovo ladjo kot prebivališče, ki jo vodi človek - krmar, ji določa središče ali smer in je z njo usodno povezan. Tu je sekira, poglavitni emblem, prvo človekovo orodje, središče integracije, izraz stalnosti in sposobnosti ločevanja nasprotij. Govoriti o biiraštvu, ko se zaselek, vas ali občina brani pred brezmejnim vodovjem, pomeni govoriti o organizacijski sposobnosti, ki se pa vselej »sama naredi«. Starove-ški človek že po izkušnjah ve, kdaj je pričakovati povodenj. Glas o narasli reki je glas obrambne odzivnosti, ki je brezprizivna, intuitivna, emotivna, biološko reaktivna, z veliko skrbjo za naravo, njivo, travnik, zaselek, vas. Njiva je pasivno žensko načelo, podrejeno aktivnemu polu -Nebu. Zemlja kot humus pomeni več novega življenja, je simbol plodnosti in klitja - Velika mati. Travnik, zelen plašč, ki prinaša upanje, je zeleno kraljestvo, simbol neokrnjene narave, soočeno z industrijsko civilizacijo, ki grozi naravi s smrtjo; zeleno kot pomlad, kiji preti morasta krajina betona in železa. Je pravica Mure, da poplavlja? Nas sme biti strah? Kolektivnega krsta? Odveze? Naravne pognojitve iztrošene zemlje? Je njena usoda naša usoda? Se ji sme človek »proti postaviti«? Kako? Na brutalen način, z vklenjanjem v izravnano strugo, kot se spravijo nad drevo prebivalci Salomonovih otokov? Ali, z nebogljeno, ranljivo reko, ki kliče po pomoči, iti z roko v roki, z zvrhano mero odzivnosti in poslušnosti? V naravi vendar ne veljajo politična pravila odločanja, preglasovanje in moč. Reka je angelhudič, ki v plavju le pokaže svoje meje. To so hkrati naše meje. In se po upehanju pomirjena vrne v svojo rečno strugo. Da le ni njena usoda, naša nemoč. Bilraš živi z Muro v spoštljivem strahu. Ki je lahko razkritje neznanega jaza ali v psihoanalizi vrnitev potlačenosti. Je zdravitelj njenih razdiranj. Predvsem pravičen mejaš, zavedajoč se mejnega vodnega telesa, v katerega ni dovoljeno posegati. Reka je Ma-nujev homolog Melkizedeku, kralju pravice, ki vlada v Salernu, mestu miru, se giblje kot Sonce na nebu, deli dneve in letne čase, določa nebeški ritem ali harmonijo. Biiraštvo ima posluh za naravo, saj je buraš opremljen z naravnimi sredstvi, ko iz lesa vrb, topolov, jelš in sorodnih hitrora-stočih mehkih listavcev spleta pletež ali s fašinami in murskim prodcem zagradi poškodovano brežino. »Ne bi bilo prav, bilo bi krivično, če biirašev ne bi predstavili, kot si zaslužijo,« odreže Alojz Koren, skoraj štirideset let vdan vodni branži. Od Ceršaka do madžarske meje bdijo nad Muro. So iz Bistrice, Melinec, Dokležovja, Hotize, Bakovec, Ižakovec, Veržeja... in redkeje iz oddaljenih krajev. Na biir (delo) hodijo večinoma peš in se tu in tam vozijo s kolesi. So veseli ljudje, s pozitivnim odnosom do sveta. Zlasti ko je plača na roko, torej v denarju, radi zavijejo v vaško gostilno - k Bobnarju, Sa-boju, Ančki... Vsaj tokrat si privoščijo Benkove klobase in bokal vina. Žene že nestrpno čakajo svoje biiraše, saj potrebujejo to in ono iz trgovine, vendar, dan plače je njihov praznik. Še pesem se zasliši: mi smo biiraši, oj, murski biiraši.. ■ preden končno zavijejo proti domu«. Naslednji dan so spet na »šefi«, vozijo fa-šinske butare, morda iz najbolj oddaljenih Melov, koder je državni gozd. Kot otrok jih rad opazujem, saj med vrbovjem vztrajno in rezko odmeva njihovo gomazenje po šašju in travi, ko vlečejo čoln proti toku, da naskočijo trdnjavo. Kalvarija je to. Sedem biirašev zmore v desetih urah naporno petnajstkilometrsko tlako; kot duhovno napredovanje ali najdenje skritega zaklada v podzemlju na dnu jame-Tako si je vendar razlagati človeška prizadevanja, preizkušnje, moralne in duhovne narave, boje s pošastmi, viharji, razbojniki, na tej poti proti toku - kot jata ptic. Biiraši so brez zaščitnih rokavic, pomagajo si z gumijastimi trakovi čez dlani, da vsaj malo ublažijo sledi jeklene žice, ki se itak rada zatika ob zaraščeno brežino. (nadaljevanje prihodnjič) Domači so mu razumno priporočali, naj počaka do osemnajstega leta, do polnoletnosti. Tedaj se lahko sam odloči: zatajiti svoje poreklo in se povsem stopiti s svetom, v katerem je živel, in ki ga je sprejel in izoblikoval po svoje, ali še naprej pripadati nekim v daljavi živečim sorodstvenim skupinam, s katerimi ga veže samo še priimek. Boris je ostal. Sklenil je živeti s svojim priimkom vsaj štiri leta, saj mu je srečanje z novim okoljem tako prijazno prizaneslo, da bi drugi razlog ostal neutemeljen. Dom z razpokanim stropom, za Prekmurca presenetljivimi jedilniki, kot so golžž s polento, morske ribe, ki so s svojim vonjem napolnile vso stavbo in še bližnje ulice, so mladi polagoma sprejemali. Teže so se vraščali v mestni zrak, nasičen z izpušnimi plini, jutranje pretakanje ljudi po cestah in ulicah, ki so vsi nekam hiteli. Komaj bežno je kdo komu pokimal, vse je mrgolelo, se gibalo v dve različni smeri kot navite lutke. Domotožje se je sprevrglo v žalost, ko je med kupi pisem Boris izbrskal tudi kaj zase. Nestrpno je trgal ovojnico, kot bi papir skrival v sebi čudežno vsebino. Nič posebnega! Mama Eva se je najbrž sama odločila pri hiši za pisanje pisem. Drobne, tipično ženske črke so kljub temu premogle le komaj domiselno besedilo. »Dragi Boris! Doma smo vsi zdravi. Večkrat se te spomnimo, zlasti zvečer je Silvi dolgčas po tebi. Saj res! Silva je v šoli še kar pridna in piše že nekaj velikih tiskank. Liška je dobila teličko, ki bo ostala za pleme. Krompir smo spravili, koruzo bomo trgali naslednji petek in soboto, da boš na domačem ličkanju. To je vse. Ni veliko, ker se pri nas nič velikega ne dogaja. Kako si se kaj privadil mestu in šoli, boš nam povedal doma. Vsi te željno pričakujemo. Silva že šteje dneve na prste, pravi, da jih je na obeh rokah ravno dovolj. Lep pozdrav! Tvoji domači.« Pristne vrstice so bile napisane v čistem domačem slogu, kratko poročilo, kakor je nekdo pri hiši pač oddr-dral manj pomembne dogodke. V njem, podeželanu, ki se še ni vklopil v novi tok življenja, so izzvali nostalgijo po nečem daljnem in trenutno nedosegljivem stanju. Ko je prvič hlastno preletel vrstice, je nagovor zdrknil mimo. Zdaj pa je ždel v svojem kotu pri oknu učilnice in se zapičil v tisti dve besedi: dragi Boris. Robijevo pismo, prispelo sicer že pred dnevi, napisano je bilo z velikimi, koničastimi, najbrž zelo trdimi rokami za tako majhne reči. Samo v nagovor in prve vrste je na skrivaj poškilil in takoj dojel moč besed: dragi naš sin! Vsa oko relost se je stopila v ljubezen. In on! Ostal je samo Boris, Boris za vse: za domače, okolico in sošolce. Kako nesmiselno je bil občutljiv v času in .okolju. Kljub vsemu si je moral priznati, da je pri Benkičevih užival vso pozornost, celo zdaleč več kot drugi. Nikoli ga nihče ni niti ošvrknil z bičem, kaj šele, da bi ga bil pretepel kot druge dečke. Babica mu je včasih res pri-mazala zaušnico, ko je bil manjši gaje mama nasekala po prstih. Oče ga nikdar ni resno nahrulil, čeprav do žensk ni bil tako prizanesljiv in uvideven. Lahko bi ga bili pustili, da bi rasel kot divja bilka na robu njive, za katero se ni nihče zmenil. A ni bilo tako. Morda je prinesel prilagodljivost na svet, ker nikoli ni trčil resno z njimi. Vse mogoče misli so se pretakale po možganih in vedno iz ene iztočnice: nikomur kljub vsemu ni pravi sin. Zidovi internata so vsrkavali vase cele štorije mladostniških podvigov, podžganih od bujne domišljije, klice vsega zla nad trde profesorje in nerazumevajoče vzgojitelje, ki so brezobzirno zahtevali upoštevanje učnih ur. Robi, ki so mu dečki kaj kmalu prilepili vzdevek Pje, zaradi pogostne rabe te besede, ki je samo Prlekom označevala izraz moči, pretnje, pretiravanja: »Pje, dečki, se čete zgrabiti z meno, ha!?« Tisti večer, ko se je spanec odselil iz sobe, se je spet razživel: »Vete, pje, da bi razčesna tisti matematični list, na mak falate! « »Zakaj ga nisi? Tovariš bi ti k cveku prilepil še ukor. Oče pa bi ta najbrž s kolom čez hrbet, če je kol pri vas vzgojno sredstvo,« ga je izzival Jure iz Koroške. »Fantje; nas so pravzaprav poslali v šolo, kajne. Mi pa jo kar tako z levo roko odpravljamo. Ves prvi mesec smo porabili za študij Maribora. Vemo za kino, Ljudski vrt, ribnik in park, kjer se skrivaj zaiskri kakšen čik, ne vemo pa natančno, kako pestre so številke v redovalnici,« je z dolgim nagovorom moril Boris. »Ne trapi nas in sebe! Vsak pošten dijak se mora ponašati s kakšno nezadostno. Če te nimaš, si prikrajšan za ves užitek, ki ga poznajo tisti, ko jo popravijo,« se je zopet vmešal Jure. »Domači, ki so brez srednje šole čisto udobno živeli, nimajo smisla za tovrstne užitke. Vsak, ki pošlje svojega v mesto, bi se rad doma ponašal samo z uspehom. Slab glas kaj hitro prodre v domače kraje,« se je z besedami zopet izživljal Boris. »He, pje Prekmurec, če ne boš skoraj tiho s svojo filozofijo, te bom jaz za onimi v kino posla ali ti bom s tem trdim zglavnikom usta zaštopla,« je zabentil Robi in tako prisilil Borisa k molku. Mesec november je sam po sebi turoben, če pa je dijak obremenjen z zahtevnimi nalogami, ki lahko bistveno pokvarijo izid prve konference, je še dvakrat bolj mračen. Siva, gosta in vlažna megla se vleče od Drave navzgor, dajo ulična svetloba komaj zaznavno predira. Mrak mesta seje spustil tudi nad razred. Še Robije pregnal svoj »pje« iz zavesti in ga nadomestil z matematičnimi obrazci, ki so se s črnilom kar zajedli v klop in jih bo zvezek zanesljivo zakril, kajti v redovalnici se ob njem poleg dvojke že šopiri enojka. Še samo tokrat se mu mora sreča izmuzniti in graja je s trdim »cvekom« pribita. Borisa matematika ni pustila na cedilu. Še ena dobra trojka mu lahko pogoltne dvojko, tako sklepa in se kdaj pa kdaj ozre proti Robiju. Peresa drse po papirju. Tu in tam kak globok vzdih iz neprecenljive daljave. Profesor, resen in zazrt včasih proti oknu, sicer pa ves čas z orlovsko prežečim pogledom, sedi zravnan za katedrom. Borisove oči včasih zdrsnejo tja proti njemu in zazdi se mu, da tudi profesorjev obraz za trenutek preblisne mehkoba, oči so mu manj preiskujoče in sicer tanke ustnice manj trde in napete. Robi centimeter za centimetrom približuje svoj zvezek proti Borisu in mu pokaže enačbo. Samo s svinčnikom po zraku potegne črto in hoče narediti iz minusa plus. Boris samo odkima. Profesorju zagleda. Z nekaj dolgimi, trdimi koraki se približa usodni sredinski klopi. Robi je zvezek že neopazno umaknil. Boris se spontano ozre v Robija. Drobne kaplje so se mu nabrale na čelu in pod nosom na že zaznavnem temnem puhu so tudi obvisele. Profesorje stal molče in izza hrbta strmel v zvezka. Borisova stran je bila že krepko popisana, Robijeva le do polovice. Robijev obraz se je samodejno okrenil in oči so se ujele s profesorjevimi. Je zaznal in razbral strah v očeh? Sekunde, vlekle so se v neskončnost, so potekle in prejšnji trdi koraki so se zmehčali. Boris in Robi sta v isti sapi globoko izdihnila ... Napetost v razredu je popuščala. Prvo konferenčno obdobje se je v oddelku pokazalo vse prej kot pohvalno. Razredničarka, ki je sicer pričakovala vsaj približno tako slab uspeh, se je ustavila ob vsakem priimku in naštevala graje, srečnež, kije bil izvzet, ni bil niti omenjen. »Boris, res nisi mogel popraviti ocene iz slovenskega jezika?« je vprašala jedko. Najprej je samo odkimal, kaj hitro pa se je domislil, da mora dostojno odgovoriti, in tiho pristavil: »Ni šlo. Ali imam samo slovenščino?« je vzhičeno bruhnilo iz njega. »Glej ga! Bi hotel še več? Saj res, tudi pri zemljepisu in zgodovini si se utapljal. Z nekimi velikimi dvojkami te je tovariš potegnil na suho,« seje razgovorila redkobesedna ženska. Očitkom in grožnjam z izključitvijo tudi v internatu fantje niso ušli. In ker mora iti tudi v tretje, se bo poglavje več ali manj hrupno sklenilo doma. Snežilo je že pred dnevom republike. Moker sneg se je na cestah pomešan z gramozom sprijel v zoprno brozgo, ki je pod galopirajočimi konjskimi kopiti škropila na obe strani. Oče in Silva sta sedela na koleslju pod dežnikom, konja je ščitila ponjava. Čez dobre pol ure sta prispela do vaške postaje. Oče je zapeljal pred gostilno in ustavil. »Uh, kako me zebe,« je potarnala deklica in se stisnila še bolj k očetu. »Sem ti rekel, da počakaj doma, a me nisi ubogala,« je spomnil oče otroka. »Ampak zadnjič sem Borisu obljubila, da ga bom pričakala na postaji, zato sem se peljala, da veš,« se je pogumno branila. ■ »Avtobus lahko še celo uro zamuja,« je pojasnjeval Feri, ko je opazil, kako konj že koplje zemljo pod seboj- Črna napoved se ni uresničila. Izza ovinka so se zasvetili žarometi kot dvoje oči. Vozilo se je hrope treslo in iz nabitega avtobusa so se prerivali potniki. Nekaj se jih je brezupno oziralo, ali jih kdo čaka. Boris je bil med srečneži. »Boris, tu sva,« je zavpila Silva z voza, čeprav je že oče segel po kovčku in ga nesel. Topel stisk roke je pomenil dobrodošlico in pozdrav hkrati, poljubljanje med moškimi ni bila navada. »Velika gneča, kaj!« je razumevajoče poudaril oče. »Še nikdar ni bilo tako nabito. Si videl, da še vedno stojijo in tako bo vse do Sobote,« je odvrnil Boris in že trepljal Silvo po vlažni kapi. »Ti si pa zares mož beseda! «je glasno povedal. »Ne mož beseda, deklica beseda!«ga je poučila. »Silva, ti pa zelo hitro misliš,« jo je začuden pohvalil, in že se mu je vsilila misel, da bi jo vprašal po šoli. Toda pričakoval je retorično vprašanje. Njeni umi možgani so že gotovo kaj naklepali. Samo na pravo vzmet mora pritisniti in že se sproži- njen jeziček. Oče ni vrtal vanj in hvaležen mu je bil. Le kako bi naj vsakemu posebej pojasnjeval in vedno obnavljal bolečino. Da, zanj je resnično bila. Sam zase bi bil še kar prenašal tisto enico, ki je črna štrlela v prvi rubriki redovalnice. Oče, ki se je sam boril s podobnimi ali še težjimi problemi, bo to že razumel, ali ženske, kako naj njim razloži. Prav zaradi tega gaje tresel mraz; zunaj in znotraj. (nadaljevanje prihodnjič) vestnik, 9. januar 1997 Pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! Po tej dugi pa preveč žmetni svetkaj ciljen moje souside, ka komaj čakajo, ka do šli delat, ka si od toga velikoga svetkilvanja malo vo počinejo. Zagvii-šnoje najbole velko delo bilou roumanje pargezero naši litjdi ta k svejtomi oči. Čiili smo, da so zatoga-volo tudi najlepše drejvo v naši logaj doj fsekli pa ta za božično drejvo odpelali, pa da je od toga guč bito, se je meni pa tildi driijgin preveč žao vidlo, ka se sten velki kvar fčijno, vej so nas stariši odnikda-maofčilij, ka v lougi trbej najdjakše drevdje njavati Pa bole božne doj sekati. Či bi naprijliko ton drejvo ešče tak dugo raslo, kak je, bi dosta vekši hasek od njega bilo. Tu se zaj coj v guč spravo Vinci Želarof, moj sousid, kak malo čednejši človik, pa pravi, ka sten gučon prazno slomo mlatimo, ka se til nejde za edno drejvo, liki je tou politika pa preveč prefrigano delo naši naprejodejči vojof. Ka je te zaj til edno drejvo, pa čiglij je najlepše f cejloj državi prouti ne-venkelko gezero hektarof loga, štero ščej ta cerkef od naše države nazaj dobiti. Čakaj malo, pravin ges, či san te dobro razmo, tij praviš, ka je tou s ten drejvon somo spilo, kak bi se mij lipou vo pokazali, Pa po ton, ka tij praviš, so naši, šteri so ta šli, v žepki fige držali. Trnok lipou se mi je pa vidlo, da so tonftiston spominskon parki biikef z naši gorički logouf posadili, štera de lejko par sto lejt rasla pa fajno senco davala, či de jo stoj ščdu poniicati. Pa se Vinci kcoj opotekno, pa pravi, ka se non pavran preveč velki spot napravo s ten, kak se tou drejvo sadijlo. Čilješ, Vinci, njemi pravin, tebi se pa tij nikaj ne vijdi, pa znon, ka zaj neboš pravo, ka naš paverski minister nevej ednoga navolnoga drejva posaditi! Vinci pa: pijtan ges vas pa mi zaj povejte, ka je najbole glavno delo, da drejvo ali cipiko ali kakšošteč drujgo betvo sadijmo pa ščemo, ka bi ono dobro raslo? Ej vijdite, si ste že bole stari kak mladi, pa toga ne-vejte, ka je najbole glavno tou, da kaj sadijš, ka trbej zemlou na korenjej dobro poklačiti, ka te dobro stoji pa lejko rastej. Pa te zaj tij Vinci znon neboš pravo, ka bi tej mogo s tistimi nouvimi kapučami pa tak kak so si bitij spakivani tak kak za moudno revijo, nej roumanje, v grabo stoupiti pa zemlou doj poklačiti, pa te so potiston f cerkef šli pa bi se sto-paji zanjin poznali, ka bi si pa te driljgi od nas mislili. Ne pravin, ka bi mogo s tistimi kapučami v grabo stoupiti, saki paver, da na njivo ide, si gumijaste črejvle obilje, pa tak tilj, da kaj sadij, pa minister bi tou mogo znati. Čilo san, ka je pouleg driljgi roumarof tildi več ministrofpa Kovetov ta odilo, pa Te pijtan, či si mogouče tildi Tij odo. Nejde mi v glavou, ka ženej ali ka je gnalo ta nikdašnje komuniste, šteri se zaj ten popan ščejo po domačen povejdano vrit potej-gnoti. Ali je tou pokoura za preminouča božna dela ali se pa zaistino bojijo pekla ali pa s ten talon nadale prousti narod za somara majo, somo naj bi dale na oblasti bilij. Zato zaj, da Ti v nouvon leti želen zdravo srcej pa dobre nogej, poslušaj tanač, pa se ne obračaj po vbtri, zgledni se po nas pavraj, štere nišče nej mogo doj s svoje grude spraviti. Ne pozabi na nas, Te opomijna na Trejkralof den 1997 Tvoj Janči Borojčnjek s Čurgove Lendavski pereči Pozdravljeni! Prazniki: božič, novo leto in sveti trije kralji (ali sploh veste, kako jim je ime?) so mimo. Tisti, ki ste zaposleni, ste lahko srečni, ker ste šli v ponedeljek na delo, saj nedelo človeka ubija; hudo pa: iskalcem zaposlitve, mladim upokojencem, prejemnikom socialih pomoči, kmetom ..., saj se po praznikih skorajda ni nič spremenilo; še vedno smo doma v topli kuhinji. In tako je tudi z menoj. Ne ljubi se mi na svež zrak. Mi niti ni treba! Niti ne zaradi male ali velike potrebe, ko pa tudi pri naši hiši nimamo več »šekrejta« zunaj na dvorišču, ampak sanitarne prostore znotraj hiše. Ja, tako je to: človek se hitro poleni in potem mu skorajda ni več pomoči. Ga ne mika preveč, da bi šel ven na dvorišče, odmetal sneg, prinesel drva v kuhinjo ali pa, kar velja za nas kmete, vsaj pogledal v hlev, če mu že ni do tega, da bi nakrmil živino in odki-dal gnoj. Mene, ki me imajo v vasi za pisarja (včasih sem s tem tudi kaj zaslužil), pa tudi preveč ne mika več pisanje Perecev. Celo tako sem se polenil, da zadnjič, ko je žena spekla prave pereče, nisem ravno planil po njih, čeprav so bili topli in voljni kot ženske prsi. Človek se sčasoma vsega naveliča! Zapisal sem »naveliča«? Ja, počasi bo lenarjenja dovolj tudi nam, ki smo še doma. Naveličali se ga bomo! In kaj potem? Brž na sveži zrak! To je dobro zaradi zdravja! Ko bomo zunaj, nas bo morda tudi opazil sosed in poklical na kozarček žganice. Morda bo treba stopiti k sosedu (če nismo z njim skregani, seveda), da bi pomagali pri kolinah. Moški tudi radi gremo (ko nismo prveč nemarni) v trgovino, saj praviloma stopimo še v okrepčevalnico in potem pozabimo priti domov. Hudo je, če pride po nas žena, saj se tedaj počutimo osramočeni in nas še dlje ni domov. Sem dober poznavalec, mar ne? Izkušnje pač! Pereče pa sem le napisal. NACI Kako osmisliti življenje? Sedanjost, takšna kot se nam ponuja, ni vedno rožnata in lahka, ako odraslim kot otrokom mnogokrat zmanjkuje volje in moči za uresničitev osebnih ambicij, hotenj in želja. V kriznih trenutkih, še zlasti v Puberteti, se mladi nemalokrat sprašujejo o smislu življenja. Iz mladih Pst zato slišimo: Čemu mi je tega sploh treba, ko pa ... in podobne izja-'e. Pa vendar: življenje je lepo, četudi ni vedno lahko. Zato bi morali m>adim na poti odraščanja ponuditi pozitivne vrednote, s katerimi bi Znal< osmisliti življenje zdaj in pozneje. Na zelo podoben način je razmišljala tudi učiteljica Jolanda Lazar z osemletke v Šalovcih na Goričkem, ko je z učenci predmetne stopnje v družbi skupine učiteljev začela uresničevati projekt pod delovnim naslovom Ka-ko osmisliti življenje. štirih dneh, kolikor je projekt Potekal, so mladi razmišljali, kako razviti lastno osebnost v smislu krepitve samozavesti ter spoznanja lastnih sposobnosti in prednosti pa tudi kako delovati v oko-Ju na način, ki bi prispeval k ure-sničevanju kakovostnih medoseb-nih odnosov. Morda se sliši nenadno, a tudi mladi se v času, ko Je družba postala izrazito materno naravnana, srečujejo s samoto in osamljenostjo. V projektu s° spregovorili tudi o tem, kako najti možnost za stike z drugimi, se soočati s samim seboj ali pa, kako upravljati s tipičnimi konflikti, tako značilnimi za starostno obdobje, v katerem trenutno so. O tem in še o čem so se z mladimi pogovarjali njihovi učitelji. Za prvi dan druženja sta Jolanda Lazar in Zdenka Lainšček pripravili pogovor na temo: Kdo sem jaz - kdo si ti, drugi dan sta imela Jolanda Lazar in Slavko Sapač pogovor na temo: Takšno in drugačno življenje, tretji dan pa so osnovnošolci o temi Šola - razred razmišljali v pogovoru z Josipom Gregorecem in Jolando Lazar. Vmes so se poskusili v kreativnem pisanju, ki sta ga pripravili Marta Verbai in Marija Horvat, ter v izdelovanju čestitk, niso pa izpustili tudi filma Poletje v školjki. Šola je samo eden od svetov, v katerem mlad človek išče svoje mesto. Tu so še vrstniki, bližnja in daljna okolica, predvsem pa je tu družina, ki otroku lahko za vstop v življenje odraslih ogromno ponudi ali pa mu vzame še tisto osnovno, najnujnejše, to je vero v lastne sposobnosti in dobroto soljudi. Zato je v času pred prazniki, ki so bili še posebno namenjeni družini, o vzgoji v družini predaval dr. psihologije Jože Magdič. Z vidnim zadovoljstvom so mu v družbi svojih otrok prisluhnili tudi starši. SUZANA FICKO smo vaški odbor na kancih nelegitimen? C/ stn !ane^ s 1em naslovom je bil objavljen v Ve-du" decembra 1996, vendar sem prepričan, Se e "Mr6™ resničnemu poteku dogodkov. Predv-nio 't' nihče raznašal (glasovalnih) lističev po do-^n. ln zagaj je do vsega tega sploh prišlo? gia a V°i‘,vnh 30. 6. 1996 sta dobila v naši vasi največ Pat 7 g' ^artin Horvat in g. Franc Magdič, ki zasto-st^ 'a"ce v KS Bogojina. Lipnica je v 5. številki na 3. Va-' Zapisala: Postopek za volitve vaških odborov v sta skuPnostih bodo uredile KS s svojimi akti. Po ist^n statutu KS Bogojina so se vaški odbori volili z n Casn° z volitvami za člane sveta KS. Dva kandidata PetJVec ^asov‘sta postala člana sveta KS, naslednjih šui^aIe ‘zmed sebe izvolilo predsednika VO. Sprati kiSe’ Za^aJie ^do treba ta določila v novem statu- ti Bogojina črtati in postaviti nova pravila? ^i zbor vaščanov je sklical predsednik sveta KS g. Horvat 10. avgusta 1996, vendar je bilo na ^..^tno 12 ljudi. Okvirno sta g. Horvat in g. Ma-Vend°^a so Mi pripravljeni delovati v VO, ru v a^em osebno vztrajal, da se VO legalizira na zbo-Sept^^oov in začne delovati legitimno. Ko so prišli Ob ^hrski dogodki v zvezi z ustanavljanjem nove lovme Bogojina, sem svoje delo v VO, ki je ves čas de-legi,' 0Pustll, ker sem menil, da nepotrjeni VO nima ^oe podlage za svoje delo. Konec oktobra je bil POKLIČI ME - ČAKAM TE TVOJ TOM 080 1234 Lahko mi tudi pišeš na naslov: TOM, p.p. 1234, 61101 Ljubljana sklican drugi zbor vaščanov, na katerega je prišlo 6 (šest) ljudi. Prvi zbor v času mandata sedanjega sveta KS, ki se ga je udeležilo zadostno število vaščanov, je sklical g. župan in na njem bi lahko potrdili VO, vendar do tega ni prišlo, ker edina, ki bi lahko dala tak predlog v obravnavo in potrditev, tega nista storila, ampak sta se odločila za posebne volitve, ki so potekale obenem i referendumom 8. decembra. Volitve v VO sta pripravila g. Martin Horvat in g. Franc Magdič. Na glasovalnih lističih nas je bilo več članov volilnega odbora, motilo pa nas je tudi, da ni bilo običajne javne objave, vendar smo jih vsi odobravali v dobri veri, da so volitve legitimne in bo VO končno legitimno izvoljen. Volitve za VO so potekale v drugem prostoru in sta jih vodila vaščana, ki nista kandiditala na listi za VO. Ljudi smo po končanem referendumskem odločanju napotili še v drugo sobo in jih šele takrat obvestili o volitvah v VO. Na volilnih lističih so bila imena kandidatov, ki so bili evidentirani oktobra 1995, ko so bili postopki ustavljeni. Takoj po končanem glasovanju smo se dogovorili, da bo predsednik VO iz kroga kandidatov, ki so dobili največ glasov. Na žalost smo šele dan po volitvah dobili namig, naj pogledamo nov statut KS Bogojina, in ugotovili, da smo bili grdo in nesramno izigrani; ne le kandidati, ki smo bili izpostavljeni na volilnih lističih, ampak tudi vsi volivci. Priznam, da sem bil pobudnik sestanka vaščanov 12. 12. 1996, za katerega menim, da je bil bistveno manjše zlo kot prej navedene volitve. Na njem smo namreč ugotovili, da je v vasi veliko problemov, ki jih moramo strpno in razumno reševati. Franc Nežič Modemi dedki Mrazi Ne spomnim se čisto natančno, kako sem razmišljala o dedku Mrazu v letih, ko mi je mama morala trikrat podsukati hlače, preden sem jih lahko oblekla. Najbrž sem verjela v prijaznega sivega možica z belo kučmo (ali rdečo čepico) in plaščem, ki se s sanmi pripelje s severnega pola in pridnim otrokom deli darila. Danes se niso odprla samo obzorja mojega razmišljanja o teh stvareh, pač pa tudi številna vrata, za katerimi so bili skriti tisti dedki Mrazi, ki se vsako leto na novo prikazujejo na vseh področjih. Vidimo jih lahko za obrazi znanih glasbenikov, filmskih igralcev ali pa kot prodajalce za stojnicami. Ne le da bo kmalu dedkov Mrazov več kot otrok, celo moderni so postali. Mehke sive lase so zamenjali z dolgimi in štrenastimi, nakupili so si Braunove ali kakšne druge brivske aparate in si pobrili gosto brado (ki jim je precej onemogočala komuniciranje), nekateri so pleteni koš nadomestili s kovčkom ali s plastičnimi vrečkami. Priznati pa moram, da so kljub vsemu določeni »novi primerki« prav domiselni. Le malokdo se lahko upre dedku Mrazu, ki prodaja novoletne srečke 3x3, saj v vsakem vzbudi kanček upanja, da mu bo dobrotnik vendarle prinesel srečo. Nedolgo nazaj sem se sprehajala mimo takšnega Srečkomraza in lahko potrdim, da mu je pose! res cvetel. Z drugačnim namenom pa je prodajalčev videz privabil skupino otrok iz vrtca. Vzgojiteljica je opazila radovedne poglede malih nagajivcev. »Ali vidite dedka Mraza?« jih je pobarala. Otroci so zbegano gledali na stojnico s srečkami, a še zmeraj niso obupali: »Hej, ali nam boš dal darila?!« Čeprav se je pred Sreč-komrazovim pultom trlo strank, jih je moral poslušati in je na pol prisiljeno odvrnil: »Ja, vsi boste dobili darila, samo pridni morate biti!« Malčki pa so takrat začeli vsi naenkrat vpiti svoje želje in so ubogemu Srečkomrazu skoraj slekli ponarejeno preobleko. »Počasi, počasi, vsega si ne morem zapomniti! Napišite pisma in darilo vam bom prinesel domov!« se jih je komaj znebil. Nekaj srečk je padlo na tla in mimoidočim ljudem so se že grabežljivo zasvetile oči, toda »dedka Mraza« se pač ne sme okrasti... Vzgojiteljica je le s težavo prigovarjala otrokom, naj nadaljujejo pot. Trije nadobudneži so še kar naprej nagajali. Ko so zagledali avto, ki je bil parkiran blizu stojnice, so nekoliko z začudenjem vprašali: »Dedek Mraz, ali je to tvoj avto?« Odgovora niso dobili. »Uau, kakšen avto ima dedek Mraz! Je premrzlo za sani, kajne?« »Pa še jelenov mu ni treba več imeti!« seje zaslišalo iz bližnjih ust. »Ja, ampak potem zagotovo ni prišel s severnega pola, saj na kolesih nima verig!« »Jih je pa nekje snel!« »Ne verjamem, naj mi jih pokaže!« Medtem ko sta se fanta prepirala, sije deklica še vedno mirno ogledovala Srečkomraza in je kar naenkrat ugotovila: »Tovarišica Vera, mislim da je dedek Mraz shujšal.« Zaradi glasnosti otrok so tudi drugi ljudje postajali pozorni na ta pri-. zor, ampak takrat je vzgojiteljici le uspelo otroke spoditi vstran od stojnice. Skorajda potrti so nadaljevali pot, saj takšnega dedka Mraza niso bili vajeni. Le kakšne risbice bodo odslej nastajale pod njihovimi prstki in kaj bodo pričakovali za darila? Če ima dedek Mraz avto, potem ima sedaj več denarja, da si ga je lahko privoščil! Ali pa bodo napisali v pismo, naj njihova srečka 3x3 zadene glavni dobitek! Saj bodo vendar pridnim vse želje izpolnjene... Hm, morda pa imajo moderni dedki Mrazi zdaj drugačne strategije, na primer: več daš, več dobiš! NI-GRA Smo v pustnem času, zato zlobneži že natolcujejo, da se bo Milan Kučan - Sezonec še enkrat odpravil do Vatikana, in to prav na svečnico, ko naj bi podrli božično jelko. V času podiranja ga bo namesto Slivnika in Štefke spremljala ekspertna gorička skupina, saj bodo v Vatikanu pripravili borovo gustiivanje. Sezonec naj bi bil v vlogi ženina in na ta način vplival na zavest Slovencev, da storijo več za svojo reprodukcijo. *** Jože Nemeš - Verona se po prodaji Panonkine hiše sreče ni preselil v montažne brloge ob Markišavski cesti, ampak kar nazaj na svoj nekdanji sedež v Martjance. Razlog naj ne bi bile zdrahe v mavzoleju, ampak v mrazu. *** Andrej Horvat - Drejč po pridobitvi visoke akademske titule in uspešnem izvozu bučnega olja v slovensko metropolo ponovno odhaja na Dunaj. Tokrat na novoletni bal, zato po Soboti že šminka z novim Murinim frakom in srajco, prepoznaven pa je po metuljčku. *** Feri Horvat - Mineralni je opravil prve posvete z direktorji delovno intenzivnih panog in direktorji novih Tamovih podjetij. Feri si namreč že postilja ministrsko posteljco za gospodarstvo. Promocijski banket bo imel v Ljutomeru, kjer bo predstavil razvojni projekt prleške regije in financiranje le-tega iz proračuna. -k** Sir Čarlston - Drago Šiftar in Miran Gydrek - Neopredeljeni sta že zakupila vsak polovico soboških novin za predvolilno kampanijo za župana. *** Ciril Pucko - Prefinjeni se je odločil za skok čez plot, tako je odšel iz stranke brez afer v stranko z največ aferami (po Peterletu). Ne ve se, koliko je transfer stal. Po neformalnih virih pa krščanski demokrati ne opuščajo svojih dobrih poslovnih običajev in bodo Pucku izplačali odpravnino. kkk Po prestopu Cirila Pucka -Prefinjenega je soboški župan Andrej Gerenčer - Broker v skladu s svojo ziheraško držo že dal nepreklicno odpoved na mesto župana velemesta Murska Sobota. kkk Po nepotrjenih virih bo Ludvik Sukič - Ringo vodja volilnega štaba SLS-jevega kandidata za soboškega župana Janeza Obala - Ex šolskega menedžerja. *** Božo Kuharič - Veliki se te dni pretežno zadržuje v Ljubljani v centrali Združene liste, kjer z vso vnemo pripravljajo novo blagovno znamko te stranke Brez Boruta Pahorja *** Soboški Atrij ima v tem trenutku premajhne zmogljivosti za vse goste, ki se želijo odpočiti in okrepčati. To pa od takrat, ko skrbi za njihovo varnost brez plačevanja varščine Bojan Kos - Kosič. Ta jih je namreč enkrat že rešil pred eksplozijo nepodstavljene bombe. KESMKl KONJ 20 vestnik, 9. januar 1997 ► port Predstavljamo vam Geza Grabar, športnik Občine Moravske Toplice 2. SRL - moški V Občini Moravske Toplice so pred kratkim prvič razglasili najboljše športnike leta 1996. Ta naslov je v članski konkurenci pripadel atletu Gezi Grabarju (AK Pomurje, TS Radenska) iz Tešanovec. Z atletiko se je začel ukvarjati pred desetimi leti pri Atletskem klubu Pomurje v Murski Soboti. Potem je nekaj časa tekmoval za AK Ptuj in AD TAM iz Maribora. Zadnji dve leti pa je zopet član AK Pomurje. Ves čas od ustanovitve (1992) je član Tekaške sekcije Radenske, kjer pa ni le tekmovalec, temveč tudi zelo aktiven organizator. Za seboj ima bogato atletsko kariero, saj je na republiških in državnih atletskih prvenstvih osvojil 14 odličij. Poleg tega se ponaša tudi s številnimi drugimi medaljami, ki jih je osvojil na domačih in tujih tekmovanjih. Od leta 1994 je član slovenske reprezentance v tekih na dolge proge. Kot član državne reprezentance je leta 1994 sodeloval na svetovnem prvenstvu v krosu v Budimpešti, leto dni kasneje pa na svetovnem prvenstvu v polmaratonu v Franciji in na evropskem prvenstvu v krosu v Veliki Britaniji. Tudi v letu, ki se je izteklo, je bil zelo aktiven tekmovalec, saj je sodeloval na 23 različnih tekih doma in v tujini. Dosegel je 9 prvih, 2 drugi in 10 tretjih mest. Omeniti velja sodelovanje v finalu Atletskega pokala Slovenije v teku na 5.000 m, kjer je zasedel peto mesto, in državno prvenstvo v pol- Župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot podeljuje priznanje najboljšemu športniku občine Gezi Grabarju. Ormož V. Nedelja 8 8 7 6 1 0 0204:149 15 2217:155 12 Piramida 8 6 0 2189:169 12 Piv. Laško 7 5 0 2181:145 10 Krog 8 5 0 3201:166 10 Polet (-1) 8 5 0 3225:171 9 Prevent B 9 4 1 4234:218 9 Brežice 8 3 0 5197:194 6 Radgona 8 1 0 7189:242 2 Vuzenica 8 1 0 7148:208 2 A. Besednjak 8 0 SRL - kadeti 0 8149:317 0 Ormož 14 12 0 2351:246 24 Pyramida 14 10 2 2358:284 22 V. Nedelja 14 9 1 4322:261 19 Radgona 14 8 2 4340:293 18 Razkrižje 14 7 3 4348:306 17 Pomurka 14 3 1 10280:306 7 Polet (-1) 14 2 0 12224:311 1 Krog 14 0 0 14214:370 0 ■ Kegljanje - KK Norik Tablesol je pripravil tradicionalni novoletni kegljaški turnir. Med 412 tekmovalci in tekmovalkami je Ljutomerčan Hary Steržaj pri moških zasedel tretje mesto s 568 podrtimi keglji. Marika Kardinar zaradi bo- lezni ni nastopila. ■ Mali nogomet - V Radencih je bil tretji bo-žično-novoletni turnir v ma- Košarkarski komentar Sobočanke zadnje in v kvalifikacijah maratonu, kjer je bil šesti. V skupni uvrstitvi krosov za pokal Adidasa je med člani zasedel prvo mesto. Zelo visoko pa je bil uvrščen tudi po točkovanju v posebnih cestnih tekih v Avstriji. V letošnjem jubilejnem letu, ko praznuje 10-letnico atletskega udejstvovanja, si želi ponovno uvrstitev v državno reprezentanco v krosu, polmaratonu in teku na 5.000 m. Pri slednjem bi rad tudi preskočil mejo 30 minut. Sicer pa se nadeja, da bo dobre rezultate dosegel tudi na drugih tekmovanjih in tako upravičil zaupanje pokrovitelja Radenske. Feri Maučec lem nogometu. Med 36 ekipami iz vse Slovenije je zmagala ekipa Škvorc iz Ljubljane pred Križevci in Vančo vasjo. Za najboljšega vratarja so razglasili Kuzmo (Vanča vas), za najboljšega strelca Džafoča (Škvorc) in za najboljšega igralca Simeunoviča (Škvorc). Pred novim letom je bil končan prvi del prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi, kjer sodeluje ekipa Pomurje Skiny iz Murske Sobote. Sobočanke so z dvema zmagama in 16 točkami zasedle zadnje mesto med osmimi ekipami. To je manj, kot so pričakovali in načrtovali v klubu pred začetkom prvenstva. Zanimivo je, da so Sobočanke doma premagale dobri ekipi Maribora in Odeje iz Škofje Loke, medtem ko so nepričakovano izgubile obe tekmi s Cometom iz Slovenskih Konjic, pričakovati pa je bilo, da bodo doma premagale tudi ekipo Sežane, ki je novinec v ligi. Res je sicer, da ekipa Pomurja Skiny po odhodu odlične Zotove ni našla primernega nadomestila, kar se je poznalo pri učinkovitosti ekipe. Poleg tega so zaradi nesporazuma z vodstvom kluba pred začetkom prvenstva prenehale igrati Karova in Boharjeva, med tekmovanjem pa še Breznikova in Cerova. Med tekmovanjem se je tudi težje poškodovala najboljša igralka Kazminova, ki v zadnjih kolih ni igrala. S tem se je izbira dobrih igralk zelo zmanjšala, tako da so morale v ekipi zaigrati tudi kadetinje, ki so sicer zelo obetavne, vendar brez potrebnih izkušenj, ki so v prvi državni ligi še kako potrebne, saj o tekmi večkrat odločajo malenkosti. Zelo opazno je bilo, da Sobočankam primanjkujeta predvsem dober center in organizator igre. Tako se je ekipa Pomurja Skinyja zopet znašla v kvalifikacijah za obstanek v prvi državni ligi, kjer tekmuje šest ekip: Comet iz Slovenskih Konjic in Pomurje Skiny kot zadnji dve uvrščeni ekipi v prvi državni ligi ter prve štiri ekipe iz druge državne lige: Jesenice, Domžale, Šentvid in Ježica (mlade). Pri Pomurju Skinyju računajo, da bodo zasedli prvo ali drugo mesto in obdržali status prvoligaša. Tekmovanje za uvrstitev od 7. do 12. mesta oziroma kvalifikacije za prvo državno ligo so se že začele. V prvem kolu so Sobočanke gostovale na Jesenicah in prepričljivo zmagale. Marsikaj bo že pokazala tekma med Pomu- rjem Skinyjem in Ježico mlade, ki bo v petek v Murski Soboti. Ljubljančanke so namreč v prvem kolu v gosteh premagale Comet, ki je eden od kandidatov za obstanek v prvi državni ligi. Zelo uspešno pa tekmujejo v državnem prvenstvu mlajše selekcije Pomurja Skinyja iz Murske Sobote, ki sodijo prav v slovenski vrh, kar je dokaz, da v klubu dobro delajo. Tako mlajše mladinke kot kadetinje so se uvrstile v sklepni del tekmovanja za naslov državnega prvaka. To potrjuje tudi udeležba mladih Sobočank v reprezentanci. Kar pet Sobočank (Mira Svetina, Sara Pušenjak, Irena Kolman, Sandra Mate in Urška Luk) je namreč ob koncu minulega leta igralo v Štajersko-pomurski reprezentanci, ki je na regijskem turnirju v Trbovljah za starejše mladinke zasedla prvo mesto. Med njimi pa so se predvsem izkazale Svetinova, Matejeva in Kolmanova, ki so igrale v prvi postavi. Poleg tega sta bili poklicani v Trbovlje na priprave slovenske mladinske reprezentance za kvalifacije na evropsko prvenstvo, ki bo aprila v Murski Soboti, Sobočanki Daliborka Jocič in Marina Glišič. V reprezentanci Slovenije, ki je v prijateljski tekmi ■ premagala Hrvaško, je igrala Jocičeva, medtem ko je Glišičeva zaradi poškodbe ostala doma. Košarkarji Radenske iz Radenec si ogorčeno prizadevajo zasesti vrh lestvice v državni 1. B-ligi, saj je štiri kole pred koncem stanje zelo nejasno. Vodi namreč Hrastnik, kar pet ekip pa ima enako število točk, med njimi tudi Radenska. V preostalih štirih kolih bi Radenčani morali trikrat zmagati, da bi si zanesljivo zagotovili uvrstitev med prvih pet, ki bodo v drugem delu igrali s prvimi petimi iz druge skupine, zmagovalec pa se uvrsti v košarkarsko ligo A 2. Drugo-, tretje- in četrtouvrščeno moštvo pa bo igralo kvalifikacije za vstop v ligo A 2. Lepe priložnosti Radenčani ne bi smeli zamuditi, zlasti še, ker imajo veliko podporo pri pokrovitelju Radenski. Feri Maučec Autocross rally club Prekmurje Beznovci Dve dirki za DP v avtokrosu v Puconcih Športni obrazi ----------------------- Simon Buzeti - obetaven rokometaš V rokometnem klubu Pomurka iz Bakovec, ki tekmuje v 1. državni rokometni B-ligi, posebno skrb namenjajo vzgoji mladih rokometašev. Iz njihovih vrst so izšli številni dobri rokometaši, ki danes uspešno tekmujejo za druge klube. Med mlade in nadarjene rokometaše, ki se čedalje bolj uveljavljajo v klubu in trkajo na vrata državne reprezentance, sodi vsekakor dvajsetletni Simon Buzeti iz Bakovec, študent drugega letnika Fakultete za strojništvo v Mariboru. Z rokometom se je začel ukvarjati z enajstim letom pri trenerju Alojzu Verešu. Doslej je igral v klubu v vseh selekcijah. Da gre za nadarjenega rokometaša, je pokazal že v pionirski ekipi Pomurke, ko so Bakovčani v predtekmovanju državnega prvenstva premagali Šešir in Pivovarno Laško in šele v finalu izgubili s Slovanom ter tako zasedli odlično drugo mesto. S kadetsko ekipo Pomurke se je dvakrat uvrstil v polfinale, enkrat pa v finale državnega prvenstva. V finalu pa je igral tudi z mladinsko ekipo Pomurke. Kot zelo nadarjenega igralca so ga že s šestnajstim letom začeli uvrščati v člansko ekipo Pomurke, ki je igrala v prvi državni ligi. Sedaj je standardni igralec članskega moštva Pomurke in često na očeh rokometnih strokovnjakov, ki so ga že hoteli zvabiti v svoje klube. Ostal pa je zvest klubu, v katerem se je naučil igrati rokomet in kjer tudi z-veseljem igra. Ni pa zadovoljen z uvrstitvijo ekipe po jesenskem delu prvenstva, zato si želi, da bi si v nadaljevanju prvenstva zagotovili obstanek v ligi. Potrdil se bo sam, čeprav se na treninge mora voziti iz Maribora petkrat tedensko, kar mu vzame veliko časa. Seveda pa si najbolj želi čimprej končati šolo. Feri Maučec Rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera, ki so v državni rokoborski ligi zasedli tretje mesto. Stojijo od leve: Kurbus (trener), Vogrinec, D. Pihlar, Bratuša (župan), Bogša, Šliski, Sagaj in Horvat; čepijo: I. Pihlar, Cmager, Žnidarič, Lukašev, Možina in Fergula. Septembra lanskega leta je bil v Beznovcih ustanovljen Autocross club Prekmurje, ki si je že na začetku delovanja zadal zahtevne naloge. Več o njihovem delu in načrtih smo se pogovarjali s predsednikom kluba Rudolfom Gerlecem. - Odkod pobuda za ustanovitev kluba? »Ker je v Puconcih obstajalo dirkališče za avtokros in ker so Robert Gerlec, Branko Fujs, oba iz Beznovec, ter Boris Bokan iz Skakovec že tekmovali za Auto-kros klub Grostrade iz Borovnice, smo se dogovorili, da ustanovimo svoj klub. Dirkališče v Puconcih, ki ustreza mednarodnim kriterijem in je last Zemljiške skupnosti Slovenije, pa sem vzel v najem.« - Rekli ste, da so nekateri vaši člani že prej tekmovali na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Kakšni pa so bili njihovi rezultati? »Rezultati so bili spodbudni. Robert Gerlec je na državnem pr- venstvu v avtokrosu v razredu divizija 2 (školkarji) v letu 1995 zasedel tretje, Branko Fujs pa peto mesto. Na mednarodnem tekmovanju v avtokrosu na Madžarskem je Branko Fujs zasedel prvo, Robert Gerlec pa četrto mesto. Uspešno pa so naši dirkači sodelovali tudi na drugih mednarodnih tekmovanjih v Avstriji in na Hrvaškem.« - Lani ste se lotili organizacije prve mednarodne dirke v avtokrosu v Puconcih. Kako ste bili zadovoljni? »Sami smo v preteklih letih že organizirali nekaj mednarodnih dirk v avtokrosu in mislim, da so dobro uspele, saj so bili udeleženci zadovoljni.« - Državna prvenstva in mednarodna tekmovanja zahtevajo tudi strokovne kadre - organizatorje, sodnike. Ali jih imate dovolj? »Teh še nimamo dovolj, čeprav smo si pri organizacijah dosedanjih dirk že pridobili izkušnje. Zato tudi načrtujemo v ja- nuarju in februarju organizacijo seminarja za pridobitev ustreznih licenc. Med našimi člani je veliko zanimanja za to dejavnost. Seminar bo vodila strokovna komisija pri AMZ Slovenije.« - Koliko članov pa ima vaš klub in koliko tekmovalcev? »Naš klub ima okrog 100 članov. Za klub pa bodo v letu 1997 f tekmovali v razredu divizija 2: l Robert Gerlec, Branko Fujs, Boris Bokan in Ahin Holler iz Avstrije. Pričakujemo še dve avstrijski tekmovalki. V razredu divizija 3 (bagi) pa bo tekmoval Robert Janža iz Murske Sobote.« : - Kakšen pa je vaš tekmovalni program? »V letu 1997 načrtujemo organizacijo dveh dirk za državno prvenstvo v avtokrosu, ki naj bi bili julija in avgusta. Poleg tega imamo v programu nekaj pozivnih mednarodnih dirk.« Feri Maučec Mali nogomet ------------------ Veteranski turnir v Radencih . Strelstvo ........ Huber in Janko Jurkovič Klub malega nogometa Swing Radenci prireja prvi turnir veteranov v malem nogometu. Turnir bo v soboto, 25. januarja 1997, ob 8. uri v športni dvorani v Radencih. Javornikova in Podgornik v Radencih Teniška sekcija Radenske organizira v četrtek, 9. januarja, ob 18. uri v hotelu Radin v Radencih srečanje in pogovor z našo najboljšo maratonko in olimpijko Heleno Javornik ter njenim trenerjem Borutom Podgornikom. Ljubitelji teka srečanja ne bi smeli zamuditi. Pravico nastopa imajo nogometaši, ki so starejši od 30 let. Prve tri ekipe dobijo denarne nagrade in pokale (50.000, 30.000 in 15.000 SIT). Prijavnina za ekipo je 10. 000 SIT. Prijave bodo zbirali do 18. januarja na naslov: Športna dvorana Radenci, Radgonska 10. Ob večjem številu prijavljenih ekip bo turnir tudi v nedeljo. Informacije dobite po tel. 65 852. Na sporedu je bilo 5. kolo tekmovanja v pomursko-avstrij-ski strelski ligi z zračno puško serijske izdelave. Po petem kolu vodi SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 86 točkami pred SD Bad Gleichenberg, 78, SD Kolomana Flisarja Tišina, 72, SD Ljutomer, 68, in SD TSO Ormož, 58 točk. Med posamezniki vodi Ernst Huber (Gleichen- ■ Košarka - V prvenstveni tekmi slovenske košarkarske lige za kadetinje je ekipa Pomurje Skiny v Ljubljani premagala Slovana in se tako uvrstila v sklepni del tekmovanja med šest najboljših za naslov državnega prvaka. Nogometaši Makoterja s Cvena, ki prvič tekmujejo v 2. MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Pihlar, Fajdiga, Kmetec, Ivezič, Ploj, Vrabelj in Gorza, čepijo: Nemec, Škrobar, Marinič, Recek, Ivančič, Fekonja in Štaman. (F. Pihlar) berg) z 2911 krogi pred Milanom Svetcem (Radgona), 2876, Gorazdom Kocbekom, 2870, Sebastjanom Vajdo, 2867, in Antonom Kocbekom (vsi Janko Jurkovič), 2841 krogov. (FŠ) Mali nogomet ------------- Velik turnir v Soboti Nogometni klub Bakovci organizira tradicionalni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 11., in v nedeljo, 12. januarja 1997, v športni dvorani Osnovne šole III v Murski Soboti. Organizator je predvidel lepe denarne in praktične nagrade. Denarne nagrade so: 100.000 SIT, 50.000 SIT in 25.000 SIT. Fond nagrad je zagotovljen ob udeležbi 36 ekip. Prijave zbirajo vsak dan od 16. do 22. ure po tel. št. 43 094. Pristopnina je 10.000 SIT. Žrebanje parov bo v petek, 10. januarja 1997, ob 18. uri v prostorih Partizana v Murski Soboti. vestnik, 9. januar 1 997 21 ► port »Naj« športniki Tako kot drugod po svetu in državi, izbiramo tudi v pokrajini ob Muri že vrsto let ob koncu koledarskega leta najboljše športnike ter jim podeljujemo priznanja, pokale, plakete in nagrade. V pokrajini ob Muri je prvo to začelo športno uredništvo Vestnika pred 35 leti. Kasneje so se mu pridružile športne zveze v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Lendavi in Murski Soboti. V zadnjem času in športnice v pokrajini ob Muri pa se izbiranja najboljših športnikov lotevajo tudi v novih pomurskih občinah. Lani so to počeli v Občini Cankova - Tišina, letos pa tudi v občinah Moravske Toplice in Beltinci. Izbore športnikov pa načrtujejo tudi v nekaterih drugih okoljih. Poleg najboljših športnikov in športnic pa ponekod izbirajo športnike po panogah, perspektivne športnike, športnike šolskih športnih dru- štev, sekcije, ekipe, mentorje, športne delavce in še kaj. Skratka, način izbiranja najboljših prilagodijo svojim razmeram, saj z njim želijo dati priznanje tistim, ki si to najbolj zaslužijo, hkrati pa jih spodbuditi k novim podvigom. Tokrat objavljamo doslej izbrane najboljše športnike in športnice v Pomurju (Vestnik) ter v občinah Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava. Pripravil F. Maučec Športniki Pomurja 1961 - Feri Maučec (nogomet) 1965 - Aleš Mrzel (motociklizem) 1966 - Jože Žekš (namizni tenis) 1967 - Jože Žekš (namizni tenis) 1968 - Miro Steržaj (kegljanje) Miša Pfeifer (atletika) 1969 - Jože Žekš (namizni tenis) Diana Škoberne (atletika) 1970 - Jože Žekš (namizni tenis) Ivanka Šormaz (košarka) 1971 - Edi Berden (motociklizem) Ivanka Šormaz (košarka) '972 - Zoran Cirkvenčič (nogomet) Ivanka Šormaz (košarka) 1973 - Igor Vinčec (namizni tenis) Tatjana Murmajer (šah) 1974 - Igor Vinčec (namizni tenis) Ida Sabo (kegljanje) NTK Sobota, Murska Sobota 1975 - Ivan Šafarič (padalstvo) Marica Varga (kegljanje) NTK Sobota, Murska Sobota 1976 - Vlado Kocuvan (spidvej) Vera Škraban (atletika) AMD Gornja Radgona 1977 - Igor Peternel (atletika) Zdenka Glažar (padalstvo) NTK Sobota, Murska Sobota ‘¥,arika Kardinar (kegljanje) - se-lenikrat športnica Pomurja in še-s"trat športnica Občine Lendava 1978 - Štefan Kovač (namizni tenis) Martina Belci (judo) NTK Sobota, Murska . Sobota 979 - Miro Steržaj (kegljanje) Zdenka Benko (košarka) NTK Sobota, Murska . Sobota 1980 - Štefan Varga (kajakaštvo) Greta Kardoš (košarka) AMD Varstroj, Lendava ' Andrej Halas (rokoborba) Milica Šinko (strelstvo) AMD Gornja Radgona. - Vinko Apšner (judo) Slavica Mlinarič (rokomet) Konjeniški klub Ljutomer - Franc Podlesek (rokoborba) Anica Utroša (rokomet) BD Mura Krog - Milan Balek (atletika) Brigita Čavužič (šah) ŠD Pomurje Murska Sobota - Vito Šiftar (atletika) Marina Šiško (košarka) Konjeniški klub Ljutomer - Franc Podlesek (rokoborba) Marika Kardinar (kegljanje) BD Mura Krog - Artur Horvat (spidvej) Manuela Pergar (atletika) AMD Lendava - Rudi Kocmut (atletika) Marija Števanec (atletika) Športno društvo Tišina Hary Steržaj (keglanje) - osemkrat športnik Občine Ljutomer in dvakrat športnik Pomurja 1989 - Štefan Varga (kajakaštvo) Marija Števanec (atletika) AMD Lendava 1990 - Hary Steržaj (kegljanje) Marika Kardinar (kegljanje) NTK Sobota, Murska Sobota 1991 - Marko Slavič (kasaštvo) Gabika Bočkaj (karate) NTK Sobota, Murska Sobota 1992 - Hary Steržaj (kegljanje) Marika Kardinar (kegljanje) NK Mura, Murska Sobota 1993 - Damjan Špur (atletika) Marika Kardinar (kegljanje) NTK Arcont, Gornja Radgona 1994 - Borut Horvat (kanu) Marika Kardinar (kegljanje) NK Mura, Murska Sobota 1995 - Borut Horvat (kanu) Marika Kardinar (kegljanje) NK Mura, Murska Sobota 1996 - Borut Horvat (kanu) Marika Kardinar (kegljanje) NK Mura, Murska Sobota Športniki Občine Ljutomer 1976 - Branko Hrga Djurdja Trbuhovič 1977 - Boris Lipovec (judo) Martina Belci (judo) 1978 - Ljubo Špindler (strelstvo) Martina Belci (judo) 1979 - Ivo Vrhar 1980 - Marko Slavič st. (kasaški šport) 1981 - Alojz Slavič (kasaški šport) Lidija Belec (strelstvo) 1982 - Alojz Slavič (kasaški šport) Lidija Belec (strelstvo) ( 1983 - Vlado Potočnik (judo) * Manuela Rudolf (strelstvo) 1984 - Miro Steržaj (kegljanje) Manuela Rudolf (strelstvo) Manuela Rudolf (strelstvo) - šestkrat športnica Občine Ljutomer 1985 - Branko Puhar (kasaški šport) Manuela Rudolf (strelstvo) 1986 - Hary Steržaj (kegljaštvo) Petra Peischl (strelstvo) 1987 - Marko Slavič ml. (kasaški šport) Manuela Rudolf (strelstvo) 1988 - Hary Steržaj ( kegljaštvo) Tanja Lesjak (šport, ribolov) 1989 - Hary Steržaj (kegljaštvo) Tanja Lesjak (šport. ribolov) 1990 - Hary Steržaj (kegljaštvo) Tanja Lesjak (šport, ribolov) 1991 - Marko Slavič ml. (kasaški šport) 1992 - Hary Steržaj (kegljanje) Tanja Lesjak (šport, ribolov) 1993 - Hary Steržaj (kegljanje) Saša Vrbnjak (odbojka) 1994 - Hary Steržaj (kegljanje) Manuela Rudolf (strelstvo) 1995 - Hary Steržaj (kegljanje) Manuela Rudolf (strelstvo) Športniki Občine Gornja Radgona 1985 - Boris Rihtarič (nam. tenis) Brigita Čavužič (šah) 1986 - Martin Fridau (košarka) Tatjana Petek (rokomet) 1987 - Boris Rihtarič (nam. tenis) Brigita Čavužič (šah) 1988 - Rudi Kocmut (atletika) 1989 - Sašo Valpotič (motokros) 1990 - Rudi Kocmut (atletika) 1991 - Boris Rihtarič (nam. tenis) 1992 - Boštjan Kampuš (motokros) 1993 - Grega Komac (nam. tenis) 1994 - Boris Rihtarič (nam. tenis) 1995 - Avgust Prelog (športni ribolov) Boris Rihtarič (namizni tenis) -štirikrat športnik Občine Gornja Radgona Športniki Občine Lendava 1990 - Bojan Sekereš (badminton) Marika Kardinar (kegljanje) 1991 - Robi Šabjan (nogomet) Marika Kardinar (kegljanje) 1992 - Robi Markoja (strelstvo) Marika Kardinar (kegljanje) 1993 - Robi Markoja (strelstvo) Marika Kardinar (kegljanje) 1994 - Robi Markoja (strelstvo) Marika Kardinar (kegljanje) 1995 - Robi Markoja (strelstvo) Marika Kardinar (kegljanje) Robi Markoja (strelstvo) - štirikrat športnik Občine Lendava Šport od tod in tam Atletika - V Kainachu v Avstriji je bil mednarodni Silvestrov tek. Tekmovanja so se udeležili tudi trije člani TS Radenske in dosegli lep uspeh. Med deklicami do 11 let na 1400 m je Nina Jakopec zasedla odlično drugo mesto. V osrednjem teku na 7.300 m je Geza Grabar zasedel tretje, Marjan Jakopec pa deseto mesto. (G. G.) Namizni tenis - V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti državno ekipno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Med osmimi najboljšimi ekipami bo sodelovala tudi ekipa Moravskih Toplic Sobote, ki je med favoriti. (M. U.) Mali nogomet - Ekipa malega nogometa Bilbao iz Turnišča je sodelovala na mednarodnem turnirju v avstrijskem Heiligen-kreuzu in dosegla lep uspeh. Turniščani so v finalu po streljanju kazenskih strelov premagali Gussing in postali zmagovalec turnirja. (F. B.) Kajak - kanu - Kajak - kanu in rafting klub Most Petanjci, ki se poleg tekmovalnega športa ukvarja tudi z množičnim športom, rekreacijo, ekologijo, turiz-mon in reševanjem iz vode, načrtuje v letu 1997 več prireditev. Marca bodo pripravili ekološko čistilno akcijo Mora ’97, prvomajsko srečanje in kresovanje ob Muri, tradicionalno pomursko prvenstvo v kajaku in ka- nuju, ki bo 20. julija, turnir v odbojki na pesku, ki bo 10. avgusta, tradicionalni piknik s spustom po Muri, ki bo 23. avgusta, ter piknik ob kostanjih in moštu, ki bo 19. oktobra. Mali nogomet - Nogometni klub Makoter Cven organizira turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 11. januarja 1997, ob 8. uri v športni dvorani OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Prijavljenih je 15 ekip, ki bodo razdeljene v pet skupin. Športniki Občine Beltinci 1996 Črnko pred Novakom in Maučecem V Občini Beltinci so pripravili prvo razglasitev najboljših športnikov, perspektivnih športnikov in športnih ekip za leto 1996. Ob prijetni glasbi beltinskih tamburašev so za najboljšega športnika občine razglasili nogometaša Bogdana Črnka, člana NK As Beltinci, po ocenah športnih novinarjev Ekipe najbolje ocenjenega pomurskega nogometaša v pni državni ligi po jesenskem delu prvenstva. Je nogometaš, ki je ljubitelje nogometa zlasti navduševal z izredno prizadevnostjo. Drugo mesto je pripadlo odbojkarju Bojanu Novaku, članu OK Pomgrad Pomurje iz Murske Sobote. Z vrnitvijo k soboškemu prvoligašu je vnesel novo svežino in ima precej zaslug za tretje mesto po prvem delu državnega prvenstva. Tretje mesto pa si je prislužil hokejist Franc Maučec, član HK Lek iz Lipovec. Gre za perspektivnega hokejista, ki se je uveljavil v ekipi Leka in državne reprezentance kot igralec in najboljši strelec. Za najboljšo športno ekipo Občine Beltinci za leto 1996 so izbrali Nogometni klub As Beltinci. Je edini podeželski klub, katerega moštvo že šesto leto uspešno tekmuje v prvi državni ligi in je do nedavnega tudi veljalo za moštvo, ki igra najlepši nogomet. Poleg tega dobro delajo tudi z nižjimi selekcijami, saj imajo v svojih vrstah tudi državne reprezentante. Drugo mesto med športnimi ekipami je pripadlo Hokejskemu klubu Lek iz Lipovec. Hokejisti Lipovec so v minuli tekmovalni sezoni osvojili naslov državnega pr- Župan Občine Beltinci Jože Kavaš podeljuje priznanje najboljšemu športniku - nogometašu Bogdanu Črnku. Fotografija: Jure Zauneker vaka v mladinski in članski konkurenci. Vodijo pa tudi po jesenskem delu članskega državnega prvenstva. V svojih vrstah imajo tudi več državnih reprezentantov. Tretje mesto v izboru najboljših športnih ekip pa je osvojila Strelska družina Gančani. Strelci iz Gančan, ki so preteklo leto praznovali 20-letnico delovanja, so osvojili naslov prvaka v pomurski strelski ligi v posamični in ekipni konkurenci. Za perspektivna športnika so razglasili Andreja Tota in Martino Perša, vsestranska športnika. Posebni priznanji pa so podelili udeleženki svetovnega mladinskega prvenstva in državni prvakinji v skoku v višino Barbari Berden ter Šolskemu športnemu društvu Enotnost na OŠ Beltinci, enemu najboljših društev v Pomurju. Košarka ....................... Feri Maučec Visoka zmaga Pomurja Skinvja V prvem krogu tekmovanja za uvrstitev od 7. do 12. mesta, ki šteje tudi kot kvalifikacija za prvo državno žensko košarkarsko ligo, je ekipa Pomurje Skiny Najboljši bodo dobili denarne in praktične nagrade. Pred finalom bodo igrale nogometašice Pande iz Petrovec in delavci lokalnega radia Maxi. (NŠ) Namizni tenis - Na tretjem turnirju občinske namiznoteniške lige Ljutomer so igrali - 1. liga: Partizan : Agroma II 5 : 3, VW servis : Agroma L 5 : 0, Agroma II : VW servis 2:5, Logaro-vci : Partizan 0 : 5. Vodi Partizan Ljutomer z 10 točkami. 2. liga: Agroma IV : Vučja vas 5 : 4, Logarovci II: Agroma III 0 : 5. Vodi Agroma III s 6 točkami. (NŠ) v gosteh z visokim rezultatom 91 : 44 (37 : 25) premagala Jesenice. Sobočanke so se razigrale šele v drugem polčasu, ko so povsem prevladovale nad domačinkami. Med Sobočankami je zopet zaigrala Kazminova, ki zaradi poškodbe nekaj časa ni igrala. Strelke za Pomurje Skiny: Kazminova 30, Drožinova 27, Horvatova 10, Jocičeva 8, Orijeva 5, Huzjakova 5, Svetinova 3 in Gor-čanova 3. V petek ob 19. uri igra Pomurje Skiny v Murski Soboti z ekipo Ježice mlade, ki je v prvem kolu presenetljivo premagala Co-met. (BG) Nogometaši Turnišča, člana tretje državne nogometne lige. Stojijo od leve: Čergulj, Čiček (tajnik), Kbveš (trener), Toplak, Škafar, J. Lebar, S. Lebar, Cizmazija, B. Lebar, Albin Lackovič; čepijo: J. Pucko, Litrop, Dominko, Zver, Mujdrica, D. Pucko, Albert Lackovič, Lutar in Kovač; manjka Markoja. Fotografija: Jure Zauneker Kegljanje Maraton Marike Kardinar Naša najboljša kegljavka Marika Kardinar iz Dobrovnika se želi kar najbolje pripraviti na svetovno kegljaško prvenstvo, ki bo prihodnje leto v njenem Celju. Ker pa letos razen držav-nega prvenstva in nekaj mednarodnih tekem ne bo pomembnejših tekmovanj, se je Marika Kardinar odločila za nov podvig. Lotila se bo kegljaškega maratona. Želi, da bi prekegljala vsa slovenska tekmovalna kegljišča, ki jih je okrog 30. Za to akcijo, ki jo namerava začeti konec aprila ali v začetku maja, bo potrebovala okrog mesec dni. Njeno akcijo so že podprli Kegljaška zveza Slovenije in pokrovitelji. Franc Bobovec 22 vestnik, 9. januar 199j zvezde vam kažejo 'e zgodi se vsak dan OVEN Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo preveč mamljiva, da bi se ji uspela upreti. Konec koncev samo enkrat se živi! On: Tvoje prepričanje, daje pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava pravcata eksplozija. Ona: V zapleteni osebni zadevi se boš ravnala predvsem po svojem občutku, čas pa bo povedal, ali je bila ta odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, srečo si raje prisluži. On: Še najbolje bo, da se odtečeš tveganim načrtom, saj je velika možnost, da se ti bo vse skupaj ponesrečilo. Bodi raje zadovoljen z majhnim, kaj več pa bo prišlo samo. Nekdo te bo prijetno presenetil ... Po podatkih zveze pivovarjev Evropske unije za leto 1996 popijejo največ piva v Evropi Čehi -povprečno 159 litrov na leto. Na drugem mestu so Nemci s 138 litri, na tretjem pa Danci s 124 litri popitega piva. Na četrtem mestu so naši severni sosedje s 116 litri, sledijo jim Irci s 113 litri, Belgijci s 104 in Britanci s 103 litri. Za pivo se najmanj navdušujejo Italijani in Francozi, saj ga prvi popijejo povprečno le 25, Francozi pa 39 litrov na leto. V vesoljski ladji smrdi Ker bo naslednja preskrbovalna raketa poletela v vesolje z zamudo, imajo na ruski vesoljski postaji »Mir« precejšnje težave. Posode z odpadki so že prenapolnjene in, kar je še huje, tudi stranišče na krovu vesoljske postaje je polno, vesoljci pa odpadkov ne morejo preprosto stresti v vesolje. Kot rešitev v sili je glavni konstruktor predlagal, naj vsebino posode z odpadki vsaj začasno preložijo v plastično vrečko. ŠčOu san njin pijsati: Dragi Miklouš, dragi Jezušček, dragi Božiček, pa dragi Dedek mraz. Telko ji je bilou, ka san se nej mogo odloučtl šteri je najbogatejši, pa najboukši, pa najčednejši, ka bi ga zfiu za mandatara, pa. ka bi njemi pijso. Pa san si mislo, ka njin napijšen vsen naidnouk pa ka de najboukše čl njin tou tudi tak vsen fktiper po E-maili prej k Interneta pošlem. Či že majo računalniško opremo na tou modrijo priključeno te dobijo, či pa nej pa dobijo pošto po staron tak, ka do nad rour mogli prijti' po njou. Tou samo tisti od vsej tej, šteri bi tou zmogli, ka gnjes den sefele betegi kroužijo okouli, od aidsa pa do. infarkta, pa človik nigdar ne vej, či svete osebe tudi kaj takšega ne zaodi. DVOJČKA Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla prenekatera vrata v prihodnost. Zagrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. On: Zaradi tvoje nediscipline in prenagljenosti boš še presneto kaznovan; vprašanje pa je. ali se boš iz tega tudi kaj naučil. Nasploh je bolje, da se za krajši čas malo potuhneš in pošteno premisliš o svojih preteklih dejanjih. RAK Ona: Nekaj noči ne boš imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar boš konec tedna preživela na povsem drugačen način. On: Še vedno se ti obeta prav zanimiva naložba, toda bolje bo, če se boš vsaj malo podvizal. Tudi druga stran se zanima predvsem za dobiček in do tebe ne goji nikakršnih sentimentalnih čustev ... LEV Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakršno koli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Zagrizeno se boš lotil nekega dela, s katerim si nekoč že dosegel zavidljive rezultate. Vprašanje pa je, ali je sedaj tudi pravi trenutek. Ob napačni odločitvi se ti bo vse skupaj še kako maščevalo. DEVICA Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev tako v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se okoli sebe - nekdo te opazuje. TEHTNICA Ona: Naj te nikar ne motijo očitki okolice, temveč ravnaj tako, kot ti veleva srce. Nekaj, kar je bilo včeraj le še iskra, se počasi, vendar vztrajno razrašča v pravi ljubezenski ognjemet. Bodi pripra- vljena! On: Spoznal boš, daje za dober posel potrebno še kaj več kot samo trdo delo. Še nihče se ni obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmišljaj raje malce drugače kot običajno. ŠKORPIJON Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj dolgočasi. Le kje so tisti časi, ko seje okoli tebe dogajalo tisoče zanimivih reči? Mogoče pa je že skrajni čas, da storiš nekaj tudi zase in za svojo srečo. On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskusi obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. STRELEC Ona:'Poskusila si - a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe. Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, to pa nikakor ni dejanska slika tvojega okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji nasproti - ne bo ti žal ... KOZOROG Ona: Pred teboj so pomembne spremembe, ki pa se ti jih ni potrebno bati. Zaradi prijateljevih vprašanj se boš znašla v silni zadregi, četudi bo on kar-seda odkrit in konkreten. Ali pa prav zato. On: Znašel si se sredi velikega dela, ki mu ne vidiš konca, vendar boš na koncu resnično zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarne pomoči! VODNAR Ona: Sicer si boš prizadevala slediti dobremu nasvetu, a boš že po prvih težavah vse skupaj enostavno opustila. Ali ne bi bilo bolje, če bi imela malo več potrpljenja in bi bila zadovoljna tudi z majh- nim uspehom? On: Vse prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da v tem načinu ne boš našel nikakršne varnosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej. RIBI Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ, a se mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo povsem konkreten predlog, ki ga boš z veseljem sprejela. Nekomu pa to vsekakor ne bo povšeči. On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš klel jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki seje najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno. Odkrili še eno faraonovo grobnico Egiptovski arheologi so pred kratkim odkrili še eno faraonovo grobnico nedaleč od Doline kraljev v starodavni prestolnici Luksor. Ime vladarja, kije pokopan v njej, ni znano, ve se le, daje pripadal 19. dinastiji, ki je vladala med letoma 1320 in 1200 pred našim štetjem, v t. i. srebrni dobi faraonov. Izkopali so že sarkofag in domnevno faraonovo mumijo. Menda je grobnico odkril neki uradnik iz oddelka za starine že pred desetimi leti, a je najdbo za- Samo san ščOu tou napijsati, ka zaidnouk ešče nejs nositi kakša Evropska darila, liki takša poji staron, kak smo navajeni. Deca so sefelč želje | napijsala v evropskon merili, mi j starejši pa ; znamo, ka ta nigdar ne prijdemo, pa je boukše, ka ■ se ne razvadimo. Od Evrope dobimo - mi j samo j evropski prometni koridor, pa mogouče ešče I evropske pejneze, či mo ji tak na čarno ktipuvali, .kak smo negda Marke, ovak pa nika driljgo. Zatou, ; I ka že do zdaj mamo prevelki javni dug. Za 0.3 GDP | je že zdaj vekši, kak je pa norma za prijti v g Evropo, kakši de pa v ton nouvon leti, gda mo se I komaj začnoli pogučavati, či mo lej ko šli ta I notri, de pa ho, ho, ho, velki. Bela pravi, ka nan J pri ton nanč sveti trije krali nedo mogli j pomagati, pa či bi tildi vse tri trtlclave naše ' I kandidate naidnouk zvolili za mandatare, Drnovška, Podobnika, pa Janšo, nemo mogli prijti naprej, liki samo nazaj. Zakoj, zatou, ka preveč kradnemo, I pa preveč zapravlamo. V tou je moj pajdaš Bela tak II gviišen, ka se vilpa doj zakunouti na koj ščete. Na fj konci lej ko samo-nan vsen fktiper zaželen, ka bi v 1 nouvon-leti naj šlo čim menje na slabše, Džoužl T Ženska odprava Prvo žensko odpravo s sanmi na severni tečaj bo sestavljalo dvajset Prebivalci vzhodnoindone-zijske province Irian Jaya so v pragozdu odkrili redko vrsto čevlju podobne orhideje. Poznavalec orhidej Cessy Manuputty je povedal, da so najdišče pretežno rjavo-rumene orhideje zamolčali, da bi se tako izognili gneči zaradi podjetnih »zbiralcev«. Na svetu raste kakih 3000 različnih vrst orhidej. tajil. Pred njenim vhodom je celo zgradil hišo v upanju, da bo našel zaklad, vendar so mu kolegi prekrižali račune. Ali ste vedeli? Kje je največ podzemeljskih jam? V ameriški zvezni državi Kentucky je največji sistem podzemeljskih jam na svetu. Pod površino zemlje so hodniki, dolgi okoli 300 km. Leta 1926 so to območje razglasili za nacionalni park. Koliko površine na Zemlji prekriva voda? Celotna površnina zemlje obsega okoli 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Od tega je okoli 362 milijonov kvadratnih kilometrov ali 71 odstotkov pokritih z vodo. na severni tečaj Britank in Irk, napogumnejšii1 najbolj vzdržljivih in najmočnejši’ izmed 60 kandidatk, katerih telf sne zmogljivosti so skrbno preš*®"! sili v plavanju, hoji, jadranju i^' Vsaka bo plačala 1500 funte* družbi za potovanja na tečaj i" spomladi se bodo odpravile H’ pot. Nekatere se pripravljajo že šeq mesecev in so v neverjetno doR kondiciji. Severni tečaj sta dosW kot članici mešanih odprav doseč" le dve ženski. Američanka in J"' ponka. Voda na Luni Vodilni možje v Pentagonu vneto opazujejo fotografijo Luninega juž- ; nega tečaja, ki ga je posnelo vesoljsko plovilo Clementine, in razpravljajo o morebitni senzacionalni najdbi: na Luni naj bi namreč odkrili zaloge ledu. Nekateri že načrtujejo skorajšnjo kolonizacijo, zakaj iz ledu bi astronavti lahko »pridelovali« vodo in zrak, tisti skeptični pa čakajo na trdnejše dokaze o obstoju vode. vestnik, 9. januar 1 996 23 a vsakogar nekaj Shranjevanje kolesa Zimski vonji Občutja in razpoloženja se ob letnih časih seveda spreminjajo. Ob sončnih in vročih dnevih nas navadno sprem- Kamorkoli ga bomo postavili zimo, bo v napoto. Gre za ko-°> ki nam je odlično rabilo čez Poleteje, čez zimo pa ne vemo, ka[n z njim. . Ideja! Postavimo ga tja, kjer je Se Prostor in res ne bo motilo: pod strop. V trgovini si priskrbimo primer-ae obešalne kljuke. Izmerimo raz-aljo od sredine enega kolesa do togega in v tej raz-aiJi na stropu izvr-atno luknje za plastične vložke. Pred em se prepričamo, a v stropu na tem ®estu ni kakšne in-s alacije, da ne bo nePrijetnih presene-Cenj. Uvijmo kljuke ln kolo bo takole °bešeno počakalo 0 začetka nove sezone. Prihranimo energijo Pomivanje posode z roko je 'cer skrajno nadležno, včasih ba Je smiselno. Porabimo nam-c Praviloma manj energije in °de kot pomivalni stroj. Zato: adar imamo le malo umazane Posode, raje posezimo po kr-acki in ne vključimo stroja. Če ,a teče na pol prazen, je pora-’ vode in energije še posebno gospodarna. Kdor dobiva toplo vodo po daljinskem toplovodu, naj pomivalni stroj priključi na to napeljavo. Pri novejših pomivalnih strojih je to mogoče zelo enostavno izvesti in stroški bodo manjši, kot če z elektriko ogrevamo mrzlo vodo v stroju. Poleg tega: izberite program z najnižjo temperaturo. Kako spati? Zimske noči nas po navadi prej zvabijo v posteljo. Toda ali si znamo prav postlati? Naj začnemo pri postelji: strokovnjaki odsvetujejo kovino, plastiko in priporočajo les. Največ preglavic bo pri nakupu primerne žimnice. Praviloma velja, da so najboljše tudi najdražje. Mehka žimnica je lahko res prijetna, toda tako mehko pogreznjeni kot v udobnem gnezdu se v spanju le malo ali skoraj nič ne premikamo. Nočno mirovanje pa je vse prej kot dobro za krvni obtok in kroženje limfe - izločanje strupov je upočasnjeno. Zato se zjutraj zbujamo s težkimi nogami pa tudi otekanje okončin se lahko pojavi. Za neproščeno ležanje je kriva tudi blazina - velike, ki so pri nas najbolj običajne, so tudi najbolj nezdrave. Primernejše so majhne, pravokotne blazine, na katere naslonimo samo glavo, še boljše pa je spanje brez blazin. Telo potrebuje za minimalno obnovo in okrepitev vsaj pet ur spanja. Večini odraslih zadostuje šest do osem ur spanja. Kako spati? Na hrbtu, na levem ali desnem boku? Spanje na boku strokovnjaki odsvetujejo, ker obremenjuje srce in krvni obtok. S spanjem na hrbtu pa se povrh še izognemo podočnjakom in gubam na obrazu ter vratu. Brez sprostitve ni dobrega spanca. Lezite na brbet in noge rahlo pokrčite, da se bodo sprostile tudi mišice. Ijajo lažji in osvežujoči vonji. Jesensko in zimsko obdobje je zato primeren čas tudi za spremembo vonja, v katerega se bvijamo. Hladnejši in temnejši letni čas brezpogojno povečuje željo po nečem toplem in čutnem - po zimskem vonju, saj suha koža pozimi na vonjave reagira drugače kot v toplih mesecih in tudi lahki vonji lahko hitro izpuhtijo. Kako učinkuje zimski vonj? Da gre za zimsko kreacijo, je odvisno predvsem od osnovne komponente, ki vonj zadrži dalj časa ter mora temeljiti na ekstraktu smole, vanilije, živalskih vonjih in mošusu. Tako vonj ne bo le obstojnejši, ampak tudi toplejši in čutnejši, tudi zaradi cvetnih in drugih dišečih komponent. Da je vonj trpek in čutno topel, močno erotičen in orientalski, ni odvisno le od količine sestavin, temveč od njihove mešanice. Dandanes prevladujejo predvsem sveži, cvetni vonji v obliki parfumske vode s pršilcem v plemenito oblikovanih stekleničkah. Kuhajte z nami Krhka kvašena jabolčna pogača Testo: 3 dag kvasa zmešamo z žlico sla- dkorja in žlico toplega mleka ter pokrito pustimo, da vzhaja. Dodamo 1/2 kg mešane moke, ščep soli, 2 rumenjaka in približno 1 del belega vina (ali mleka) ter 20 dag zmehčane margarine. Zamesimo gladko testo, ki naj 20-30 minut počiva na hladnem. Nato ga razvaljamo v velikosti velikega pekača in položimo v pomaščen pekač. Robove testa obložimo s testenim svaljkom, ki ga naredimo iz obrezkov testa. Testo obložimo z jabolčnimi krhlji (olupljenimi), narezanimi na mezinec debele rezine, in spečemo do polovice. Jabolka naj bodo iste sorte, da se enakomerno mehčajo. Med tem časom pripravimo »obrnjeno« biskvitno maso: 4 jajca, beljake ločimo od rumenjakov. Beljakom dodamo še oba beljaka, ki sta ostala od priprave testa. Iz 6 beljakov stepemo zelo trd sneg. Tedaj postopoma (3-krat) dodamo 14 dag sladkorja, ki smo ga razdelili na približno 3 enake dele in vsakokrat dodamo en del. Vmes močno stepamo, da dobimo zelo trdo svetlečo maso. Takšnemu snegu rahlo primešamo 4 rumenjake in 3 žlice moke, ki smo jo presejali skupaj s kavno žličko pecilnega praška in ji dodali še 3 žlice mletih orehov. Maso zelo rahlo zmešamo samo toliko, da se poenoti, a ne upade. S tem prelijemo že do polovice pečeno pecivo in ga spečemo do konca. Režemo nekoliko ohlajeno. Nasvet: V sezonah drugega sadja lahko uporabimo tudi npr. slive, breskve, marelice, češnje, ribez ... Vedno pa le eno vrsto, ne mešamo. Cilka Sukič Praktični nasveti Okrasje za slane jedi: Kislo vložene feferone, najraje različnih barv, lahko kar takšne uporabimo za dovolj slikovit okras. Iz surovega feferona pa lahko naredimo lep cvet. Surov feferon operemo in mu odrežemo konico. S koničastim nožem izpraskamo semenje. S škarjami zarežemo v plod, kakor kaže slika 1. Razmak med rezmi naj bo po dva milimetra, rezi pa naj se nehajo približno centimeter pred pecljem. V skledo nalijemo hladno vodo in dodamo več kock ledu. V vodo položimo zarezan feferon ali dva. Približno v pol urah se bosta odprla kot cvet. Lep paradižnik operemo in obrišemo. Z ostrim nožem ga olupimo tako, da lupina oblikuje približno poldrugi centimeter širok nepretrgan trak (1). Zdaj začnemo lupino zvijati. Sprva jo zvijamo zelo na tesno, potem pa vse rahleje, da nastane oblika vrtnice (2). Takšna vrtnica bo prišla še bolj do izraza, če jo bomo postavili na kupček zelenja (kreše, peteršiljevih listkov in podobnega). Plesen v stanovanju timski vrt v stanovanju Mnoge sobne rastline imajo t°zimi rade hladno. So pa tudi ke- ki imajo od oktobra do rade prijetno toplo. V nevni sobi nad radiatorji bi se Rušile, saj poleg toplote po-ujejo zelo visoko zračno ^So. Prav to pa ponujata ku-^nJa in kopalnica, čeprav tudi . ^va prostora nista primerna avsako rastlino. Več Hioramo piti Za kuhinjo primerne rastline: V kuhinji je zračna vlaga vedno zelo visoka zaradi kuhanja in pomivanja. Toda pri pogostem zračenju nastajajo tudi temperaturna nihanja, ki jih občutljive rastline ne prenašajo. Primerne so: kusmuljka, bršljano-vaka, praproti, filodendron in asparagus. Kuhinjska klima je tudi idealna za vzgojo novih 1 do 1,5 litra tekočine, nekaj je dobimo s hrano, nekaj pa je popijemo. rastlinic. Na okenski polici zelo dobro uspevajo sejančki in razni podtaknjenci. Tam je tudi pravo mesto za siljenje spomladanskih cvetlic. Če pa kuhate na plin, morate biti pozorni, kajti tega nekatere rastline ne prenesejo. Rastline, primerne za kopalnico: Naredite iz kopalnice zeleno oazo. Tako boste ustregli ne samo rastlinam, ampak tudi sami sebi. Prostor pa mora imeti okno, da rastline dobijo dovolj svetlobe. Primerne so: praproti, sobni bambus, kokosova pal-mica, bršljanovka, od cvetočih pa orhideje, bromelije, flamin-govec. Sedaj v hladnejšem letnem času se plesen posebno rada naseli v kotu sobe, na zavesi prhe, na robu kadi. Razlog: čim hladnejši je zrak, tem manj vode lahko absorbira. Kadar temperatura pade, odhaja iz stavbe topel zrak skozi okna in stene. Kadar se v ohlajenih prostorih tvori rosa (para), imajo glivice optimalne življenjske razmere. Najboljši protiukrep: redno tri- do štirikrat dnevno za pet minut na široko odpremo okna, če pa so samo priprta ali na pol odprta, traja tudi do ene ure, da se zrak v prostoru izmenja in odvede odvečna vlaga. Priporočljiveje, da pri kuhanju zračimo že takrat, ko nastaja para. Po prhanju pa je treba vodo, ki je brizgala naokrog, obrisati s krpo. Ko pa plesen že imamo, jo je treba kar se da hitro odstraniti. Glivice namreč ustvarjajo spore, iz katerih rastejo novi spleti plesni. Okolju so posebno prijazna čistila, ki vsebujejo alkohol ali petodstotna esenca kisa ali sode. Če je plesen že zelo napredovala, pomaga sal-miakova raztopina. Če pa plesen nastopi v cvetličnem loncu, zemljo zamenjamo in pazimo, da rastline ne zalivamo pogosto. Cene sadja in zelenjave ■ Ljudje zvečine preveč jemo Premalo, največkrat pa tudi r..ePozno pijemo, svari ame-^a psihologinja Aleksandra . ■ Logue. Ko občutimo žejo, že trpi pomanjkanje tekoči-t ’ usta in grlo se posušita, 0 pa je že izgubilo I do 3 odlike svoje vodene teže. Naj-°Ije je, da dnevno zaužijemo Hrček ali morski prašiček Čeprav sta na zunaj obe živalci skoraj enaki, se zelo različno vedeta, imata različne potrebe in nista enako primerni za otroke kot žival za ljubkovanje. Zlati hrček je samotar, ki ne da kaj dosti na družbo drugih hrčkov. Pri »svojem« človeku pa postane krotek. Je pa ta živalca aktivna ponoči in primerna le za starejše šolarje. Dan Kava koristna na možgane Nervoza, težave z želodcem in motnje pri spanju so stvari, na katere človek najprej pomisli, ko govorimo o kavi. Pri tem pa ima črna tekočina kar precej ugodnih učinkov - seveda če jo uživamo v pametnih količinah. Na tehnološkem inštitutu v Zurichu so dokazali, da po utrujajočem enoličnem delu počitek ob skodelivi kave poveča storilnost. Pozornost se izboljša celo za 30 odstotkov. Poleg tega pa znanstveniki ugotavljajo, da ima kava antibakterijske lastnosti, izboljšuje delovanje zdravil proti bolečinam in pomaga pri astmi ter razširja bronhije. prespi. Živahna postane le zvečer. Če take živali stalno zbujamo iz spanja, zelo rade bolehajo, včasih pa tudi krepko ugriznejo. Zelo primeren za manjše otroke je živahen morski prašiček. Je dnevna žival, robustnej-ši kot hrček in se rad da božati. Zna se sporazumevati z različnimi toni cviljenja. Tako sporoča, ali je lačen, da bi se rad igral ali da si želi božanja. Sam se redkokdaj počuti dobro. Potrebuje še partneraja. Otrok, ki dobi prašička, bi moral biti star vsaj 8 let. Zelenjava Tržnica 1 tl.Sob. G. Radg. Ljutomer jabolka 90 120 80 pomaranče 139 220 200 banane 157 170 160 hruške 210 - 200 grozdje 450 400 350 limone 250 300 199 or. jedrca 960 1000 880 paradižnik 360 400 300 paprika 420 500 390 kaki - 220 240 krompir 28 50 30 šolala 360 350 320 korenje 100 200 160 rdeče zelje 100 - 100 čebula 60 100 90 ližol v zrnju 321 - 399 jajca 20 20 20' zeleno zelje 40 100 60 česen 420 400 399 kitajsko želj elOO - 120 ananas 350 250 330 cvetača 236 300 260 suhe tige 670 800 640' suhe slive 800 490 599 mandarine 157 200 200 hren 320 - 390 kislo zelje 154 200 150 AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK IZRASTEK NA ROKI OZKA DESKA RIMSKI BOG LJUBEZNI BELA IN PISANA VEZENINA NOGOMETAŠ MURE KRALJEVIČ IZ MAHAB-HARATE ČEŠKA PRlTRDCNiCJ OKRASNO DREVO ISLAMSKI POSTNI MESEC SPODNJI DEL NOGE NAJVEČJA REKA NOTRANJE AZIJE PRIPOMOČEK ZA PRIGANJANJE ŽIVINE OČE VESTNIK FONTANA STOJALO S POLICAMI DEL HIŠE DESNI PRITOK DRINE GOROVJE NA HRVAŠKEM BRISAČA (NAREČNO) MOŠKO IME FRANCOSKI PISATELJ (BORIS) GLAVNO MESTO GANE OTON ŽUPANČIČ OTOK V INDONEZIJI PRADED HAMITOV SERVISER TEHNIČNIH NAPRAV VEK. OBDOBJE VODNI VRTINEC TOVARNA V MARIBORU RUSKA BALERINA PAVLOVA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - PRISILA, LEDENIK, ANEMONA, STAN, AN, TALON, IB, NESS, KIS, MAT, ALMAATA NEGRIT, KOTA, RI, OSATNIK, STRANKA. 24____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________vestnik, 9. januar 199J Radgonski potapljači so vedno pripravljeni Nevarnost odjuge »Minulo jesen in pozimi smo imeli veliko srečo, saj nam ni bilo potrebno niti enkrat posredovati pri reševanju ponesrečencev. Bili pa smo seveda nenehno pripravljeni. Čakali smo tudi, da bodo jezera, ribniki, večje mlake in druga zbirališča vode močno zaledenela, kajti takrat ni več nevarnosti, da bi se kakšen drsalec znašel pod ledom. Prej ali slej pa bo prišlo do odjuge, zato smo spet pripravljeni na posredovanje. Vsem drsalcem pa tudi priporočamo skrajno previdnost,« nam je povedal poveljnik potapljaške enote PGD Gornja Radgona Bogdan Šajno-vič. Pozimi so tudi pripravili zanimiv tečaj za voditelje motornih čolnov. Za izobraževanje se je prijavilo kar 45 zainteresiranih, od katerih je večina tudi že opravila izpite v Kopru. S takimi tečaji bodo še nadaljevali, tudi zato, ker so z luško kapetanijo vzpostavili dobro sodelovanje. O. B. Zgodilo seje... Triinštirideset prometnih nesreč Proti koncu starega in prve dni novega leta smo bili v Pomurju še kar dobri vozniki motornih vozil. V času med 29. decembrom in 6. januarjem se je sicer zgodilo 43 prometnih nesreč, a so se še kar srečno končale, kajti v glavnem je nastala le materialna škoda, nekaj udeležencev pa se je (in to je tudi sreča) le lažje poškodovalo. Največ nesreč seje zgodilo na Silvestrovo -deset. Umor našega voznika S stanjem na pomurskih cestah med prazniki smo lahko zadovoljni. Odmeva pa dogodek iz nam bližnjega madžarskega mesta Kis-kunhalas, kjer so našli umorjenega 31-letnega voznika tovornjaka Do-rijana Čoka iz vasi Šared pri Izoli. Ta je peljal prek Madžarske v Srbijo medicinsko opremo. V preiskovalnem postopku so za umor osumili 45-letnega državljana BiH Žarka Pelemeša, ki se je svojčas zadrževal v Velenju. Gre za starega znanca naše policije, kajti zaradi ilegalnega prehajanja meje so ga pred časom prijeli in prijavilu tožilstvu, nakar mu je soboško okrožno sodišče izreklo kazen izgona iz države za obdobje treh let. Domnevni storilec je na begu, zato tudi še ni znan motiv uboja. Maščevanje? Kaj pa javni red in mir? Letos je veliko veliko manj pokalo kot v prejšnjih božično-novo-letnih (in trikraljevskih) praznikih. Glede na praznično razposajenost (in prijateljevanje z alkoholom) niti ni bilo veliko kršitev javnega reda in miru, zato tudi ni bilo veliko policijskih intervencij. Med 29. decembrom in 6. januarjem so pomurski policisti opravili vsega skupaj 26 posredovanj, do iztrezni-tve pa so pridržali le dva.vročekrvneža: enega 29. decembra, drugega pa na Silvestrovo. S 1. januarjem 1997 bo spremenjena telefonska številka 92. s POKLIČITE 113 Poroke V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Jožef Perša, tesar, iz Pertoče in Martina Novakovič, šivilja, iz Nor-šinec; Franc Kološa, kmetovalec, iz Gorice in Danica Fartek, kme-tovalka, iz Pečarovec; Zlatko Šarkezi, delavec, iz Serdice in Mihaela Prepelič, vrtnarka, iz Družbinca; Avgust Mlinarič, tekstilni delavec, iz Bratonec in Marija Ritlop, gospodinja, iz Bratonec; Miki Cener, obdelovalec kovin, iz Černelavec in Danica Cipot, gimnazijska maturantka, iz Černelavec; Bojan Lukač, študent, iz Dokležovja in Greta Kramberger, delavka, iz Murske Sobote; Drago Lebar, natakar, iz Murske Sobote in Jelka Vitez, natakarica, iz Nemčavec; Kristijan Jambrošič, strojni tehnik, iz Benice in Svetlana Petrovič, dijakinja, iz Bakovec; Franc Kojek, vodja vlaka, iz Bakovec in Liljana Fujs, profesorica gospodinjstva in tehnike, iz Veščice; Andrej Kalamar, arhitekt, iz Murske Sobote in Barbara Matul, arhitektka, iz Ljubljane; Robert Gabor, pek, iz Satahovec in Aleksandra Ovsenjak, trgovka, iz Mlajtinec; Milan Šalamon, sobo-pleskar, iz Slovenj Gradca in Branka Rojak, delavka v šivalnici, iz Slovenj Gradca. Čestitamo! Triinšestdeset zavrnjenih tujcev Ob koncu starega leta je bila na mejnih prehodih sicer velika gneča, ki so jo ustvarjali zlasti ljudje, ki so šli čez mejo nakupovat, in tisti, ki so prišli z druge strani k nam, da bi v kakem hotelu preživeli praznike. Manj pa je bilo potnikov iz oddaljenih držav, zato tudi manjše število zavrnjenih tujcev. V zadnjih treh dneh starega in v šestih dneh novega leta so tako zavrnili le triinšestdeset tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Gre predvsem za ljudi, ki niso imeli (dovolj) denarja. Ilegalno čez mejo V jutranjih urah, 4. januarja, so lendavski policisti prijeli državljana Romunije in Alžirije, ki sta ilegalno prestopila madžarsko-slovensko mejo. Prepeljali so ju v izpostavo prehodnega doma za tujce v Prosenjakovce, kjer bosta počakala na izročitev madžarskim oblastem. Vlom v trgovino V noči z 28. na 29. december je nekdo vlomil v zasebno trgovino v Kraščih na Goričkem. Odnesel je manjšo količino živil in s svojim ravnanjem povzročil za 15.000 tolarjev škode. Požar v Puconcih Pet minut potem, ko je ura odbila slovo od starega leta, je iz neznanega vzroka zagorelo na ostrešju gospodarskega poslopja F. S. v Puconcih. Gasilci so bili hitri in pogasili začetni požar, tako da ni večje škode. Gostilničar s pištolo Tretjega januarja so policisti zasegli Nedju K. iz Otovec pravo pištolo in dva nabojnika ter plinsko pištolo s tremi naboji. Ne za prvo in ne za drugo ni imel orožnega lista. Policisti so ga obiskali, ker naj bi z neprijavljeno pištolo »opozorilno« streljal v zrak. Š. S. Anton Martin Slomšek - škof, ki je tudi pesnil Na svetu lepše ro’žceni... En hribček bom kupil... Naš svetniški kandidat Anton Martin Slomšek (1800-1861) ni zaslužen le za preselitev škofije z avstrijskega Koroškega v Maribor, ampak (in to še zdaleč ni vse!) tudi za »kovanje« verzov, torej pisanje pesmi, od katerih so mnoge ponarodele. Stavim, da tudi za to, ki ste jo pravkar prebrali, malokdo ve, da jo je napisal prav A. M. Slomšek! Sem pa prepričan, da je med našimi bralci le malo takih, ki pesmi ne bi znali na pamet, saj je znana »pivska« melodija. Tudi v teh prazničnih dneh sojo oziroma jo bodo še zapeli v marsikateri veseli družbi. En hribček bom kupil, / bom trte sadil, /prijatije vabil, / še sam ga bom pil. // Tam gori za hramom, / en tersek stoji; / je z grozdjem obložen, / da komaj derži. // Že čriček prepeva, / ne more več spat; / v trgatev veleva, /spet pojdemo brat. // Konjički škrebljajo / in voz jo težko, / ker Vince peljajo, / ki je močno sladko. // Prelepo rumeno, / ko čisto zlato. / Le pijmo pošteno / pre-žlahtno blago! Le pijmo pošteno, prežlahtno blago. Pesnik seveda misli na vino, ki naj ga ne bi »lokali«, ampak pili »pošteno«, torej ne zlili vase naenkrat cel kozarec, ampak počasi, po požirkih in ob tem - uživali. Mi, Prekmurci, Prleki in Slovenskogoričani, ki smo sami vinogradniki, dobro vemo, koliko znoja je treba preliti v vinogradu (in koliko nas obdelava stane v denarju), zato nam mora biti ta kapljica - sveta, še posebej pa ta, ki smo jo pridelali v Gospodovem letu 1996. Sloven 'c Slovenca vabi: / Če se ti pit' ne gabi, / tak pridi v gor'co k nam, / smo dobre volje tam! // Bomo eno zapeli, / da bomo vsi veseli; / vsa žalost naj neha, kder vince je doma. // Visoke so gorice, / in žlahtne so tertice, / ki pri nas rastejo, / nam vince dajejo. / / Vinograd obdeTvati, / Slovenca vsak mora znati; / kdor delal prav ne bo, / naj pije le vodo! // Tud’ terte se solzijo, /preden vince rodijo; / naj tudi se poti, / kdor vince pit’želi. // Po pameti ga pijmo, / da pamet ne zgubimo; / kak ’ gerdo bi pač b 'lo, /ne znati kam domo! // Kdor vince prav zavživa, / veselje v sercu vliva; / če serce dobro ni, / ga vince le skazi. // Zdaj kupice nalijmo, / na zdravje tvoje ga pijmo, / ki povabil nas, / da nam je kratek čas!//Napij še ti zdravico, /za družbe veselico! / Če prazen bo bokal, / boš pa za dru 'ga dal! Anton Martin Slomšek seveda š svojimi pesmimi ni spodbujal pijačevanja, ampak si je želel, da ljudje ne bi le pili, ampak tudi kaj zapeli. Zadel je v polno, kot pravijo, kajti njegove pesmi je tolikokrat slišati v veseli družbi. Sestavil je tudi pesem Najboljše vince za otroke, v kateri seveda ne »popularizira« vina, pač pa ... Najboljše sladko vince / za deco belo je: / izpod pečevja zvira, / prelepo sveti se. // Po logu tiho teče, /živinco napoji. / Tud’ptičica brez plače /si žejo ugasi. // Od tega vinca glava / bolela te ne bo; / telo bo tvoje zdravo / in spanje prav sladko. //Je čista voda zdrava / za deco majheno. / Tak mislim, da starejšim / tud škodovala ne bo. Ni lepšega darila... »Ni lepšega darila ne dražjega spomina ne večjega veselja, kakor je domača pesem,« je zapisal Slomšek. »Ljubezen in veselje do pesmi in petja je Slomšek prejel v domači hiši od svoje matere. Ob nabožnih pesmih mu je kot otroku razlagala osnovne verske resnice in ga učila spoznavati Boga Stvarnika iz narave. Ob materi se je že v mladosti naučil razumevati govorico narave in poslušati pesem stvarstva. Polje, vinogradi, gozdovi, vsaka bilka, vse gaje nagovarjalo in on je odgovarjal s pesmijo. Ko se je v Celovcu pripravljal na duhovništvo, seje posvečal tudi petju in pesništvu. Vedel je, da kot duhovnik ne sme priti med slovenske vernike brez pesmi. Kot kaplan je otroke učil prepevati v nedeljski šoli, zbiral je besedila in melodije starih ljudskih pesmi in tako marsikatero pesem rešil pozabe,« piše mariborski škof dr. Franc Kramberger v brošuri, ki jo Ansambel Slovenija podarja kupcem njihove kasete in CD-plošče, na katerih so »najlepše Slomškove pesmi«. Te so sicer pred nekaj leti izšle ... kot je ta vinska trta, pozimi spi, polet’ cveti, v jesen sode nataka. Te druge rož’ce tud’, cveto, nobena ni tak’žlahtna, en čas cveto, se posušo in minejo brez sadja. Po hribih je nasajena, od sončeca obsjana, od kmetiča obrezana, od Jezusa darvana. Nobene svete maše ni, da bi ne b’la darvana, nobene dobre volje ni, da bi ne b’la spoštvana. Naše srce razveseli, povzdigne nam veselje, tud’ slabim svojo moč deli, tolaži naše želje. Otrokom sladko grozdje da, možem pa dobro vino, za vsakega veselje 'ma, zato jo vsi častimo. Kak’ sladko je, pokus’mo zdaj od vinske trte piti! Bog ji že tudi za naprej obilno daj roditi! tudi pri Slomškovi založbi v Mariboru. Gre za ponatis izdaje iz 1876. leta, v katerem so razvrščene v poglavja: Pesmi veselih otrok, Pesmi za kratek čas, Poštene zdravičke (tri ste že prebrali, morda zabrundali ali celo zapeli?), Basni in prilike, Različne pesmi in Pobožne pesmi. Zelo znana je pesem Kde sem doma, ki pa ni v poglavju pobožnih, ampak v poglavju pesmi veselih otrok. V nebesih sem doma. / To glasno pravita / mi zemlja in nebo, /in vsaka stvar lepo. // K nebesih sem doma: / Nisem tega sveta,- / nebes se veselim, / v nebesa prit’ želim. // V nebesih sem doma: / To glasno pričata / mi solnce, mesec bled, / in vsake Na večini slik je Anton Martin Slomšek upodobljen kot mož v zrelih letih, tale pa ga prikazuje v mlajših letih, ko je napisal največ pesmi. zvezde sled. // V nebesih sem doma: / Kder družba 'zvaljena / se skupaj veseli / in k sebi me želi. // V nebesih sem doma: / Svet sreče mi ne da, / za me vsa zemlja le / dežela ptuja je. // V nebesih sem doma: / Tam Jezus krono da, / tam je moj pravi dom, / kder večno srečen bom. »Škof Slomšek je v pesmih izpričal svoj pesniški dar, predvsem pa svojo ljubezen do materne besede in do svojega slovenskega ljudstva. Tudi z njimi je želel poučevati in vzgajati... Slomškove pesmi so ali povsem izvirne ali pa očiščene narodne pesmi, nekatere pa so tudi prevedene ali prirejene po raznih ljudskih in nemških predlogah. Slomšek v svojih pesmih ni težil za umetniško dovršenostjo, temveč se je z njimi hotel približati ljudstvu in ga spodbujati za vse dobro in lepo. Prav zato so mnoge njegove pesmi ponarodele, zlasti tiste, ki jih je ljudstvo pogosto pelo. Slomšek sam je svojim pesmim rad dodajal napeve, uglašali pa so jih tudi drugi skladatelji.« (Stanko Janežič, Izbrane pesmi, 1991) Preljubo veselje, oj kje si doma?/ Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca?/Po hribih, dolinah, za tabo hitim, / te videti hočem, objeti želim. // Te iščem po polju, kjer rožice cveto, / po logu zelenem, kjer ptičke pojo; / pa ptičke vesele in rožice vse / le 'majo veselje • za mlado srce. // Le eno veselje še čaka na mene, / v presrečni deželi, kjer mlado je vse, / trpljenje v taisto de želo ne zna, / le tamkaj je pravo veselje doma. Le predi, dekle predi... Nadaljujmo s kratkim orisom Slomškovega delovanja, kot ga je strnil dr. Franc Kramberger! »Ko je sprejel službo duhovnega voditelja v celovškem bogoslovju, je mlade bogoslovce sam učil petja in z njimi sodeloval pri orkestru v zavodu. Kot šolski nadzornik je naročal učiteljem, naj se temeljito izučijo petja in glasbe ter v tej umetnosti naj izobražujejo mladino. Pesem je izraz klture, duha in srca vsakega naroda ... Kot škof je v Celju ustanovil glasbe no (orglarsko) šolo, iz katerej izšla vrsta znanih skladatlejev in voditeljev cerkvenega in ljudske ga petja pri nas. Mnoge njego« pesmi so postale last ljudstva, k jih še danes poje v cerkvi meJ obredi ali doma pri delu, ob dre žinskih in sploh ljudskih obl čajih.« Le predi, dekle predi, /prav tanko nit naredi, / da se ne bo krt ličila/in tud’ne tkalcu trgala.! dr, dr, dr, dr, dr, dr. // Poštena '! predica / in stara je pravica, /& tisto dekle kaj velja, / ki krilo t svoje preje 'ma, / ki krilo iz svoji , preje 'ma, / dr, dr, dr, dr, dr. /I Le predi prav vesela, / boš le/: pesmi pela, / kolovrat pojde ral okrog, / bo tekla lepša nit d rok, / bo tekla lepša nit od roki dr, dr, dr, dr, dr. //Boš tanko uk storila, /glej, da se ne boš sporu nila, / kako življenje rahlo jed ki kakor nit pretrga se, / ki ki' kor nit pretrga se, / dr, dr, dr, A dr. Ste vedeli, da je tudi ta pese® ki jo tako rade prepevajo ljudske pevke, Slomškova? Verjetno, da na to niti pomislili niste. Drugače pa pesem seveda poznate ko pa je tako pogosto slišite, zlat* ob raznih kmečkih opravilih, n’ primer ob luščenju koruze, »česanju« perja ...; najpogosteje Pa seveda tam, kjer se zberejo starejše ženske, ki se ščasoma naveličajo opravljanja in naposled -zapojejo. Verza:«... da tisto dekle kaj velja, ki krilo iz svoje preje ’ma,« zdaj seveda ne smemo ta' zumeti dobesedno, ampak ko' prispodobo za pridnost (doto si sama zasluži in ni ji treba čaka® da bi jo kupili starši). Je pa tudi res, da je dandafl-šnji moderno tudi doma narejeno blago. Pride pa tudi čas, k« človek delo odloži. O tem Slo®" škova pesem Praznik za delavnikom. Preljubi praznik prišel si, / kak sl te veselimi / Počitek si prinesel mi, / lehko se ohladim. / Tud živinca se te veseli, / in hvali Stvarnika, / ki nje pozabil ni, / da N počivala. // Kak' dober večni' Oče je! / Oh, da bi bil spoznani/ ■ On v šestih dneh je vstvaril vse, /1 počival sedmi dan. / In sedim I dan sije izbral, / naj bi počivali I / in nam ga dal, / da b’ Njemu I služili! // Veliko moram sicer terpet’, /pogosto se potim; / kaj | čem sirotej pa začet?/ Vse voljn0 | poterpim, / saj vse en časek l( l terpi:/za tem življenjem tam! I se začne v dolgi večnosti /tud I večni praznik nam ... No, za nami so prazniki, k° smo se večinoma sprostili, vendar tudi zdaj, ko smo spet poprijeli na delovnem mestu, moramo najti tudi čas za svojo dušo, kot pravimo. Morda s kako Slomškovo ponarodelo pesmijo, še posebej, 66 se nam potoži po zlatih časih; Naj bodo to verzi pesmi Zlat* čas. Oj, zlati čas! / Minuta, ki minila' / ne bo se povernila; / kar časa zamudiš, / ga za vekomaj 'zgU' ' biš. / Oj, zlati čas! /Jev mladik j letih setev, / bo v starih dobra žetev; / če pridni bodemo, / nam I nikdar žal ne bo. // Oj, zlati čas’ I / V mladosti kdor praznuje, / na | stare dni 'zdihuje: / lenuha bral \ je glad / in potepuha tat. // Oj' I zlati čas! / Le danes si pomagaj' \ /na jutre na odlagaj;/ne veš, d j doživiš, / kar danes zamudiš. // Oj, zlati čas!/Kdor čas svoj pral oberne, /s čednostjo se ogerne;/ lepota sivih las /je prav obernen čas. Čas prav »oberniti« sem skušal I tudi spodaj podpisani, zato sefi1 pripravil to, kar ste pravkar pr6' | brali. I ŠTEFAN SOBOČAN S 1. januarjem 1997 bodo telefonske Številke 93 - gasilci 94 - reševalci 985 - center xa obveščanje ZDRUŽENE V ENOTNO ŠTEVILKO POKLIČITE 112 vestnik, 9. januar 1997 25 estnik Pogovor z Miranom Gyorekom Vi ste oh sestopu s predsedniškega mesta izstopili tudi iz stranke? Program SDS je samo na papirju Po vsem tem sem se odločil odstopiti. Ne nameravam vstopiti v nobeno stranko. Kot kandidat za župana nameravam marca nastopiti kot neodvisen, to se mi zdi mnogo primernejše in lažje. Podporo nekaterih strank pa imam. Svoje nestrinjanje ste najbrž povedali tudi Janši. To sem povedal na dveh sestankih. Po objavi v Delu pa je Janša izrazil ogorčenje in so me začeli ignorirati. Pri Janši je na- Po programsko-volilni konferenci soboške socialnodemokratske stranke v drugi polovici decembra sta s funkcij odstopila predsednik občinske SDS Miran Gydrek in Podpredsednik Ludvik Sukič. mreč tako: si naš ali si proti nam, še huje, kot je bilo nekdaj v partiji. To pa zame ni demokracija. Če imam namreč drugo predstavo o načinu delovanja stranke v Prekmurju, to še ne pomeni, da sem proti SDS. Če ne bi sami odstopili, bi vas Slavica in Franc Senekovič iz Spodnjih Ivanjec kmetujeta že 30 let Vesela sva, da imava naslednika Nekdaj je kmet dajal graščaku desetino, danes pa mu desetina komaj ostane Slednji je za Vestnik zanikal, da bi bilo potrebno njegovemu dejanju Pripisovati poseben pomen, saj naj bi šlo zgolj za vnaprej dogovorjen od-siop. Zakaj pa je z vodilnega mesta odstopil Miran Gybrek, zakaj se je Poslovil od stranke in ne nazadnje zakaj bo kandidiral kot neodvisni kandidat na marčevskih volitvah za župana in kdo se zdi bivšemu SDS funkcionarju najprimernejši mandatar in kaj meni o desnem bloku in “pomladniški koaliciji«, je za Vestnik povedal nekdanji član in nekdanji Predsednik lokalne SDS-scene. Sestopili ste s funkcije predsed-n'ka občinske SDS. Številnim se Pojavlja vprašanje, zakaj? , dejansko je prišlo do notra-nJega spora v občinskem vodstvu franke. Imeli smo program, ka-0 naj bi stranka delovala, kak-imidž naj bi imela. To je bil DS-program, usmerjen predv-sem v reševanje socialne proble-matike, nezaposlenost itd. Po Volitvah, po Sukičevem in Šif-arjevem porazu, je začel Šiftar Znotraj stranke na neki način kr-sit! »pravila igre«. seje zalomilo? Nekako je prišlo do razkola. ud* moj odstop je bil videti dru-Sače, kot je bilo načrtovano. Za andidiranje za župana smo se ■ ogovorili, da bo nastopila naša atranka s svojim kandidatom, kar Je bilo že pred parlamentarnimi mdvami na enem od koordina-C1Jskih sestankov povsem slučajno dogovorjeno tudi z Janšo, andidat naj bi bil jaz, predvsem zato, ker so mi javnomnenjske raziskave najbolje kazale. Nihče Pa ni računal na to, da se bo Šif-ar Po izgubi na volitvah začel našati drugače, rušiti dogovore 'skati varianto skupaj z Iju-sko stranko in krščanskimi de-°krati, ki naj bi podprli njego-0 kandidaturo. Torej tri stranke a volitve z enim kandidatom. t °j® iluzorno. Hkrati pa še zdaj 2 n> trdna strankarska naveza, ato sem se odločil za solo pot, a°bremenjeno z direktivami, ki 1,1 narekuje stranka iz centra. Je bilo z najvišjega vodstva deli-‘rano, kdo bo in kdo ne bo v effi okolju kandidiral? Janša se je vmešal, ker je bilo ec kandidatov. Sam sem odsto-1 °d kandidature, ker sem se n- ločil, da bom deloval na lokal-ravni. Takrat sta ostala v igri Zel tar *n Rezultat Je bil 0 slab, pod pričakovanji. Umaknil sem se tudi, ker se s tezami Janše v zadnjem času d'sem več strinjal. Stranka ima je °er Program, ampak program lii ?apir’ t° so besede, želje, ob-“e- Tudi druge stranke imajo °oobne programe, SDS-ovski se najbolj razlikuje od LDS-ov-e8a. Zelo malo je razlik npr. I^ed ZLSD in SDS, toda na ža-st sta Kocijančič in Janša na -*učnih bregovih. Verjamem, da to b’ bll° njiju, potem bi bila ^•ahko ena, močna sociaidemo-atska stranka po evropskem v°ru, kot je npr. v Avstriji in pemčiji. Pred nekaj leti so bili t eKmurci prvi, ki so imeli obču-st za socialdemokracijo. Prepro- ’ nekaj tisoč Prekmurcev je za-p°slenih v Avstriji, Nemčiji, ’n tam so na 'astni koži Ps'li, kaj je evropska socialde-Stranka seje v zadnjih m oddaljila od začrtanih pro-e^JPskih ciljev in šla, kot sem že Krat izjavil, preveč v desno. Kaj za vas pomeni desno? Desno in levo v Sloveniji sta dejansko drugače razumljeni kot v svetu. Desno je reakcionarno, kar je proti spremembam, levo pa tisto, kar je za spremembe v pozitivnejši smeri. Naši politiki delijo stranke v dva bloka, glede na trenutno razmerje sil. Liberalci kot zastopniki velikega kapitala nikakor ne morejo biti levi. Jelinčičeva SNS kot skrajno nacionalistična, nikakor ne sodi v levi blok. SDS po evropskih normativih nikakor ne sodi v desni blok skupaj s krščanskimi demokrati, ki so vedno predstavljali konzervativno plat politične polarizacije. SDS naj bi vedno pomenila nekaj levega, vsaj levo sredinsko usmeritev. Pri nas lahko trenutno govorimo le o nenaravnih blokih za prevzem oblasti. Dejansko je ta pomladniška koalicija narejena po Janševi želji, v ozadju jo vodi on, in v bistvu gre samo za prevzem oblasti in pri tem gre Janša čez vse. Marjan Podobnik. Preveč banalno se mi zdi, da bi državo vodila dva brata, pa še to iz stranke, ki niti ni zmagala na volitvah. Vendar pa liberalizem v Sloveniji dolgoročno ne more trajati, ker bomo Slovenci prej ali slej ubrali socialnodemokratsko smer, morda ne pod Janšo in ne pod Kocijančičem, pač pa s kom tretjim. Koliko pa je po vašem mnenju SDS sploh uresničevala program, predvsem po tistem, ko je oblast prevzel Janša? Za stranko namreč velja, da je predvsem stranka enega človeka. SDS v parlamentu s štirimi poslanci ni imela možnosti uresničevati svojega programa. Če vrgli iz stranke? Ne, tako hudo pa se v tej stranki spet ne dela. Takšni primeri so sicer bili v Trbovljah pa Mariboru. Vendar pa je bilo v mojem prejšnjem odboru precej razumnih ljudi. To, da Šiftar doživlja te travme zaradi neuspeha na volitvah, to je kvečjemu izbilo sodu dno. Zaradi tega pa me iz stranke zagotovo ne bi izključili. Konec pa bi bilo najbrž z vašimi funkcijami. Ja, vendar nisem imel velikih ambicij. Kakšen vpliv na delitev funkcij na lokalni ravni ima Janša in ali mu kaj takšnega omogoča npr. strankarski statut? On lahko nastavi, kogar hoče. Po statutu nima te pravice. Je pa jasno, daje sposoben napraviti programsko-volilno konferenco in jo izpeljati tako, da je mimo vseh statutov in strankarskih aktov. kot se je npr. zgodilo v Trbovljah, in tako, kot mu ustreza. V Ljubljani pa ima trdno vse na povodcu, okrog sebe same zveste ljudi. To je homogena, trdna stranka, ki jo drži Janša. Če njega ni, je vprašanje, kaj bi bilo s stabilnostjo stranke. Kaj pa je SDS storila na lokalni ravni? Sodelovali smo v mestnem svetu, dostikrat smo bili pobudniki Zima je čas, ko je na kmetih nekoliko manj dela kot v drugih letnih časih. Tako je tudi na kmetiji Slavice in Franca Senekoviča. Gospodarita na trdni kmetiji, ki je nastala že v prejšnjem stoletju. Senekovičevi so zelo zgovorni in človek, vešč pisanja, bi lahko mimogrede napisal roman. No, mi pa se bomo zadovoljili le s predstavitvijo kmetije. Gospodinja Slavica, rojena Vogrin, po domače Pekova, se je v tej hiši rodila 1932. leta. V družini je bilo sedem otrok. Kmetijo so starši namenili njej in poročila se je s kmečkim fantom Francem Senekovičem iž Spodnje Ščavnice, rojenim 1939. leta. Zdaj, po več kot 30 letih skupnega življenja in gospodarjenja na 10-hektarskem posestvu, ugotavljata, da sta bila uspešna gospodarja in še kar srečna zakonca, ki sta spravila do kruha, kakor pravimo, tudi svoje tri otroke. Vesela sta, da seje najstarejšin sin Drago, rojeif 1966. leta, odločil za prevzem kmetije.Ta nam je povedal: »Kmetujem, ker me to veseli. Sedaj še gre, ker sta starša še pri močeh, ko je največ dela, pa nam pomagata sestra in brat. Zadovoljen sem, da imamo dovolj mehanizacije, med drugim tudi štiri traktorje z od 25 do 72 konjskimi močmi. To je sicer preveč za tako kmetijo, a kaj ko pa smo jih kupovali postopoma glede na gmotne zmožnosti in potrebe ter vedno močnejše. Škoda bi jih bilo prodati. So pa tudi koristni: če se kak traktor pokvari, lahko takoj ,zapre-žemo’ nadomestnega. Vesel sem, da mi starša zaupata in tako družno skrbimo za napredek kmetije.« Franc Senekovič in sin Drago pri živini v sodobnem hlevu. - Fotografija: L. Kr. Zanimalo nas je, kaj mladi kmet meni o težavah, čez katere Izjava za javnost Volilna konferenca 00 SDS Murska Sobota je na svoji seji dne 18.12.1996 načrtovala po vnaprej predloženem dnevnem redu razpravo o referendumskih rezultatih v MO. Le-ta se je razvila tudi v ponovno oceno rezultatov državnozborskih volitev v Prekmurju. V obeh primerih so člani ugotovili, da pričakovanja niso bila dosežena. Za boljše delo v prihodnje sta zato predlagani oživitev aktivnosti 00 SDS Murska Sobota ter uvedba novih oblik dejavnosti na terenu. Nobena beseda pa ni bila izrečena o delovanju stranke ali njenega predsednika Janeza Janše na državni ravni. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o določitvi kandidata SDS za župana MO Murska Sobota. Izoblikovali sta se dve mnenji: manjša skupina članov je zagovarjala stališče, da bi takoj določili kandidata, večina pa je podprla predlog, da bi na konferenci določili le merila za izbor kandidatov. Predsedstvo.00 SDS naj bi po teh merilih evidentiralo možne kandidate, ki bi jih na naslednji seji potrdili oz. izbrali dokončnega kandidata. S potekom in rezultati razprave ni bil zadovoljen takratni predsednik 00 SDS Murska Sobota g. Miran Gyorek, ki si je sam žele! zagotoviti takojšnjo in dokončno kandidaturo stranke za župana MO Murska Sobota. Ker ni dobi! dovolj podpore, je predlagal umik te točke z dnevnega reda in predlog so člani večinsko sprejeli. Zamenjava predsednika in podpredsednika 00 SDS ni bila na dnevnem redu, temveč je bila ta točka na predlog podpredsednika g. Sukiča uvrščena kot razširitev dnevnega reda. G. Miran Gvorek in g. Ludvik Sukič sta nepreklicno odstopila s funkcije predsednika oz. podpredsednika z obrazložitvijo, da je njuna odločitev posledica ugotovljenih nezadovoljivih rezultatov dela odbora. Nobeden od njiju -na seji ni omenil izstopa iz stranke. Izjave prejšnjega predsednika, ki jih beremo v raznih časopisih, nas presenečajo. Če so zapisi novinarjev resnični, razlaga g. Miran Gyorek stvari, o katerih na seji sploh nismo govorili in v tem smislu zadev nismo omenjali niti kdaj prej. Kaj je s svojimi izjavami želel doseči, ve verjetno le sam. Predsedstvo 00 SDS M. Sobota tolikokrat tožijo kmetje. »Danes je nemogoče kmetovati brez kapitala, denar na kmetijo pa ne priteka enakomerno kot pri tistih, ki hodijo v službe. Po drugi strani pa imamo tudi kmetje mesečne izdatke. Ne rečem, da smo lačni, bog ne daj, kaj takega, toda dobro je treba obrniti vsak tolar. Stroški in dajatve so pač visoki. Takole bi rekel: Nekdaj je moral kmet dajati desetino, danes pa mu desetina komaj ostane! Ker hočemo preživeti, se moramo pač prilagajati. Pravzaprav pa je boj za življenje povsod, kako bi ne bil tudi na kmetih!« Ampak tudi drugi gredo čez vse. Jim drugega ne preostane. Ko si prideta nasproti dva takšna, kot sta Janša in Drnovšek, potem tukaj odpadejo vsa načela, vsa politična etika, tudi povezava s hudičem jima ne bi bila odveč. Za 46. glas sta obe strani pripravljeni iti prek sebe, in če bo potrebno, plačati tudi milijone mark. Kdo bi bil po vašem najprimernejši mandatar? Glede na to, da zdaj strankarsko nisem omejen, in glede na kader v Ljubljani je po mojem še vedno Drnovšek, z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi koraki mi zbuja več zaupanja kot pa npr. bodo pomladniki prevzeli oblast, bomo videli, koliko bodo lahko uresničevali svoj program. Vendar pa o tem močno dvomim, zaradi nenaravne koalicije s krščanskimi demokrati bo prišlo do velikih razhajanj. Mislim, da ta koalicija ne bo vzdržala. Za SDS bi bilo v takšnih okoliščinah skorajda bolje biti v opoziciji, pri naslednjih volitvah pa poskušati dobiti večjo podporo volivcev. Pričakovali smo večjo podporo, vsaj drugo mesto. Uspelo je Podobniku z njegovo zmernostjo. Janša je preveč agresiven, preveč skrajen. Slovenci pa se bojimo velikih pretresov in sprememb. projektov, aktov. So vam to diktirali z vrha? Ne, vse je bilo bolj ali manj na ravni našega vodstva. Zakaj ostajate v politiki? Meni politika ne pomeni eksistence. Sem rojen Sobočan in moški v mojih letih hoče prispevati tudi k oblikovanju lokalne politike, sooblikovati mesto za našo generacijo in zanamce in edina pot je prek politike. Od politike ne pričakujem finančnih koristi. Verjetno pa se vsak človek želi uveljaviti na določenem področju. Jaz v politiki. Pogovarjala se je AMNA POTOČNIK Senekovičevi ne pozabljajo na zasluge svojih prednikov. Hiša, v kateri prebivajo, je mogočna. Zgraditi jo je dal 1910. leta Slavičin stari oče (dedek). Tudi v tistem času so sosedje tekmovali med seboj. Dedek naj bi sosedu zabrusil: »Postavil bom tako visoko, da bom videl prek tvoje!« In tako je tudi storil. Še danes stoji na trdnih temeljih. Hiša je spomeniško zaščitena. Čez čas bodo na novo uredili pročelje. Ob kmečki hiši pa sedanji lastniki niso pozabili na posodobitev gospodarskih objektov. »Goveji in svinjski hlev smo postavili v nekaj zadnjih letih. Skoraj vsa dela smo opravili v lastni režiji oziroma družinski člani. V govejih hlevih imamo 40 živali in dnevno oddajamo 120 litrov. Krave imamo pravzaprav predvsem zato, da pridemo do telet za nadaljnje pitanje. Samo zaradi mleka jih ne bi imel, ker je preveč dela, mleko pa je prepoceni. Reja goveje živine je naša glavna dejavnost. Svinj pa redimo le toliko, kolikor hrane pridelamo zanje. Že nekaj let sejemo po dva hektarja sladkorne pese, da tako laže finančno shajamo,« je povedal Franc Senekovič. Dodal je še, da ima v novejšem času precej zaslug za uspešno pridelavo in rejo sin, ki se je šolal na srednji kmetijski šoli. »Danes mora biti kmet šolan, čeprav tudi izkušenj starejših ni za zanemariti,« je dodal. Mi pa povejmo še tole: gospodinja Slavica še vedno peče kruh, pa naj bo črn ali bel, v domači krušni peči. Pokazala nam je tudi košarice, v katere daje krušno testo, da v njih vzhaja. Kakih težav pri peki pa nima, kajti -tako je zatrdila - današnje moke so kakovostne. , „ ■ RADENCI - V Občini Radenci nameravajo natančno določiti, kateri odseki cest bodo imeli »status« lokalnih javnih cest, kar bo pomenilo, da bo občina zanje posebej skrbela (za vzdrževanje, posodobitev, zimsko pluženje idr.). To naj bi bili naslednji odseki: Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci, Dragotinci-Okoslavci, Spodnja Ščavnica-Okoslavci, Hrašenski Vrh-Murščak, Janžev Vrh-Kapela, Kapela-Rožički Vrh, Kape-la-Hrastje - Mota, Hrastje - Mota-Biserjane in Rački Vrh-Hrašenski Vrh. Odločitev še ni dokončna, saj bo potrebno proučiti, ali je res dolžnost Občine Radenci, da skrbi za odsek ceste Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci samo zaradi tega, ker je speljana tako, da poteka po robu njihove katastrske občine. Poleg naštetih cest pa bi kazalo v ta krog uvrstiti še odsek Bo-račeva-Janžev Vrh. - J. G. 26 vestnik, 9. januar 1 997 televizijski spored od 10. januarja do 16. januarja PETEK 10. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.15 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.30 Pasje mesto, kanadska nanizanka 9.50 Na robu, ameriška nanizanka 10.35 Ulica čudežev, španski film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.00 Omizje 15.30 Zborovska glasba 16.00 Umetniški večer: Olive Barker 17.00 Obzornik 17.10 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Podarim - dobim 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Planet In 21.35 Raziskovalci National Geographica, ameriška serija 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.00 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 23.35 Policist, francoski film TV SLOVENIJA 2 8.35 Antigona, gledališka predstava 10.30 Ponos Afrike 11.00 Steaps Ahead, jazz 12.35 Aliča, evropski kulturni magazin 13.05 Podoba podobe 13.35 Forum 13.45 Zgodbe iz školjke 14.15 Joshua nekoč in danes, kanadski film 16.10 Možje v modrem, angleška nanizanka 16.40 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.15 Italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka, 1/8 18.05 Dogodivščine iz ZOO 18.50 Skrivnost je v soncu 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Prijateljčka, ameriški film _ 21.45 Govorica telesa z LojzkoŽerdin 22.05 Marjana gre v šolo, dokumentarna oddaja 22.50 Maurice, glasbena oddaja POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Nevami Havaji -12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MAS. H. -13.00 Roseanne - 13.30 Mančurijski kandidat -15.30 POP-30 - 16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz, nanizanka - 19.00 Na zdravje! - 19.30 24 ur -20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X nanizanka - 22.00 Novi Frankenstein, film - 0.30 24 ur - 1.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Govorimo o zdravju - 17.15 Hrvaška danes -18.10 Kolo sreče - 18.40 Računalništvo -19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šw program - 21.30 V iskanju minulega časa, dokumentarna oddaja - 22.00 Pol ure kulture - 22.30 Opazovanja - 23.00 Klub, d. d. - 23.20 Dokumentarni film-0.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.55 Koledar - 13.05 Seinfeld, serija - 13.30 Nove priložnosti, serija - 14.20 Grozljivka -15.20 Tonček in Pikica, nemški film - 16.50 Zvezdne steze, serija - 18.35 Divje srce, serija -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zakon v Los Angelesu, serija - 21.05 Kdo je šef?, humoristična serija - 21.35 Zapni mi čevlje, britanski film - 23.25 Srce zahoda, serija - 0:10 Varuška, ameriški film - 1 .45 Noč košarke TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne-9.10 Športna akademija- 11.05Dallas-12.00 Poročila - 12.05 Posel - 14.00 Poročila -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka -17.40 15 minut - 18.000kno- 19.00 Pravljica -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dallas - 20.55 Nemogoče? - 21.40 Ekskluzivno - 22.00 Kultura -22.15 Na križpotju smrti, ameriški film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.00 Tassilo, nemška serija -16.00 Tam, kjer potoček... - 17.00 Majhen svet, okrogla miza - 17.30 Regionalni dnevniki -17.55 Vreme - 18.00 Skippyjeve dogodivščine -18.30 Vesoljske igre - 19.05 Mestna četrt -19.55 V ateljeju - 20.55 Policijska poročila -21.00 EP v umetnostnem drsanju - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Ozadje - 22.35 Keno -22.50 Iščem ljubeznivi dom, film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Vsi pod eno streho -9.45 Ekipa A - 10.30 Boj svetov - 11.55 VVickie in krepki možje - 11.55 Otroški program - 13.25 Confettie - 14.55 Naša mala farma - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? -18.05 Poslušaj, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Clifhanger, film -22.20 Mad Max II, film - 23.30 Čas v sliki -23.35 Showdown v L A. - 2.50 Osamljeni job TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Dan, ko je začelo deževati, film - 10.35 Bogati in lepi - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Če bi sosedje vedeli, komedija - 14.45 Lipova ulica -15.15 Bogati in lepi- 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19,00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Akti XY - 21.15 Naš svet - 22.05 Čas v sliki - 22.30 Modemi časi - 23.00 Akti XY - 23.15 Zlata Evropa '96 RTL 6.00 Poročila - 6.05 Paradise Beach - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 9.35 Kalifornijski klan- 10.30 Bogati in lepi- 11.00 Vroča nagrada - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Glej, kako razbija! - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopartiy! - 17.30 Med nami - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Pogovor -21.15 Rudijev počitniški šov- 22.15 Life! - 23.15 Happiness-0.00 Dnevnik - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.25 Zlata dekleta SOBOTA 11. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.10 Otroški program 10.20 Ljudska glasbila 10.45 Italijanska restavracija, italijanska nadalje-vanka, 1/8 11.35 Hugo 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.35 Poredna Frida, norveški film 17.00 Obzornik 17.10 V divjini, angleška serija 18.05 Na vrtu 18.40 Hugo 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Reka poje mi, ameriški film 22.15 Zatv+amero 22.30 Odbita scena 23.05 Odmevi, vreme, šport 23.45 Retrospektiva TV SLOVENIJA 2 9.20 Prijateljčka, ameriški film 10.55 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.), prenos 11.50 SP v alpskem smučanju, smuk (m.), prenos 14.30 Dogodivščine iz ZOO 15.15 Roka rocka 16.15 V slogije moč, avstralska nanizanka 16.40 Življenje v računalniški dobi, ameriška serija 17.05 Podarim - dobim 17.25 Košaka NBA 17.55 PEP v rokometu (ž.), Krim Electa: Feren-cvaros 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 80 let Franka Sinatre 21.25 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska serja 22.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.10 V vrtincu 23.40 Sobotna noč POP TV 8.00 Dogodivšččine medvedka Ruxpina - 8.30 Junak akcije - 9.00 Zvezdne steze, risane serija -9.30 Maska - 10.00 Max glick - 10.30 Flipper -11.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka - 12.00 Lois & Clark, nove supermanove dogodivščine, nanizanka - 13.00 Levoroki revolveraš, film - 15.00 Svet športa - - 16.00 Kako zabaven je bil divji zahod, film -17.30 Hokej - 18.00 Prijatelji -18.30 Varuška -19.00 Športni krog - 19.30 24 ur - 20.00 Rt strahu, film - 22.00 Oxfordski blues, film - 0.30 24 ur TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Prizma - 12.00 Dnevnik - 12.20 Zaznamovani s križem, dokumentarna oddaja - 13.00 Cain, španski film - 14.45 Filipovi otroci - 15.20 Briljantina - 16.05 Smerokaz - 16.35 Televizija o televiziji - 17.05 Poročila - 17.10 Zakaj bi bilo to nenavadno? - 17.30 Parlaonica - 18.15 Potujemo po Hrvaški - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ptica na žici, ameriški film - 22.20 Tudi to sem jaz, šov program - 23.20 Opazovanja - 23.50 Polnočna premiera: Bivalni prostor, ameriški film TV HRVAŠKA 2 16.00 Koledar - 16.10 Zakon v Los Angelesu -16.55 Alpe-Donava-Jadran -17.30 Mladi Indiana Jones, serija - 18.20 Dokumentarni film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Grozljivka -21.15 Neskončno potovanje, serija - 22.20 Dosjeji X, serija -23.10 Zlati gong, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.05 Nepričakovano potovanje -12.00 Poročila- 12.10 Stara Evropa- 12.30P0-novitve - 13.50 Dandanes - 14.30 Odgovarjamo na telefone - 14.45 Živo morje - 15.15 V uniformi, madžarski film - 17.00 Štorije - 17.10 Naprsne table - 17.40 Za boljši jezik - 17.55 Panorama- 18.30 Kolo sreče- 19.00 Pravljica- 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Deklamacija - 20.10 Vojak Benjamin, ameriški film - 22.00 Nočni program TV MADŽARSKA 2 7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje - 11.00 Borilni športi - 11.30 Kamera v nahrbtniku - 12.30 Evangeličanski duhovnik Janos Koppany - 13.05 Zmagovalci in poraženci, serija - 14.05 Gozdarska hiša Falkenau, serija - 15.00 Operete - 15.35 Kratki filmi - 17.00 Šport - 19.00 Familija - 19.40 Varstvo mest - 20.20 Domači portreti - 20.45 Krtač-ni odtis - 21.15 EP v umetnostnem drsanju -22.20 Gospod general, španski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.50 Disneyev festival -10.50 Bli_nky Bill - 12.05 Hany in Hendersonovi - 12.25 Življenje in jaz - 12.50 Kalifornijski klic v sili - 13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel-Aira - 14.25 Blossom - 14.45 Sea Ouest -15.30 Beverly Hills - 16.15 Melrose Plače -17.05 Savana - 18.30 Šport - 19.00 Na svidenje v magičnem krogu - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Pleše z volkovi - 0.00 Principi zabave, komedija - 1.35 Shovvdovvn v L. A. TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Jesti po polnoči - 9.30 Srcesveta- 11.25 Oblak med zobmi - 13.00Čas v sliki - 13.10 Luč ljubezni, film - 14.45 O sole mio, komedija - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Koncert s Hansijem Hinterseerom - 22.05 Napačni Jacobson, komedija - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Flirt s smrtjo, grozljivka - 1.30 Pogledi s strani - 3.05 Šport -3.30 Lepa Lili, film RTL 5.30 Otroški program - 8.30 Disneyevteam -11.05 Pcvver Rangers - 12.20 Salty, noski levček -13.10 Polna hiša - 14.00 Princ iz Bel-Aira -14.25 Nanny - 14.55 Grozno prijazna družina -16.50 Melrose Plače - 17.50 Central Park West -18.45 Poročila -19.10 Eksploziv -20.15 Soun-dmix šov - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Juggerji, film - 1.35 Melrose Plače - 2.20 Poročila - 3.15 Beverty Hills -4.00 Central Park West - 4.45 Princ iz Bel-Aira -5.30 Risanka NEDELJA 12. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 8.15 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 8.40 Živžav 9.30 Na vrtu 9.55 Nedeljska maša 11.00 Podobe narave, kanadska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 14.05 Planet In 15.35 Alina, kanadsko-belgijski film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.40 PO domače 18.35 Naravni parki Slovenije 19.10 Risanka 19.15 Lato 19.30 Dnevnik 19.55 Zrcalo tedna 20.15 Novoletni 3x3, prenos 21.50 Rondo kviz 22.10 Intervju 23.00 Odmevi, vreme, šport 23.20 Dvakratna smrt, nemški film TV SLOVENIJA 2 8.55 Retrospektiva 9.55 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. tek 10.55 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž.) 12.55 Slalom (m.), 2. tek 14.00 Oddaja za mlade 14.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke 15.40 V slogi je moč, avstralska nanizanka 16.05 Navihanka, balet 17.45 Smučarski skoki za interkontinentalni pokal 18.15 Dnevnikov turnir v malem nogometu 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Sodnikova žena, španska nadaljevanka, zadnji del 21.05 Alpe-Jadran 21.35 Žive legende iz daljnih dežel, francoska serija 22.00 Šport v nedeljo 22.45 Koncert simfonikov RTV Slovenija 23.55 Alpe-Jadran POP TV 8.00 Pink Panter, risanka - 8.30 Peter pan -9.00 Kapitan Zed - 9.30 Kimba, beli levček -10.00 Reboot - 10.30 Detektivka in pol - 11.00 Radovedna Nancy - 11.30 Kuharske mojstrovine -12.00 Argument - 12.30 Razprtije, nanizanka -13.30 Klic divjine - 15.00 Športni krog - 15.30 Teksaški mož postave - 16.30 Dragulji - 17.30 Mesec nad Paradorjem, film - 19.30 24 ur -20.00 Božič v Connecticutu, film - 21.30 Veleslalom zvezd - 22.00 Hokej - 0.00 24 ur TV HRVAŠKA 1 9.05 Poročila - 9.15 Risanka - 9.40 Skrivnosti svet A. Clarka, serija - 10.10 Otroški program -12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja -13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.45 Skrita kamera -15.15 Oprah Show - 16.00 Portret striptizete, ameriški film -17.35 Poročila - 17.45 Družinski kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Smogovci, serija - 20.50 V sklepni fazi, ameriški film - 22.55 Opazovanja -23.25 Vodnik za dober seks, serija - 23.55 Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriški film - 1.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 11.10 Koledar - 11.20 Skrivnostni svet živali -11.50 Dosjeji X, serija - 12.35 Polnočna premiera, ponovitev - 15.05 Zlati gong, glasbena oddaja - 16.05 Neskončno potovanje, serija - 17.05 Portret Mladena Raukarja - 18.05 National Geo-graphic, serija - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.20 Top šport -22.35 Zakonski pnstan, serija - 23.00 Vidikon, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Črno mesto, serija -10.00 Kabaret - 11.00 Globus - 12.00 Poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00 Znanstveni poročevalec - 15.30 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.00 Odločate vi! - 18.00 Štiristo tisoč dni - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik -20.00 Deklamacija - 20.10 Flamingo, film -21.55 Otto Orban, pesniški portret - 22.40 Glasbena stoletja Benetk TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Posnetki K. Markoja -10.00Tv-magister - 11.00 Šport - 13.00 Poje Katalin Madarasz - 13.30 Svet žuželk - 14.00 Angleško podeželje - 14.30 Novi reflektoor - 15.05 McKenna, serija - 15.55 Kolesa in koraki - 16.40 Festival Kalaka - 17.05 Gimnazija strtih src -17.50 Vreme - 18.00 Halo, svet! - 18.30 Tranzit - 19.00 Pravljica - 19.10 Prodana nevesta, filmska opera - 21.30 Boj za dojenčke - 22.35 Telešport TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.35 WoodyWoodpec-ker - 10.50 En, dva ali tri - 11.15 Dogodivščine Tinnyja Toona - 11.40 Tom in Jeny - 12.00 Poševna glava, komedija - 13.40 Šport - 13.55 Zgodbe s popotovanja - 14.15 Polly, film - 16.00 Winnetou, III - 18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine - 18.30 Šport v soboto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Princ z Zamude, komedija - 22.00 Šport -22.10 Tatort - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Beg v troje, film - 1.25 Moje ime je Gator, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Konfeti, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Ruski medvedi - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati - 14.25 Divje življenje - 15.20 Tam med Alpami - 15.30 Grof, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova ulica -18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki -18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes- 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogled s strani -20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Sosedje -22.10 Kstvari - 1.50 Dober dan Koroška RTL 5.40 Otroški spored -10.10 Maskirani jezdec -12.05 Disneyeva filmska parada - 12.25 Dogodivščine kapitana Granta - 14.15 Ekipa A - 15.05 SeaOuest - 16.05 Hercules - 17.00 Xena -18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Ne z Leom, film - 22.10 Spiegel TV - 23.00 V navzkrižnem ognju - 23.55 Prime time - 0.10 Bojni psi - 0.45 Aljaska - 1.35 Ponoreli policijski revir -3.15 Hans Meiser - 4.05 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer - 5.45 Ekskluzivno PONEDELJEK 13. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.45 Videoring 10.15 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10.40 Dvakratna smrt, nemški film 12.10 Zatv-kamero 12.20 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.40 Rondo kviz 13.00 Poročila 13.05 Hugo 15.00 Ljudje in zemlja 15.35 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček: Promet 17.30 Za otroke 18.00 Po Sloveniji 18.40 Lingo, tv-igrica 19.15 Risanka 19.23 Žrebanje3x3 19.30 Dnevnik 20.10 Tv-konferenca 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmidan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Visoka družba, ameriška nanizanka 22.55 Rajski vrt, mehiški film TV SLOVENIJA 2 9.40 Otroški program 10.50 Postavna oddaja 11.20 Skrivnost je v soncu, angleška oddaja I 11.50 Šport v nedeljo 12.35 Ljudska glasbila 13.00 Raziskovalci National Geographica, ameriška serija 13.50 Obzorja duha 14.20 Koncert simfonikov RTV Slovenija 15.30 Sodnikova žena, španska nadaljevanka, zadnji del 16.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 16.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 17.20 Viper, ameriška nanizanka 18.05 Sedma steza, športna oddaja 18.50 Kaj je novega o meni 19.25 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 20.50 Stoletje ljudstva, angleška serija 21.50 Rokarocka 22.50 Brane Rončel izza odra 0.20 Kaj je novega o meni POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Razprtije - 12.00 Pop kviz - 12.30 Veterinarka - 13.30 Dragulji -14.30 Flipper - 15.00 Max Glick - 16.00 Mulci! - 16.30 Šanta Barbara - 17.30 Na zdravje -18.30 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Univerzalni vojak, film - 22.00 Športna scena - 23.00 Nevami Havaji-0.00 Obalna straža- 1.OO24UT-1.30 POP-30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezenske zveze, serija, zadnji del - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževal program - 15.15 Otroški program - 16.15 Glas domovine - 16.45 Ukovna umetnost - 17.15 Hr-vaškadanes- 18.05 Kolo sreče- 18.40Hrvaška in federacija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Ne pozabi me,tv-film - 21.40 Hrvaška in svet- 22.25 Opa-zovanja - 22.55 Moč denarja - 23.10 Zavijanje, ameriški film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.10 Koledar - 14.20 Vidikon - 15.05 Najboljše leto življenja, ameriški film - 16.40 Aplavz, prosim - 17.35 Mestece Peyton - 18.35 Divje srce, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik-20.15 Prijatelji, serija - 20.45 Petica - 22.00 Obljubljena dežela, serija - 22.50 Koraki, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne -9.10 Športna akademija - 11.00 Dk sneyjeve risanke - 12.00 Poročila - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta, matematika za šolarje - 16.30 Skrivnosti peska - 1 7.05 Civilna korajža - 17.30 Vklopi! -18.00 0veri- 18.10 Begavčki- 18.15Posel' 18.30 Kolo sreče - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Deklamacija - 20.10 Hab, doktor! - 21.00 Tiskovna konferenca Gyule Homa -21.45 Kultura - 22.00 Domovina, serija - 23.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.55 Napoved programa - 17.05 Poletje v Le; smonu, serija - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Znanstveni poročevalec-18.45 Špirit - 19.00 Šport - 21.10 Policijska poročila - 21.30 Telesreča, igra na srečo -22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 Dandanes - 22.40 Keno - 22.45 Mednarodno baletno tekmovanje Nurejev TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 7.20 Disneyev festival' 8.15 Pleše z volkovi - 11.15 Wickie in krepki moge- 12.2OCalimero- 14.55 Naša mala farma -15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Ekipa A - 17.10Vsipodenostreho- 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Levo, takoj za mesecem - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Columbo, film - 22.00 Nič ni večno, film - 23.35 Imenovali smo ga Hombre, vestern - 1.10 Beg v troje, kriminalka - 4.25 Obišči mamo, oče mora delati TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.30 Bogati in lepi - 11.45 Vremenska napoved - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Ko bi družina vedela ' 14.45 Upova ulica- 15.15 Bogati in lepi- 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.20 Kako ste? - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi S sfrani - 20.15 Anna Maria, ženska, ki gre po svoje - 21.50 Umetniki življenja - 22.40 Cas v sliki -22.30 Kultura RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih ' 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila ' 8.05 Dobri časi, slabi časi - 9.00 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -12.30 Gl^ glej, kdo razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hane Meiser - 17.00 Jeopardy - 17.30 Med nami-18.00 Dober večer - 18.45 Poročila - 19.1 d Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Columbo - 22.10 Deset pred enajsto ' 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta - 1.30 Glej, glej, kdo tukaj razbija - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila vestnik, 9, januar 1997 elevizijski spored od 10. januarja do 16. januarja torek 14. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 10.15 10.45 11.45 12.30 13.00 13.05 14.20 16.05 16.20 17.00 17.10 17.30 18.00 18.40 19.15 19.30 20.10 21.15 22.10 22.40 23.25 0.00 0.45 Videoring Bilo nas je pet, češka nadaljevanka Viper, ameriška nanizanka Naravni parki Slovenije: Lahinja Poročila Lingo Po domače Turistična oddaja Mostovi Obzornik Sprehodi v naravo Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka Po Sloveniji Kolo sreče Reanka Dnevnik Portret Berte Meglič Studio City Odmevi, vreme, šport Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka, 13/23 Svet poroča Studio City Videoring TT SLOVENIJA 2 8.20 10.10 11.20 11.50 12.35 12.55 14.20 14.50 15.05 15.50 16.20 16.45 17.15 18.05 18.50 19.25 20.00 21.30 22.00 0.40 1.00 Sobotna noč APvalpskem smučanju, veleslalom (m.), 1 .tek Nedeljska reportaža Sedma steza Murphy Brown, ameriška nanizanka Veleslalom (m.), 2. tek Alpe-Jadran Potrošnikov kažipot Angel, varuh moj, ameriška nanizanka Pustolovščine in odkritja, italijanska serija Davovsvet, ameriška nanizanka Simpsonovi, ameriška nanizanka Vesoljska policija, ameriška nanizanka . Posnetek veleslaloma Prisluhnimo tišini V slogi je moč, avstralska nanizanka Calamari Union, finski film (Nejznani oder Veliki briljantni valček, gledališka predstava (Nejznani oder, ponovitev Poslovna oddaja ^OPTV 1? $anta barbara - 11 .00 Nevami Havaji -l3 n ponovitev - 12.30 Grdi raček -•00 Kuharske mojstrovine - 13.30 Športna ~ 14.30 Zadeva Beideitecke - 15.30 POP-'16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara-17.30 Ž0 r> 6 ” 18-30 Obalna - 19-30 24 ur -Ograje našega mesta - 21.00 Newyorška hipija _ 22 QO M A s H _ 23 3Q Nevamj Ha_ r3'23.30 Obalna straža - 0.30 24 ur - 1.00 Hrvaškai rPoročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Po-- 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za «ke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija -Santa Barbara- 13.50 Risanka- 14.10 (Jocila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 st 9*1 Program - 16.15 Ponovitve - 16.45 Pazi, sro- ' ~ 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo 2q9® ' 18.40 Smerokaz - 19.30 Dnevnik -' 2n s kamero, dokumentarna oddaja 22 Tiskovno središče - 22.15 Opazovanja -p°rc J ^emo9°®' sosedje, ameriški film - 0.30 hrvaška 2 '|35 Koledar - 15.45 Koraki, glasbena oddaja -33 Ne pozabi me, tvfilm - 18.00 Profili, doku-serija - 18.35 Divje srce, serija -19.00 s 9° ' 19.30 Dnevnik - 20.15 Stranski učinki, JJ- 21.05 Črno belovban/ah: Notredamski °Dar, ameriški film Madžarska i Z10 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Do-J-9.10 Športna akademija -11.10 Happy 1. Jv, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -Oo Poročila - 14.10 Gimnazija strtih src -u/uO Repeta, zgodovina za šolarje - 16.30 Skri-, Peska - 17.05 Risanka - 17.30 Vklopi! -k .6 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 ' 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport -2^0 Kritično stanje, serija - 20.50 Studio '97 -> -j. Kultura - 21.50 Dvojno ali nič, ameriški film 3'35 Dnevnik Madžarska 2 ly'3O Napoved programa - 16.35 Euroklick -18 ^r'*e cloktorji, serija * 17.55 Vreme -u'VO Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 1r Jium, kriminalka - 20.00 Mojstrovine - 20.10 - 21.00 Kriminalistični magazin - 21.30 „, ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme 5 Keno - 22.20 Živeti, kitajski film AVSTRIJA 1 lija program - 10.00 Big picture, kome-। 11.55 Zgodbe s popotovanja - 13.15 Tom t« J/ ' 13,50 Beethoven, komedija - 14.15 Ar-. .' 14.25 Nazaj v prihodnost - 14.50 Mini Zib 5m 155 N®3 mala fafma - 15.45 Vesoljska ladja JJhrise- 16.30EkipaA- 17.15Vsipodeno - 17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Glej, kdo razbija - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Nor nate - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Čarovnice z Eastvvicka, komedija - 22.05 Življenjske sanje - 22.10 Akti X - 0.50 Casablanca, film - 2.30 Dan, enak dnevu, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Winnetou, III - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.05 Schilling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Ko bi sosedje vedeli -14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki- 17.05Do-brodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 20.15 Univetzum -21.10 Reportaža -22.00 Čas v sliki - 23.05 Kulturni drobci RTL 6.05 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 8.40 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Mei-ser - 17.00 Jeoparcly! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 1 9.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna vloga - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta SREDA 15. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.30 Videoring 10.00 Oglejmo si, angleška serija 10.25 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 11.15 Calamari Union, finski film 12.35 Žive legende iz daljnih dežel, francoska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.30 Novoletni 3x3 16.00 V divjini, angleška serija 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Paradiž, tv-trilogija 21.10 Parlament 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.35 Filmski maraton, kronika 22.50 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka 23.20 Ženska leta, ameriški film (č.-b.) TV SLOVENIJA 2 9.55 Svet poroča 10.25 Prisluhnimo tišini 10.55 Veliki briljantni valček, gledališka pred-stava 13.35 (Nejznani oder 14.05 Visoka družba, ameriška nanizanka 14.30 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska serija 15.20 Studio City 16.05 Umor 1. stopnje, ameriška nadaljevanka 16.50 Vslogije moč, avstralska nanizanka 17.20 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 17.45 Koncerti za mlade 18.50 Domače obrti na Slovenskem: Lončarji 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Evropska liga v košarki, Smelt Olimpija: Orthez 21.45 Zavrtimo stare kolute 22.15 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 23.45 Domače obrti na Slovenskem POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Nevami Havaji - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Radovedna Nancy - 13.30 Newyorška policija - 14.30 Ograje našega mesta - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje - 18.30 Obalna straža - 19.00 Na zdravje! - 19.30 24 ur - 20.00 Smola za vohune - 21.30 M. A. S. H. - 22.00 Nevarni Havaji -23.00 Obalna straža - 0.00 24 ur - 0.30 POP-30 TV HRVAŠKA 1 ’ 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija -13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program-16.10 Ponovitve - 16.40 Naravna dediščina - 17.10 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Oddaja o šolstvu - 19.05 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub -20.50 Živa resnica, dokumentarna oddaja -21.20 Dokumentarni film - 22.15 Opazovanja -22.45 Z namenom in razlogom - 23.45 Območje somraka, serija - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.30 Koledar - 14.40 Stranski učinki, serija -15.25 Črno belo v barvah, ponovitev - 18.35 DP vje srce, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik -20.15 Šmrt kot kos kruha, poljski film - 22.15 Modra kri, serija - 23.05 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne -9.10 Športna akademija -11.15 AcapuL co H. E. A. T., serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel -14.OOPoročila-14.1O Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta, fizika za šolarje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Kjer sonce dvakrat vzide ... - 17.30 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Deklamacija - 20.10 Majhne laži, ameriški film - 21.45 Kultura - 21.55 Izmislimo si Madžarsko! - 22.40 Lavina, kanadski film - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.30 Napoved programa - 15.35 Malo Juga, serija - 16.00 Zlato in ženska, opera - 17.10 Pratika - 17.15 Za trnkarje - 17.25 Ekologija - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Pogled domov - 19.05 Dempsey in Makepeace, kriminalka - 19.55 Vse ali nič, kviz - 20.25 Super-pokal v nogometu Pariš: Juventus, v odmoru ob 21.15 Dnevnik - 22.20 Policijska poročila -22.25 Keno - 22.30 Zgrabi me, če moreš, francoski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.10 Princ iz Zamude -11.55 Otroški program - 13.15 Tom in Jerry -14.15 Artefix - 14.25 Nazaj v prihodnost - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.35 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Rosean-ne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Smrtnonosno srečanje - 21.50 Stalingrad, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.45 Lipova cesta -17.00 Čas v sliki -18.50 Klic v sili - 19.30 Poročila - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Deadly Pursuits, grozljivka -22.00 Čas v sliki - 22.30 Ateizem - 0.40 Neptunova hči - 2.10 Pogledi s strani - 3.45 Dobrodošli v Avstriji RIL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.40 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Poslušaj, kako razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dekle na poziv, film - 22.10 Sternova TV -0.00 Poročila ČETRTEK 16. JANUARJA TV SLOVENIJA 1 9.15 Videoring 9.45 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 10.10 Pustolovščine in odkritja, italijanska serija 10.40 Ženska leta, ameriški film (č.-b.). 12.30 Podobe narave, kanadska serija 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.25 V vrtincu 15.55 Paradiž, tv-trilogija 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužkito, ameriška risanka 17.35 Hugo 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Tednik 21.10 Forum 21.25 Pokončni policisti, angleška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.30 Omizje TV SLOVENIJA 2 10.25 Karaoke 11.25 Domače obrti na Slovenskem: Lončarji 11.55 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 13.25 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka 13.55 Šport 15.35 Marjana gre v šolo, dokumentarna oddaja 16.20 Ellen Cleghome, ameriška nanizanka 16.50 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.20 Na robu, ameriška nanizanka 18.05 SP v smučarskih tekih 18.50 V 40 dneh skozi puščavo 19.25 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Striptih, slovenski film 21.50 Pisave 22.20 Roberto Rosselini, francoska dokumentarna oddaja 23.10 V 40 dneh skozi puščavo POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Nevami Havaji - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Veleslalom zvezd - 13.30 Kuharske mojstrovine -14.00 Smola za vohune - 16.00 Mulci! - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje -18.30 Obalna straža - 19.30 24 ur - 20.00 Družinski hlevček - 21.00 Gorski zdravnik -22.00 M. A. S. H. - 22.30 Argument - 0.30 Obalna straža - 1.00 24 ur - 1.30 POP-30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija -13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Otroški program - 16.15 Ponovitve - 16.45 Književna dediščina - 17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče - 18.40 Življenje v izgnanstvu, dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Opazovanja - 22.55 Območje somraka, ameriški film - 0.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.10 Koledar - 15.20 Dokumentarni film -16.15 Glasbena oddaja - 16.45 Zgodilo se je v raju, britanski film - 18.35 Divje srce, serija -19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nove priložnosti, serija - 21.05 Kralj Edip, italijanski film - 22.45 Filmska gibanja - 23.25 Seinfeld, serija TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne - 9.10 Športna akademija - 11.05 Marienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 VVelcome to Hungary - 14.00 Poročila - 14.10 Gimnazija strtih src - 15.00 Repeta, knjževnost za šolarje - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! - 17.55 Evangeličanski duhovnik Vilmos Szabo - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 18.55 Cimbora - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Sosedje, serija - 20.35 Friderikusovshow - 22.35 Kultura - 22.45 Habsburžani, serija -23.35 Pori jazz 1996 - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 14.55 Napoved programa - 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Risanka - 16.00 Zeleni planet -16.20 Mentalna higiena - 16.30 Za šolarje -17.00 Zaupno poslanstvo, serija - 17.25 Pratika -17.30 TOP 40, lestvica popevk - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 MacGyver, serija - 19.55 1100 let v središču Evrope - 20.10 RADIO MURSKI VAL UKV 94.6 MHŽ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Zamurjenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator-11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo-19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00,Poročila -21.10 Ugasni TV! -24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu-06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNŽ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poroča la - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 -Občine - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje Horizont - 20.40 Prosta ura, o poeziji - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.10 Vreme - 22.15 PierSzekely, portret - 22.40 Kend -22.45 Čudežv Rimu, španski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.00 Beethoven - 9.35 Ekipa A - 10.30 Columbo - 12.20 Calimero -13.00 Am, dam, des - 13.15 Tom in Jerry-14.55 Naša mala farma- 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.30 Glej, kdo razbija - 19.00 Nori par - 19.30 Čas v sliki-20.15 Komisar Rex -21.05 Nash bridges, krimi - 22.30 Označen za smrt, film - 0.00 Casvsliki - 0.05 Ples vampirjev, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Ko luč ugasne, komedija - 10.35 Bogati in lepi - 12.05 Milijonsko kolo -13.55 Ko bi sosedje vedeli... - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ljubezenska pisma - 21.05 Vera - 23.50 Nightvvatch RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Eksploziv - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.40 Springfieldska zgodba - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Operacijski blok -21.15 Schreinemakers - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers - 1.00 Zlata dekleta - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 -Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč, TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Ljubljansko zvočno pismo-08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila-8.30 3 XCountry- 09.00 Menjalniški tečajibank -• 10.00 Poročila -_ w 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06,30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi-07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNŽ -07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv- 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Dežurni novinarv 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 28 ________vestnik, 9. januar 199. ZAHVALA In potlej pride temna noč j in vsa lepota mine, j le svetle zvezde vprašujoč | v žalostne zro temine. V SPOMIN naši ljubljeni Metki 6. januarja mineva dvanajst let, odkar te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. V žalosti vsi tvoji ZAHVALA Kruta usoda in cesta sta iztrgali izmed nas nadvse dragega in dobrega sina in brata Vinka Andrejča iz Bodonec roj. 1973. leta v Šalamencih Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom iz Šalamenec in Bodonec za vso pomoč in besede tolažbe. Prisrčna hvala vsem sinovim sodelavcem, številnim prijateljem nogometnega kluba, nekdanjim sošolcem za darovano cvetje, svete maše in sveče. Hvala vsem, ki ste našega sina spoštovali in ste se prišli od njega poslovit v -tako velikem številu. Posebna hvala velja g. župniku Frideriku Gumilarju za lep pogrebni obred, pevcem pa za odpete žalostinke. Globoko pretreseni njegovi: mama, oče, brat Andrej, babica in dedek iz Skakovec in vse drugo sorodstvo Že štiri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke v spomin gorijo. V SPOMIN 11.1. 1997 minevaj štiri leta, odkar nas je zapustila draga žena, mama in babica Ana Baša Hvala vsem, ki seje spominjate in postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni Prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA V 72. letuje prenehalo biti srce naše drage žene, mame, babice Marije Časar iz Bogojine 22 Zahvaljujemo se vsem dobrim sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in obnovo cerkve ter izrazili sožalja. Posebna hvala g. duhovnikom za pogrebni obred, g. župniku Zveru za ganljive besede slovesa, pevcem, govorniku Paliju, kolektivu Zdravstvenega doma Murska Sobota, podjetju MIR Gornja Radgona, sodelavcem kolektiva v Beltincih in vsem, ki ste prišli od blizu in daleč. Vsem imenovanim in neimenovanim - prisrčna hvala! Žalujoči: mož Ivan, hčerki Katica in Ivanka, sin Jože z družinami in sestra Kristina ZAHVALA Utrujen od dela in bolezni je zadnji dan v letu 1996 za vedno zaspal naš dragi mož, oče, tast in opa Alojz Sukič mizarski mojster v pokoju iz Murske Sobote Od njega smo se poslovili 3. 1. 1997 na soboškem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste počastili njegov spomin in mu izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter za svete maše. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje, govorniku g. Farkašu in nosilcu prapora Območne gospodarske zbornice ter Dejanu za odigrano tišino. Vsem in vsakemu posebej, ki ste bili v teh dneh z nami, prisrčna hvala. Za njim žalujejo: žena Jožica, sin Darko z Ženo Olgo, hčerka Lidija z možem Srečkom ter vnuki Tanja, Damjan in Simona Ob smrti naše drage žene, mame in babice Matilde Šajnovič iz Vrtne 5 v Gornji Radgoni se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala monsinjorju g. Puncerju za pogrebni obred, pevcem gasilskega okteta, govornikoma g. Bezjaku in g. Katji, g. Lampeju za odigrano tišino ter pogrebništvu Vrbnjak. Hvala tudi kolektivoma zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote in Veletrgovini Potrošnik iz Murske Sobote. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN Devetega januarja minevajo štiri leta, ko nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in brat Franc Zrinski iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga še kakor koli spomnite, obiščete njegov grob in prižigate sveče. Njegovi najdražji Kdor živi v naših spominih, ni umrl. Umrl je tisti, ki je pozabljen. (I. Kant) V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 5. januar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila Marija Gaber iz Murske Sobote Vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje, iskrena hvala. Vsi njeni Zakaj ravno ti, dragi Drago? ZAHVALA ’ Še vedno ne verjamemo, da je res, da nas je komaj v 41. letu nenadoma zapustil najdražji mož, atek, sin, nečak, stric, boter in bratranec Drago Špari od Svetega Jurija 41 V neizmerni bolečini se najprej zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki so nam takoj priskočili na pomoč, posebno Jožetu Škodniku ter družinama Košalin in Marič. Hvala tudi vsem njegovim sodelavcem iz podjetja Hans Bochheimer, delavcem Pomurske banke Murska Sobota in Rogašovci, učencem in učiteljem 6. a- in 5. b-razreda OŠ Sveti Jurij, NK Goričanka Rogašovci, vsem znancem in mnogim prijateljem, ki jih je imel tako rad. Iskrena hvala g. župniku za lep obred, pevcem, govornikoma g. Slavku Ficku in predstavniku NK Goričanka, vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše, za izrečena pisna in ustna sožalja in vsem, ki ste ga prišli pospremit k preranemu počitku. Nikoli potolaženi žena Majda, sinova Zoran in Marko, mama, oče, tašča, tete z družinami, svakinji z družinama, bratranci in sestrične z družinami ter drugo sorodstvo Le kaj bova brez tebe, dragi atek? Tvoja Zoran in Marko Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra Irma Časar roj. Črnko iz Čepinec Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom ter vsem, ki ste darovali vence, sveče in izrekli sožalje ter jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma starejših Rakičan. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni najdražji V grobu mirno spiš, v naših srcih pa živiš. Tvoj večni dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 10. januarja mineva devet žalostnih let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Karel Krpič iz Dol. Slaveč Dnevi bežijo, a v naših srcih ostajajo bolečina in lepi spomini. Žalujoča žena in sin z družino Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solz ne utrne, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. V SPOMIN 12. januarja mineva 10 let, odkar nas je zapustila hčerka Nevenka Zorko iz Rakičana Hvala vsem, ki se z lepim spominom nanjo ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, tvoj dom zdaj prazen je, .ker tebe ni, grob tvoj cvetje ti krasi in grenka solza ga rosi. N SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 11. januar, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jožef Petek iz Filovec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi, ki smo te imeli radi vestnik, 9. januar 1997 29 Že leto dni v grobu spiš, v mojem srcu še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Četrtega januarja mineva žalostno leto, odkar me je zapustil moj dragi mož Ivan Pozvek iz Ulice St. Rozmana 2 v Murski Soboti Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoča žena Marjeta in vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Marija Bagladi iz Lendave, Tomšičeva 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala zdravstvenemu in medicinskemu osebju ginekološko-porodnega oddelka v Rakičanu, dr. Borisu Kousu, družini Krajačič iz Lendave in g. duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi Moral si umreti, da si zaradi bolezni nehal trpeti, ždaj ne trpiš več, dragi, zdaj počivaš, Kaj ne, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat Veco Kopunovič iz Dankovec V teh dneh neizmerne bolečine in žalosti ne najdemo primernih besed, s katerimi bi se zahvalili dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za prenovo vežice ter izrekli ustno sožalje. Hvala g. župniku Gumilarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Zrinskemu za odigrano Tišino, g. Koscu za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Vse bolečine in težave si prestal, daj Bog, da boš v grobu mirno spal. ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stari oče Franc Pucko upokojeni poslovodja Potrošnika iz Gornjih Petrovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali v dobrodelne namene, grob okrasili z venci in cvetjem ter se v tako velikem številu poslovili od pokojnika. Hvala zdravnikom in osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin, g. župniku Camplinu za ganljive besede slovesa, pevskemu zboru iz Markovec za odpete žalostinke, kolektivoma Potrošnika in Mure, gasilcem sektorja Petrovci, posebno domačemu predsedniku za ganljivo slovo, in g. Škerlaku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja - srčna hvala! Žalujoči vsi njegovi najdražji Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, še posloviti se nisi uspela, prej kruta smrt te je vzela, a v naših srcih vedno boš živela. ZAHVALA V 72. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga Marija Miholič iz Lemerja 70 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, delavcem IP UNZ M.Sobota in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalja, darovali vence, šopke, sveče in nakazali za dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči tvoji najdražji Kako je hiša strašno prazna, odkar vaju v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Vajin večni dom le rože zdaj krasijo in svečke vama v pozdrav gorijo. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 6. januar 1996 in 19. marec 1992, ko sta nas za vedno zapustila naša draga starša in stara starša Ana Kovač iz Vadarec in Alojz Kovač iz Vadarec Iskrena hvala vsem, ki se ju še spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil naš nenadomestljivi oče. dedek in tast Karel Filo iz Adrijanec 54 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za mrliško vežico ter nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku Kerčmarju, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Adrijanci, 31. 12. 1996 Vsi, ki smo ga imeli neizmerno radi Tiho in skromno si živela, tiho in brez slovesa si odšla. Sneg pobelil je doline, bil »svet večer« božiča čas je, ko prenehalo biti tvoje srce je. V 61. letu nas je po 19-letni težki bolezni za vedno zapustila draga žena, mama, tašča in babica Irma Šinko roj. Donša iz Skakovec 27 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sovaščanom, ki so nam izrekli sožalje, jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali za vence, sveče, svete maše ter druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: mož Jožef, hčerka Jožica z možem Janezom in vnukinja Laura Že leto dni te zemlja krije, a v mislih z nami vedno si, umirilo se je zlato in trudno srce, mirno naj počivajo tvoje skrbne roke. V SPOMIN Štefan Lovrenčec iz Bogojine 29 V naših srcih boš živel večno! Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji Že leto dni v grobu spiš, v mojem srcu še živiš. Tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 4. januarja mineva žalostno leto, odkar me je zapustil moj dragi mož Ivan Pozvek iz Murske Sobote Staneta Rozmana 2 Žalujoča žena Marjeta in vsi njegovi najdražji V 63. letu nas je zapustil naš. dragi Imre Lapoši iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sose.dom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Lepa hvala Alojzu in Olgi Lapoši za vso pomoč, gospodu župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Nihče me ne sliši, kadar Jočem, nihče mi solz ne utre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Le komu dušo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo in komu naj podarim roko? V SPOMIN Žalosten in preveč boleč je spomin na 3. januar 1996, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi Jože Komaricki Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spominjate. Žalujoči vsi tvoji najdražji ZAHVALA V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dedek Ludvik Svetec iz Šulinec 2a Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, sveče, maše ali v druge dobrodelne namene, za pisna ali ustno izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Kiršnerju za številne obiske na domu in spodbudne besede za nadaljnje zdravljenje. Hvala tudi g. duhovniku Horvatu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano tišino. Žalujoči vsi njegovi 30 vestnik, 9. januar 199i estnik motorna vozila živali V SPOMIN 10. januarja bo minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Kovač iz Puconec Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ter prinašate cvetje. Vsi njegovi Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker za vedno vzela si slovo, Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in sestra Terezija Hajdinjak iz Vadarec 18 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, registrirano, ugodno prodam. Tel.: 53 189. m 10976 GOLF, letnik 1981, GOLF, letnik 1978, ZASTAVO 101, letnik 1988, FIAT 126, letnik 1987, ugodno prodam. Rogašovci 6 ali tel.: 57 171 ali 57 330. ml0992 GOLF, letnik 1982, registriran, ugodno prodam. Tel.: 22 805. ml0994 HYUNDAI Pony 1,5 GLS, letnik 1991, prodam. Tel.: 66 137. m 10996 JUGO 45, letnik 1984, registriran, in ZASTAVO 101, na novo registrirano, prodam. Tel.: 46 670. m 10999 RENAULT EXPRESO 1.4, karambo-liran, vozen, letnik 1995. prodam. Tel.: 56 010. ml 1001 MAZDA 323 F, letnik 1990, prevoženih 70.000 km, bele barve, servo volan, centralno zaklepanje, zelo ugodno prodam. Tel.: (069) 70 065, mobitel: 0609 64 94 78. mll003 VETERANI! RENAULT 8 MAJOR, letnik 1965, in CITROEN GS, letnik 1971, oba ohranjena in registrirana, prodam. Tel.: 22 507. ml 1004 RENAULT 19 CHAMADE, letnik 1992, OPEL KADETT 1.4 i, letnik 1991, in UNO 1.3, dizel, letnik 1987, prodam. Tel.: 46 512. ml 1008 RENAULT 5, letnik 1990, 5 vrat, rdeče barve, registriran do oktobra, naprodaj. Tel.: 22 573. ml 1012 ZASTAVO 101, starejšo, po delih po zelo nizki ceni prodam. Tel.: 23 818, dopoldan, ml 1023 AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA PRODAJA VITARO 1.6, letnik 1995, zelo lepo ohranjeno, modre barve, s klimo in vso drugo dodatno opremo. Možnost posojila od 3 do 4 let. Tel.: 32 885. ml 1040 ŽREBIČKO, staro 9 mesecev, z rodovnikom, prodam. Tel.: 062 651 559. m!0971 13,7-arski parceli v K. O. Beltinci prodam. Tel.: 31 419, popoldne, ml 1030 STAREJŠO HIŠO v Kruplivniku na Goričkem prodajo. Tel.: 22 232. mll041 Zdaj ne trpiš več, oče, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. Vendar ti nisi umrl, ti boš umrl, ko bomo umrli mi. ZAHVALA V 75. letu nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, ljubeči oče, stari oče, tast in brat Aleksander Balažič kolar iz Sela 89 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Mrkšiču za ves trud in prizadevanje, da bi ga ohranil pri življenju. Hvala njegovim lovskim tovarišem iz LD Prosenjakovci, lovskim rogistom, gasilcem, govornikoma in pevcem. Vsem še enkrat hvala! Kadar koli bi odšel, bi bilo prezgodaj. Vsi tvoji najdražji Pujske, stare 8 tednov, prodani. Ivan Horvat, Lipa 71 b, tel.: 42 597. m!0983 MOLZNI STROJ VITREKS prodam. Franc Gergek, Borejci 40, tel.. 46 153. m!0986 KRAVO, staro 3 leta, brejo 5 mesecev, prodam. Strehovci 24. ml 1027 PERZIJSKE MUCE, stare 3 mesece, prodam. Tel.: 76 590. ml 1034 NESNICE, jarčice, že v začetku ne-snosti, lahko naročite po tel. 82 401. Dostava na dom. ml 1037 PUJSKE, težke okrog 20 kg, prodam. Murski Črnci 40, tel.: 46 298. mllO38 kmetijska mehanizacija posesti ROTACIJSKO KOSO SIP, krožne brane in žitno sejalnico ugodno prodam. Tel.: 63 692. m 10945 DVO-IN TRIBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, podrahljač, žitni kombajn, silažni samohodni kombajn, traktor Zetor 120 KS, balirki za okrogle in oglate bale, prodam po zimskih cenah. Tel.: 0609 642 194. m 10990 TRAKTOR URSUS 35, zelo dobro ohranjen, registriran, in JUGO 55, letnik 1989, registriran vse leto, prodam. Tel.: 42 488. ml 1025 MIZARSKO MIZO (»hobelpank doseganja višje učinkovitosti v njihovi pralternativno obliko uporabe iz^^.Mh denarnih tokov, način Sj risčanja anomalij v davčnih veA-ern'h’ obliko pridobivanja Je tržne moči ipd. (26) Slične oblike Prevzemov podjetij koP°jem prevzema lah-Pri । BUčuje vse različne oblike $ itye nadzora nad določe-dei p°djetjem bodisi z odkupom irio^LOdkupom fizičnega pre-ZdruiA^- ci|jne8a Podjetja, z Vanj 'tV|j° a''s fuzijo, s tekmo-