Poštnina plačana v gotovinl Izhaja ˇ ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'&0 Din, za inozemstvo 20 Dln RaČan pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jtora J&oba Ctna 1 Dia Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se ¦prejcmajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno lc do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažnjejo le po možnosti. Štev. 22. Celje, ponedeljek 13. marca 1933. Leto XV. Redna skupščina celjske sokolske župe CELJE, 13. marca. V nedeljo 12. t. m. se je vršila v telovadnici v Sokolskem domu red- na skupščina Sokolske župe Celje. Mialo pred 10.* dopoldne je otvoril župni starosta brat Smertnik občni zbor, izrekel udanostni pozdrav Nj. Vel. kralju Aleksandru in savezne- *nu starešini Nj. Vis. prestolonasled- «iku Petru, pozdravil navzočega za- »topnika Saveza brata Terasa ter vse brate in sestre, ki so prišli na skup- 110 posvetovanje. Spominjal se je bra- tov in sester, ki so med letom zapu- Ktili naše vifste in se preselili v več- ¦ost, mod temi zlasti brata Lavosla- ˇa Jerina. Pokojnik je bil ustanovi- telj Sokola v Zagorju, vzgleden ro- •loljub, ki je storil nacionalni stvari ˇ zagorski kotlini nepreeenljive nsluge, in to v najtožjih časih. Brat starosta se jo bavil v, zadnjimi žalost- »imi pojavi. Baž Sokolstvo je pokli- cano, da v kali zatre vsak pojav, ki bi stremel za oslabitvijo našega uje- ilinjenja. Naglašal je važnost obvez- nega telovadnega pouka trgovsko- •brtnega naraščaja po sokolskem si- stemu. Naša naloga bodi, da vzgoji- mo iz tega naraščaja zavedne .iugo- slovenske državljane, močno oporo laaši domovini. V imenu Saveza je pozdravil občnj zbor br. Jcras in izraztl veselje nad lepim obiskom skupščine, ki je naj- lepše spričevalo za župno dclovanje. V izbranih besedah je povedal nekaj misli o naših skupnih ciljih, nakar je želel skupščini eeljskie sokolske 2upe mnogo uspeha. Izmcd 62 vClanjenih edinic je iz- ostalo pet druStev in sicer Dobova, Krška vas, Ponikva, Sv. Peter pod Sv. gorami in Vransko. Odobren je bil zapisnik lanskega občnega zbora. Za overovatelja letoš- njega zapisnika sta bila imenovana br. dr. Dolničar in Hofbauer. Nato so Medila poročila. Poročila župnib sunkcijonarjev so bila objavljena v 3. številki »Zupne- ga vestnika« in prod občnim zborom poslana vsem včlanjenim druStvom in četam. Prvo je priSlo v razpravo poročilo br. tajnika Cepina. Pisano je v obli- ki pisma bratu tajniku neiinenova- nega sokolskega društva in vsebuje po veCini le smernice za društveno administrativno delovanje. Brat taj- nik navaja, da je župa narasla za dve drustvi in dve Ceti (Pišeco, Huda jama, Slivnica in Liboje) ter Steje na dan občnega zbora 54 društev in S Set, skupaj 62 edinic. Iz župne upravo sta med lotom izstopila dva Clana, v Maribor kot gimn. direktor ' premeäöeni br. Martin Mastnak, in br. Stanko Perc, ki je obenem odlo- žil vodstvo matrik. V upravo je bil imenovan polkovnik br. Dušan Gav- rilovič. Upravnih sej je bilo 13, ki se jib po večini redno udeležuje tudi 10 bratov izven Celja. Za marljive člane sokolskib čet, ki so v aktivni vojaški službi, je bila v Beogradu ustanovljena vojaška pripravnica za vodje sokolskih čet. Iz župe so bi- 11 dosedaj sprejeti 4 Clani, od katerih je eden obolel in ni mogel obisko- vati sole. Župa je letos /.opet pričela izdajati »Župni vestfiik«, ki1 prinaSa večjidel \c{ tehnično-vzgojnb gradi- vo. Dosedaj so izsle tri številke. So- kolsko diiiSiivo šmarjo pri Jelšah je ustanovilo sokolsko godbo, broječo 26 godbcnikov, pripadajočib po ve- ßini kmeCkemu stanu. Nastopila je že dvakrat z lepim uspehom. Vodita jo strokovnjaka sodnik br. Dežela in fin. pregl. br. Ropret. Želeti bi bilo, da bi godba nastopila tüdi na letoS- njem pokrajinskem zletu v Ljublja- ni. Na ta naöin bi imela župa tarn svojo godbo. Svoje poročilo je končal br. tajnik z zahvalo uredniStvu »No- ve Dobe« in Zvezni tiskami, ki sta omog'ocila brezplačen ponatis okrož- nic, poslanih »Novi Dobi« v objavo. Br. načelnik Poljäak navaja v svo- jem poročilu, vse zupne prireditve, smußarske tekme, tekme na, orodju in v labki atletiki, v odbojki, izbirno tekme v teku na 100 m za sestavo savezne stafete, savezne pregl edne tekme, plavalne tekme v Rimskih toplicah in okrožne tekme. Župa jo priredilajebruarja osemdnevni tečaj /.a vaditelje (ice) mladino in v de- cembru osemdnevni prednjaški te- čaj. Župni prednjaški izpiti sose vr- Sili lani 18. decembra, isti dan je bil v Celju tudi savezni smučarski iz- pit. Sestanki za predelavo prostih vaj so bili v Celju trije; župni pred- njak br. Burja je vadil med letom v vseli društvih po cnega ali veß dni. Zbor diiiätvenih naöelnikov se jo se- stal dvakrat. Br. Poljšak je izdelal z nemalim trudom zelo' jijregledno tabelo o javnib nastopih, tekmab, udeležbi v Pragi in telovadnem ob- isku. S tabele jo točno razvidno, kak.šne uspehe so imola posamezna druStva in Cote pri tohnicno-vzgoj- nem dolovanju. Nekaj teb podatkov je bilo že objavljenh. Tabela izkazu- je, da obiskuje telovadbo v župi na uro povpreCno 907 telovadcev, 438 telovadk, 642 moSkega in 503 ženskc- ga naraščaja, 1880 mogke in 1824 ženske deco. Dvoje društev ni posla- lo podatkov. Sestra načelnica Almira Gmdnova je poroCala isto za ženske oddelke. V poročilu je do podrobnosti navedeno, i v kakšni meri so sodelovale se- stre, ženski naraačaj in deca. Števil- ne odstranijo temeljito z zob, se naprariiz malih glivic Zelena zobna prevlaka.ki Jrna Za postedico pokyarjeno zpbovje. Zaradi tega naj ze otroci negujejo Zobovje Z ODOL Zobno paste ODOL-Zpbnapasta ima veliko čistilnomoč zaradi[svojjh obilnih koloidnih sestavln. Zobovje očisti temeljito ter gdpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago. ke v tabeli pripovedujejo, katera društva in koliko so poslala pripad- nikov ženskih oddelkov v Prago, k raznim župnim tekmam, prirodit- vam itd. H koncu svojega poročila bodri sestre načelnico k vztrajnemu sokolskemu dehi in poziva ona red- ka društva, ki ne gojijo v zadostni meri ženske telovadbe, da zamujeno na pokrajinskem zletu v Ljubljani popravijo. Blagajnik br. Wltavsky je navedel župne dohodke in izdatke. Po za- ključku dne 31. decembra 1932. jo imela župa se 39.972.10 Din premo- ženja. Prosvetar br. inž. Burnik je sesta- vil tabelo o prosvetnem clelu v župi. iz poroöila posnemamo, da je bilo v župi 29G predavanj, 744 nagovorov pred vrstami, 161 dramatiCnih prod- stav, 121 sveCanib proslav, 271 de- batnih večerov in zabav, 71 akado- mij in 209 izletov. NaroCnikov na so- kolske liste je 782, strokovnih knjig je v župi 1656, leposlovnih 7909. Pcv- ski zbor ima 14 druätev, sokolski or- kester 16. Na zboru druStvenih pro- svetarjev je bilo zastopanih 31 dru- štov, 4-dnevni dramatski tecaj v Ce- lju je obiskovalo 56 članov in Clanic. Prosvetni tečaji so se vräili v 6 dru- štvih. V letu 1932. je bilo iz celjske župe objavljenih v časop.isju 138 člankov in 180 vesti. Gori navedene številke so gotovo še večje, ker ne- kaj društev ni poslalo statiaftiCnih podatkov. Tabelo o stanju pripadnikov v žu- pi je sestavila sestra Milka Lojkova. Župa steje 4.989 članov, 1725 clanic, skupaj 5.814 Clanstva, moškega na- raščaja jo 814, ženskega 600, skupaj naraščaja 1.414, moške dece šteje žu- pa 2.026, ženske 1984, skupaj 4.010. Vseli sokolskih pripadnikov v župi je 11.238. (Konec prih.) Javna zahvala CELJE, 13. marca. Nabiralna akcija slovenskih knjig je vsled zavednosti narodnega Celja kar najlepše uspela, saj se je v na- šem mestu nabralo nad 1.800 knjig. Izvedli so to akcijo čla.ni starešinske in dijaške organizacije »Sloge« ter mladinske sekcijo »Soče«. Moral no oporo vsej akciji so dale Akademska podružnica CMD na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani ter obe podruž- nici CMD v Celju. Razen tega pa je s svojo uvidevno naklonjenostjo pod- prl nabiralno akcijo celjski mestni načelnik g. dr. Alojzij Goričan ter prevzel pokroviteljstvo. Vsc mesto je bilo razdeljeno na 7 nabiralnih okra/ jev, v katerib so nabirali gg. Blaš> SILVIJ HRUST: Moje dogddivščine 8. Srnjak in lisjak 1 Tedaj sem imol posebno dobrega lovskega psa. Nekega dne jeseni sem ž njim krenil na Veliko Kozje, tarn so prcbivali stari, težki srnjaki. Res- nici na ljubo naj priznam, da jo re- vir bil zdravnikov, ta pa je bil moj prijatelj. Vendar bi mi ne bilo prav, Ce bi mo bil kdaj tu zalotil, zato sem ravnal providno, da najinega prija- telj stva ne bi skalil. Slučajno pa je prav tisti dan listje grabil Mraz, ki je bil široko znan kot nevoščljivec. Petero ljudi je grabilo, ogniti se jim nikamor nisem mogel, med njimi sem stopal počasi navz- gor. Motreč premnogo sled sem do- spel do južnih skal, ki so mi nudile lep razgled. Izpustil sem psa. Kma- lu se jo javil, na pravem sledu jo toil. Pripravljen sem bil. Pogon je šel ob vrhu, preko žlebov in robov. V mogočnib skokib je pridrvel srnjak, težak šesterak. Pred mano je malce postal, dvignil smrCek. Blisk in strel, oblak dima! V zad- njem skoku je telebnil vznak. Priskočil sem, mu zvezal nogi, v zanko zavozlal svojo nogo in ga vle- kol s seboj. V bližini Mrazovih sem so osvobo- dil bremena in sam pohitel k njim, ki so grabili listje: »Ljudje, ste videli, kam jo sol lis- jak? Obstrelil sem ga prav gotovo, lo kam se je zavlekel? Tarn nekje leži. Kdor mi ga poišče, prejmo sre- brn goldinar. Onkraj roba je pes gnal, tarn leži v goščavi lisjak.« Urno so se Mrazovi ljudje pognali tjakaj. Jaz pa sem se jadrno vrnil po lepi plen in ga mimo nagrablje- nega listja potegnil v žlebino in ga zakotalil navzdol. Potem sem spot stopil k Mrazovim in s psom lskal preklicanega lisjaka okoli njih. Glas- no sem so jezil nad veliko smolo, prav smilil sem se vsem. Kmalu je pri'Cel legaiti mrak na zomljo, truden sem sedel na gtoru s pipoi v ustih, žlahtni dim puhajoč predse. Ko so se pa zvezdice zaiskri- le v no(3, sem z imenitnim bremenom na ramenih v globoki tiSini poiskal domači prag. 9. Neprljetno srečanje Izkušnjavec ml je zaäcpctal: »Kresna nedelja bo jutri, pojdi na Lisco! Tarn je dovolj srnjakov, eden več ali manj, vseeno! In župnik bo vesel lopega darila, ki mu ga poklo- niS!« Župnik je bil res blaga duša, ko- liko ur sem preživel ž njim! Se vež- bal v preizkušanju vin, citranju in kvartanju. Njegov smešni mopsek, čedni Topsi, se je večkrat potepal z menoj po lovih, pa sem ga tudi to- krat vzel s seboj na Lisco. Nevarna stvar! Lastnik lova je imel tri zaprisežene lovce, močne dedce, prekanjene, ki so že večkrat obstrelili divje strelce, jih spravili v zap or in ob puškice. Tudi meni so obljubljali neprijetnosti, Co me do- be, seveda! Da izgubim službo, kruh in penzijo! Sem pač sklenii, da me živega ne smejo dobiti, naj se zgodi karkoli! Krenil sem k cerkovniku podliške cerkvice in ga pri moštu pregovo-* ril, da mi bo gonjač. Postavil sem se na vrh, na izborno mesto. Ko sem se s cerkovnikom ta- ko razgledoval, sem tam v Jeäivcu nasproti nama zagledal tri lovce — baš svoje neprijatelje. Tudi oni so naju videli, baš so šli v pogon. V, sreclini je bil lovski oskrbnik Nemec Schön. Komaj so naju spoznali, že so zavili v gostejšo goščavo. Jaz pa, kakor da ničesar hudega ne slutimiÄ, scrn^ vso uro čakal na vrhu, a pes ni našol sledu. Vzpored- Stran 2. »Nova Doba« 13. III. 1933. C-fpv C)* ko Hinko, Corgol Izidor, Cigoj Janko, FerdiČ Ignac, Furl an Ernest, Fur- Ian D., Grobelnik Avgust, Grohar Ervin, Grohar Marjan, Jelen Ivan, Kos Karel, Pcrtot Stanko, Plajh Av- gust, Prekoršek Branko, Šubic Mar- jan in Vidic Franjo. NajveC uspeha sta imela gg. Cergol Izidor in Grohai1 Marjan. Vsa akeija se je vrSila skraj- no vestno, kl.jnb temu pa so nabiral- <.'i mogoCe koga prozrli. Naj tega nih- če ne zameri, oni pa, ki .^e imajo ka- ke knjige, jih naj blagovolijo izro- fciti g. hišniku Narodnega doma. Naj- iskrenejo se tern potom zahvaljuje- mo g. mestnemu načelniku dr. Aloj- zi.iu Goričanu za ljubeznivo pomoC in vsem nabiralcem za njihovo ne- nmorno delavnost. Ljubeznivim da- rovalccm knjig se vsled njihovega velikega števila no moremo pismeno zahvaliti, zato so za njihovo narod- no zavest in požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo ter jih stavimo za vz- gled onim celjskim Slovencom, pri katerih naše lepc knjige nismo naäli. Vsem, ki so našo akcijo s Cimerkoli podprli, še enkrat najlepša hvala. Knjige se bodo sedaj uredile in odposlale Akademski podružnici CMD v Ljubljani. Ta zbira vse knji- ge, nabrane po Sloveniji, nakar bo ustanavljala knjižnice med našimi narodnimi manjšinami onstran mej ter med našimi izscljenci. Na ta na- čin se bodo knjige razdelile najsmo- trenejše. Za a'kcijski odbor: černigoj Vlad., PrekorSek Tugomer. Občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju CELJE, 13. marca. V Cetrtek 9. t. m. se je vršil v vrt- ni dvorani hotela »Evrope« ob lepi udeležbi članstva prvi redni občni zbor Društva absolventov drž. trgov- skih Šol v Celju. Občni zbor je vodil predsednik g. Karol Deniša, ki je po uvodnem pozdravu ugotovil, da so zanimajo za dmštveni pokret pred- vsem starejši člani, dočim se opaža pri mlajših nerazumljiva mlačnost. Predsednik je razložil namen dru- ¦•fitva in podčrtal, kako velikega po- mena je za vsakega absolventa, da se včlani v društvu in deluje zanj. Društvo ima predvsem socialen na- men. Posredovati hoče pri namestit- vah in sploh skrbeti za gmotni in so- cialni položaj članov. Z lastno znan- stveno knjižnico, s pouCnimi izleti, eks'kurzijami in raznimi jezikovni- mi in strokovnimi tečaji, s prireja- njem javnih znanstvenih predavanj hoče izpopolnjevati že pridobljcno iz- obrazbo in širiti obzorje članstva. Na dobrih službenih mestih je mnogo ljudi, ki nimajo dovolj izobrazbe za te službe, dočim absolventi srednjih strokovnih Sol sede doma, ker ne jnorejo dobiti primerne namestitve. Tega bi ne bilo treba, če bi absol- Venti uvideli važnost društva in se včlanili v močno organizacijo, ki bi mogla uspešno čuvati skupne intere- se, pa tudi interese vsakega posa- meznika. Društvo jo v minuli po- slovni dobi kljub zaprekam uspešno delovalo. Tajniško poročilo je podal g. Maks no z gonjačem sem se pomikal dalje ,v stran. In, kakor da bi se bili tako dogovorili, sem nenadoma stal neda- leC od njih. Napete cevi so dvignili. Samo travnik nas je ločil. vV tem hipu je onkraj lovcev zala- jal moj pes in že se je tudi prikazal iz gozda. In malo niže se je pojavil moj gonjač! Rešila sta mo. Lovci so tee ozrli k njima, jima zastavili pot: »Cigav je pes?« »Farovški je!« odvrno gonjač. »Kaj tela dukaj pes?« je ostro vprašal oskrbnik, ki je bil Nemec in je slovenščino lomil. Cerkovnik pa, bistra glava, mirno odgovarja: »Ženi se!« Oskrbnik ni pojmil tega izraza: »Kako je to?« »Ne morem vam tega pokazati!« se }e kratko odrezal gonjač, prebrisa- nec. Suszynski. Društvo šteje 100 Članov in sicer 81 rednih in 19 izrednih. Od- borovih sej je bilo 21. Vršili so se tri- je Clanski sestanki: dva v Celju, na katerih je predaval g. prof. J. Ažman o naeionalni ekonomiji, eden pa v Laškenij, kateremu je bila priklju- čena zabava s plesom. DruStvo ima tri sekcije: kulturno-znanstveno, ša- hovsko in zabavno. Tajnik je poročal izčrpno o društvenem delovanju otl ustanovitve do danes. Iz blagajniškega poroCila, ki ga je podal g. Oton Weixlor, je razvidno, da je bil denarni promet v kratkem razdobju od ustanovitve razmeroma velik in da je blagajniško stanje prav zadovoljivo. Prosil je članstvo, naj redno plačujo članarino in sicer di- rektno blagajniku ali pa po poštnih položnicali, da si društvo s tem pri- hrani stroške za inkasanta. Po poro- filih funkcijonarjev je biJ odboru po- j tleljen absolutorij. Pri volitvii novega odbora je bil izvoljen za predsednika g. Leopold Weixler, v ostali odbor, ki so bo kon- stituiral na odborovi seji v torek 14. t. m., pa gg. PYan Strapi, Maks Sus- zynski, Friderik Presinger, Oton Weixler, Leon Šemrov, Rudolf Ko- roschetz, Tomaž Potočnik in Milan Zupanek ter gdč. Slava Klemenčeva. Revizorja sta gg. Alojz Čepl in Jože Steinbüchler. Poverjeništvo za Žalec je prevzel g. Leopold Vučer, za Laš- ko pa g. Eclvard Hictaler. Vodstvo socialnega odseka je poverjeno gosp. Karolu Deniši, vodstvo kulturno- znanstvenega odseka g. Franu Stru- piju, vodstvo zabavne sekcije pa gg. Otonu Weixlerju, Tonetu Novaku in Viktorju Jelenu. DOMACE VESTI (1 Narodna skupščina je v ponede- )jek 13. t. m. popoldno pričela deba- to o državnem proračunu za 1. 1933- 34. Zakonski načrt o likvidaciji agrarne reforme bo prišel na dnevni red po proračunski razpravi. d Senat je v soboto 11. t. m. dopol- dne sprejel društveni in zborovalni zakon ter zakon o organizaciji treh novih srezov v vrbaski banovini. V začetku seje jc predsednik senata sporocil, da soi ¦ senatorji Dimitrije Ilidžanovič in tovariši vložili pred- log zakona o pobijanja korupcije v javni službi. Popoldne je senat po mogoCni manifestaciji za Malo an- tanto, Francijo in svetovni mir z aklamacijo soglasno odobril novi pakt Male antante ter poslal po- j zdravni brzojavki čeSkoslovaiskcnm | in rumuns'kemu senatu. (1 Josip Cugmus — novi železniški direktor v Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan za direktor- ja državnih železnic v Ljubljani Jo- sip Cugmus, referent prometnega minislrstva. Dosedanji železniški di- rektor v Ljubljani inž. Makso Klo- diö je imenovan za dire'ktorja dr- žavnih železnic v Subotici. „Slater" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošC „ „ l'- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 [ e, Dečkov trg 4 a. d Zbornica za TOI v Ljubljani ostane skupna. Clen 393. obrtnega zakona določa, da se smejo izvräiti izpremembe v dotedanjem sestavu zbornic, Ce to zahteva večina prisil- nih organizacij v dobi 1 leta, odkar dobi zakon obvezno moč. Kcr je sto- pil obrtni zakon v veijavo 9. marca 1932., je torej potekel rok za take zahteve 9. t. m. V tem roku se je iz- rekla velika večina prisilnih obrt- niških organizacij za skupno zbor- nico. Zaradi tega ostane v Ljubljani skupna zbornica z avtonomnim obrt- nim odsekom. d Potovalna kmetijska ra2stava, ki potujo sedaj po hrvatskih krajih, bo prispela tudi v Slovenijo. V Ljub- ljani se bo mudila prvega in druge- ga julija, nato pa se bo ustavila na sledečih železniških postajah: škof- ja Loka, Kranj, Jesenico, Bled, Kranjska gora, Boh. Bistrica, Vrhni- ka, Logatec, Raikek, Grosuplje, Do- brepolje, Vel. Lašče, Ribnica, Kočev- je, Višnja gora, Trebnje na Dol., Mo- kronog-Bistrica, Novo mesto, Crno- melj, Metlika, Brežice, Videm-Krško, Sovnica, Laško, C ß 1 j e, Sv. Jurij ob juž. ž., Rog. Slatina, Šmarje pri Jel- šah, Poljčane, Pragersko, Ptuj, Or^ mož, Srediäöe, Dol. Lendava, Ivanj- Gramofoni radioaparati in raznovrstna popravila ANTON LEČNIK. Celje, Glavni trg 4 kovci, Ljutomer, Slatina Radenci, Gor. Radgona, Murska Sobota, Ho- doš, Maribor, Ruše, Vuhred, Mareu- berg, Dravograd, Meža, Prevalje, Slo- venjgradec, Šoštanj, Topolščica, Šmartno ob Paki, Litija, Domžale in Kamnik, kamor bo dospel vlak 23. julija. S tem bo potovanje kmetijske razstave po Sloveniji zaključeno. d Dunajska vremenska napoved 2a torek 14. marca: Mirno, jasno solnčno vreme. Celje in okolica c Gostovanje mariborskega Narod- nega gledališča odpovedano. Za to- rek 14. t. m. napovedana uprizoritev Kalmanove operete »Grofice Marice« v celjskem gledališCu je zaradi slabe predprodaje odpovedana. Izgleda, da je na§e obßinstvo že tako silno »kul- tivirano«, da niti dobra opereta ne vleče več . . . c Predavanj e o Visokem Atlasu. Drevi ob osmih bo prcdaval*na Ljud- skem vseuCiliSCu v risalnici ineSCan- ske šole vodja meteorološkega insti- tuta ljubljanske univerze gosp. dr. Oskar Reja o svojem potovanju po Visokem Atlasu. Predavanje se bo vršilo na podlagi mnogih lepih ski- optißnih slik. c Nadaljevanje predavanja o prvi pomoči pri obolenjih živine, ki ga jc priredila krajevna organizacija JRKD za Celje-okolico v Cetrtck 9. t. m. zveCer v gostilni g. Fazarinca na 0(strožnem, je bilo zopet dobro obiskano. Predaval je sreski veteri- narski referent g. Maksim Šribar iz Celja. Tretje nadaljevanje tega pre- davaja bo v Cetrtek IG. t. m. ob 20. v gostilni g. Šupergerja na Lopati. c Redna skupščina Združenja tr- govcev za mesto Celje bo v sredo 15. t. m. ob pol 20. v mali dvorani Na- rodnoga doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev redne skupšči- ne, določitev 2 overovateljev zapis- nika in poročilo predsednika. 3. Po- ročilo tajnika o delovanju in raßun- skom zaključku za leto 1932. 4. Po- roCilo nadzorstvenega odbora in po delitev razrešitve. 5. Proračun za leto 1933. i|n doloCitev Clanarine za 1. 1933. 6. Volitev dveh ßlanov in enega na- mestnika v razsodišCe za trilctno do- bo. 7. Samostojni predlogi uprave in sprememba pravil. 8. Samostojni predlogi Clanov, Ce so bili upravi pis- meno prijavljeni 3 dni pred skupšči- no. 9. Sklepanje o izvedbi obligator- nega zavarovanja (§ 384. o. z.). 10. SluCajnosti. Za sklcpčnost skupščine je potrebna navzosinost najmanj ene tretjine vsega članstva, sicer se vräi skupščina eno uro pozneje istotam in z istim dnevnim rodom. Za skle- panje o točki 9. dnevnega reda je po- trebna po § 378. o. z. navzoßnost po- lovice vseh članov. Clanom, ki se brez prcdhodno tolitne opravičbe ne udeleže skupščine, ima uprava po eienu 8. pravil pravico naložiti de- nai'no kazen. c Zdruzenje trgovcev za mesto Celje sporoča vsemu članstvu in kupujočemu občinstvu da bodo tr- govine v nedeljo 19. t. m. (na praznik sv. Jožefa) v mestu Celju odprte od pol 8. do pol 13. c Opozorilo obrtnikom in trgov- cem! Obrtno društvo v Celju bo pri- redilo v četrtek 16. t. m. ob 20. v dvo- rani Obrtnega doma aktualno pre- davanje o uredbi za pobiranje luk- suznega davka. Predaval bo finanfni referent Zbornice za TOI v Ljublja- ni g. Žagar. Vsi obrtniki in trgovci, ki so prizadeti pri tem davku, naj se polnoštevilno udeležijo predava- nja. c Nabavljalna zadruga drž. usluž- bencev v Celju bo imela svj redni letni občni zbor v sredo 15. t. m. ob 20. v zadružnih prostorih v poslopju starega okrožnega sodigßa v PreSer- novi nlici. c Sloviti Ciriio-Metodov kor iz Za- greb a bo prispel v nedeljo 19. t. m. tudi v Celje in bo pel pri staroslovan- ski liturgiji sv. Janeza Zlatousta, ki se bo pričela ob pol 11. dopoldne v župni cerkvi v Celju. Ob 10.30 se bo pricel v dvorani Ljudske posojilnice koncert staroslovanskih duhovnih pesmi. Ta koncert bo gotovo nudil globok umetniški užitek. Vstopnico se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove in Slomškovo tiskov- ne zadruge. Ceno vstopnic od 20 Din navzdol. c Lovski pies, ki ga je priredila r soboto 11. t. m. zveCer celjska po- družnica SLD v gornjih prostorih Narodnega doma, je bil zelo dobro obiskan. Prispelo je tudi mnogo zu- nanjih gostov. Prireditelji so izredno okusno okrasili vse prostoro in jih izpromenili v duhteč zelen gozd z razno divjačino. Ob zvokih Hawai jazza iz Ljubljane se je razvila zelo prijetna in neprisiljena zabava, ki je trajala do jutranjih ur. Lovski plea spada vsekakor med na.jboljše ples- ne prireditvc v sezoni. c Glavni turnir Celjskega šahor- skega kluba, ki se ga je udcležovalo 12 najboljžih celjskih šahistov, je bil te dni zakljufen z naslednjim iz- i'dom: Zmagovalec je g. inž. Pipuš. Lanski prvak g. Branko Diehl si de- li drugo in tretje mesto z g. Volkar- jem. Cetrti je g. podpolkovnik Šani- bek, peti g. Grašer, šesti g. inž. Sajo- vic. V sredo 15. t. m. ob 20. se bo pri- čel v kavarni »Evropi« v Celju brzo- turnir za prvenstvo v marcu. O izidu bomo poročali. c Iz CPD. Ker je jutrisnja gleda- liška predstava odpovedana, ima moäki zbor vajo jutri, v torek zve- čer in ne drevi, kakor je bilo napo- vodano v zadnji žtevilki »Nove Do- be«. — Pevovodja. c Brezposelnost. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 77 brez- poselnili (58 moäkih in 19 žensk), po- sredovanj je bilo izvršenih 71 (za 48 moških in 23 žensk). Dne 10. t. m, je ostalo v evidenci 130G brezposelnih (1138 moäkih in 168 žensk) naprani 1338 (1166 moSkim in 172 ženskam) dne 28. februarja. Delo dobe: 3 hlap- ci za konje, 1 hlapec za govejo ži- vino, 3 služkinje, 3 kmečke dökle, 2 hotelski kuharici, 2 privatni kuha- rici, 1 hotelska sobarica, 1 perica in 1 likarica. c Sredpostni sejem. Običajni letni živinski in kramarski (sredpostnl) sejem v Celju, ki bi se moral vršiti 25. t. m., bo v ponedeljek 27. t. m. c Mestni odbor Jadranske strafe v Celju bo imel svoj redni občni zbor v četrtek 16. t. m. ob 18. (6. popoldneT v rdeči sobi restavracije v Narod- nem domu. c Oböni zbor druStv» »Sode« v Celju bo v nedeljo 19. t. m. ob 16. ,v I. nad- stropju Narodnega doma. Istega dne in v istih prostorih bo ob 20. zabav- ni večer s petjem, godbo, deklamaci- jami, šaljivo pošto in s prosto zaba~ vo. Poskrbljeno bo z dobrimi jedili in pijaßo.'Vsak Clan je dolžan, da se udeleži te prireditve. Gostje so dobro- došli. Clanom toplo priporofiamo, da uvedejo v naše dništvo tudi svoje prijatelje in somišljeniko. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor »Soče«. c Poziv! V sedan jih težavnih časib. se je težko znajti v pravi smeri in to še posebej zadeva našo mladino. Društvo »Soča« v Celju je to spozna- lo in zato si je ustanovilo mladinski odsek, v katerem se zbira naüa obrt- na, trgovska in šolska mladina, kjer ima svojo čitalnico, knjižnico in t^- Stcv. 5J2 »Nova Doba« 13. III. 1933. Stran 3. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) NekdanjI nčenci Velike gimnnzlje v Snrajevu, in to starejša inteligenca, marljivi pomočniki pri ntemeljitvi Jngoslavije. Da so bili slovenski Solniki navdušeni zastopniki jugoslovenske misli, se vidi najbolje iz te Cinjenke, da so prej imenovani bivši učenci sarajevske gimna- zije kot -bosanski delegati pri pogajanjih v Jugoslo- venskem odboru, zagrebškem Narodnem Viječu in drugod zmirom in povsod nastopali kot politieni Jugosloveni. »Na zborovima nisu radili za neku separatističku akciju bosansku, nego za jugosloven- sko jedinstvo. Sva je bosanska omladina bila za in- tegral no jugoslovenstvo.« Kako ulogo so imeli Bosanci in Hercegovd v Jugosl. odbom? »Onu koju i treba da ima Bosna i Hercegovina: ulogu posredničku, ulogu k o p č e Izmedu Srbije i Hrvata.«1) Že prej sem ornenil, da sta se s svojim delo- vanjem v inozemstvu posebno odlikovala narodna bosanska poslanca in voditelja bosansko politike gg. dr. Nikola Stojanovič in dr. Dušan Vasiljevič. Zdaj pa šft hočem tukaj v podrobnostih prikazati njuno delo v emigraciji. Nikola Stojanovič se je že pred atentatom na Ferdinanda (28. jun. 1914) podal z narodnim poslan- cem Solo v Split, da se tarn dogovorita z narod- nima dalmatinskima poslancema dr. Smodla'ko in dr. Trumbičem. Ta Cetvorica (dva Srba in dva Hr- vata) se je zedinila v politieni sinernici, da morajo Srbi in Hrvati pristati na jugoslovensko zedi- njenje in da Srbija kot nezavisna država zastopa to integralno zedinjenje v mednarodni politiki. Dalje so se zediniJi, da treba zapustiti domovino, ko pride do vojne. Tudi grnpa Vasiljeviča je že pred vojno stopila v dogovore s Splitom. Vojna je izbruhnila že 28. julija med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Stojanovič in Vasiljevič sta najprej pobegnila v Ni'S in potem v x) Napor 245—257. Rini, ko sta čula, da; se tain zbirajo hrvaSki politi- ka, Srbski poslanik v Rimu, Lj. Mihajlovič, ju jt tu spravil v vzezo z drugimi izseljenci, n. pr. « Trumbičem in Meštrovičem. Kmalu po prihodu v Rim (7. novembra) sta s Trumbicem. dobila poziv na sestanek v Firenci od hrvaškega politika Su- | pila, ki se je že vrnil v Italijo s svojega brezuspeš- nega potovanja v London, da se pomenijo o obrambi našega Primorja, ki so ga Italijani zahtevali. Skle- nili so, da se Supilo zopet vrne v London radi na- rodne obrambe Gorice itd. Ker je Snpilo v Londonu že meseca novembra indiroktno od ministrskega predsednika Asquitha doznal, da se pripravlja lon- donski pakt, se je vrnil v Rim koncem januarja 1915, imajoč še samo upanje na Rusijo. Zategadej so se emigranti odločili, da potuje najprej v Niš, da obvesti srbsko vlado o nakanah Italije, in odtod v Petro- grad za pripomoč, sknpaj zVasiljevirfem, ki je tarn imel veze še od časa aneksije. Veze z Rusijo so pripravljali Stojanovic, Meštrovič in Trumbič že prigodom sv. Nikole (5. decembra 1914, ko so s Ce- stitko caiju Nikoli tudi predali adreso zanj ru- skemu poslaniku v Rimu, g\ Krupenakemu. 4 : I V . \. t, \ (Dalje.) denske sestanke, na katerih se uri v predavanju, debatiranju in javnem nastopanju. Pridno goji tudi drama- tiko, in da nekaj premore, je pred kratkim pokazalo s svojo prireditvi- jo v Narodnem dorau. Namen vsega tega delovanja je, da se mladina ne izživlja v brezsmotrenosti in škodlji- vem sanjarjenju, paC pa da so v na- cionalnem, državnem in socialnem duhu na moralni podlagi razvija ter usmerja za življenje, ki od Cloveka vedno več zahteva. Naša vrla mla- dina hose po tej pošteni poti naprej. V polentii dobi želi tudi na izlete med narod. V to svrho pa bi rada imela svoj pevski zbor in po možnosti maj- hen orkester. Zato opozarjamo in prosimo vso celjsko niladino, ki ima smisel in veselje do takih stvari, naj pristopii k »Soči« ter se naj iakoj nstineno ali pismeno prijavi pri g. Ferantu v Prešernovi ulici. One pa, ki se želijo vaditi v petju, vabimo še posebej na sestanek, ki bo v soboto 18. t. m., ob 20. v drustvenih prosto- rih v Narodnem domu, III. nadstrop- je. Povdarjamo pa, da reflektiramo na tisto našo mladino, ki ni včlanje- na v obstoječili coljskih pevskih dru- ätvih, kajti »Soča« nima namena, da bi s svojim delovanjem delala dru- gim neprijetnosti. Celjska mladina, radi te sprejmemo v našo vrste, da se navdušiš za naše ideale, ki stre- mijo lo po dobrem, lepem in pošte- nem. Zato pridi med nas in žiri na- še vrste! — Odbor »Soče«. c Miadinska sekcija »Soče«. Tretji redni sestanek bo v četrtek 1G. t. m. ob 20. Predaval bo g. ravnatelj K. Sancin. Pridite vsi in točno! Člani društva »Soče« vabljeni. c žetev smrti. V soboto 11. t. m. ob 8. zjutraj je umrla v Celju (Pred gi-o- fijo 10) na posledicah hripe v 71. letu starosti ga. Marija Urchova, rojena Wipplova, vdova po mcstnem straž- niku v p. g. K. Urchu, ki jo umrl pred 14 meseci, in mati odvetniškega pripravnika g. dr. Karla Urcha v Celju. Pogreb se je vrSil v ponede- Ijek 13. t. m. ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnici bo- lazumeva- nje za težki položaj voj.i'h žrtev. c Najdba kolesa. Dne 10. t. m. je bilo najdeno v Zagradu pri Celju do- bro oliranjeno, črno pleskano kolo z lesenima držajama s številko 44.052. na katerii pa manjka pi^va žtevilka. Kolo je shranjeno na orožniški po- staji v Celju. c Stodinarskl bankovec je bil iz- gubljen v soboto 11. t. m. med 10. iin i 11. dopoldne na Kralja Petra cesti. c Omejitev prometa s pra&lči in za- ščitni ukrepi glede kužnih bolezni. Mestno naCelstvo v Celju razglaäa: Kr. banska uprava poroča z razpi- som III. No. 897/30 z dne 22. februar- ja 1933, da je slinavka in parkljevka v sosednjih banovinah malodane prestala. Vsled tega se razveljavi raz- glas tukajšnjega načelstva št. 9917- 1932 z dne 12. januarja 1933. Ker je i pa v sosednji banovini še vedno zelo I razširjena svinjska kuga in obstoji ! nevarnost prenosa te kuge na tuk. območje, odrejam: 1. Iz dmgih ba- novin uvoženi klavni prašiči naj se čim prej pokoljejo v klavnici. 2. Kdor je kupil praSiče za rejo, ki so prižli iz drugih banovin, naj to nemudo- ma javi mestnemu načelstvu (odde- lek IV.); taki prašiči pa morajo bi- ti vsaj 10 dni loCeni od domačih. 3. Živinski trgovci morajo imeti uvo- žene prašiče ločene od drugih, v do- mačih krajih nakupljenih. 4. Vsako sumljiivo obolenje prašičev je takoj prijaviti mestnemu naCelstvu. Sport SK Ilirija : SSK Celje 7:1 (5:1) Pričetek nogometne sezone v Celju CELJE, 13. marca. Otvoritev letošnje nogometne sezo- ne v Celju se je vržila ob lepem solnčnem vremenu včeraj popoldno na Glaziji s prijateljsko tekmo med SK Ilirijo iz Ljubljane in prvakom coljskega okrožja SSK Celjem. Ob lepem solnčnem vremenu se je zbra- lo na Glaziji nad G00 gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku igre. »Ilirija«, ki je zaradi blesure ene- ga igralca igrala večino prvega pol- Casa z 10 igralci, je nudila lepo, smo- treno in učinkovito kombinacijsko igro in je bila v premoči, ni pa zna- la dobro izrabiti več lepih Sans pred | nasprotnikovim golom. NajboljSi j mož na polju je bil Celjan F. Pfeifer, i levo krilo Ilirije. Moštvo SSK Celja 1 je igralo neenotno, neodločno in s slabo kombinacijo; Celjanom se je poznalo pomanjkanje treninga v zadnjih mesecih. V drugem polčasu so po izpremembi postave igrali ne- koliko bolje, bili so pa pred nasprot- nikovim golom prepočasni in nesi- gurni. Goli za »Ilirijo« so padli v 7., 8., 17., 24. in 44. minuti prvega polčasa, edini gol za SSK Celje pa v 31. mi- nuti prvega polčasa. Koti 8 : 2 za »Ilirijo«. Sodnik g. Ochs se jc potrudil, a je bil v nekaterih situacijah neodloCen. Tekma je bila v splošnem napeta in fair, vendar pa so Celjani razočarali obCinstvo. — k Vodstvu SSK Celja v premislek CELJE, 13. marca. Včeraj smo imeli priliko videtl nogometno tekmo, ki je jasno poka- zala nevšečne razmere v našem pri1- Ijubljenem SSK Celju. Tekma sama je bila jako lepa, toda porazni rezul- tat 7 : 1 nas sili, da v interesu klu- ba pribijemo sledeče: »Stalne pre- grupacije moštva morajo enkrat za vselej nehati.« Eksperimenti z raz- nimi novinci, ki so sicer ja!ko sim- patični in ki mnogo obetajo, morajo zlasti v prvenstvenih tekmah in pri srečanjih z močnimi klubi absolut- no odpasti. Kapitän moštva mora imeti odločilno besedo v sestavi moštva, ker le on najbolje pozna po- samezne igralce. Dosedanja praksa, da moštvo tik do tekme same ne ve za postavo, je največ kriva raznih neuspehov; kot prijatelji kluba pro- simo merodajne kroge, da v bodoče no sestavljajo postave zvečer pred tekmo za kavarniŠko mizo. Uvesti bo treba redne treninge in strogo disci- plino med igralce ter prepustiti pra- vico do sestave moštva izključno le kapetanu. PIERRE BENOIT: 64 KONIGSMARK Zgodovlnski roman Poslovenll B. Rlhteršič Tedaj je bilo tudi meni že dovolj. Bitje, kakržno sem jaz, sicer lahko enkrat prisilijo, da se poroči s «lovekom, ki ga ne mara, toda drugič ne več. Ko mi je Hagen, ki je po večkrat na teden hodil v Berlin, povedal, kaj je zvedel, nisem mogla verjet5, da je kaj takega mogoče. Razumela sem vse šelo drugi dan, ko sem prejela od očeta pismo. V tern pismu sem dovolj jasno videla, da so ga spet ujeli v svoje mreže s tem, da so mu noviČ servirali povest o württemberski kroni, ki Caka njegovo hčer. Čeprav je dolgočasno, ti moram vendar pojasniti nekaj vladarskih podrobnosti, da boš razumel vse, kar še pride. Zakaj sem postala velika vojvodka lau- tenburSka? Da bi na očetovo željo po smrti kralja Alberta zasedla württemberski prestol. Nasledstvo v Lautenburgu ni urejeno po salijskem zakonu, zato sem po Rudolfcivi smrti vseeno ostala velika voj- vodka. Nasledstvo na württemberskem prestolu pa je določeno po salijskem zakonu. Da končam: würt- temberški kralj postane lahko samo lautenburški veliki vojvoda. Ce sem torej hotela postati württem- beräka kraljica, sem morala najprej vojvodo Fride- rika-Avgusta napraviti za lautenburškega velikega vojvodo. Očetovo pismo je imelo samo namen, da me k temu pregovori. Mislim, da sem v odgovoru, ki sem mu ga takoj poslala, pozabila vse spoStovanje, ki ga mora hßi izkazovati svojemu oCetu. Pomisliti moraä, da sem bila vsa obupana. Ali me mislijo na ta način prisiliti, da se po vrsti poro- Cim z vso NemCijo? Kakšna sreča za žensko, ki se sploh ni mislila možiti! Minilo je morda teden dni, ko mi jo pisala nem- ška cesarica, Seveda me je imenovala »drago dete« in me kar obsipala z najbolj laskavo dobrotljivostjo. Na koncu pisma me je vabila, naj pndem v Berlin in to vabilo je pomenilo prav toliko kakor ukaz . . . Pisala sem, da pridem, toda nisem se namenila iti tja iz poslušnosti, ampak zato, da zvem, kaj splet- karijo z menoj na berlinskem dvoru. S seboj sem vzela Meluzino in Hagna. Cesarica me je sprejela zelo prijazno — to sem si že v naprej mislila — toda njene besede so bile v bistvu take, kakor sem že prej slutila. Ali naj jih ponovim? »L1 amour ne regle pas le sort d' une princesse. La gloire d' oböir est tout ce qu'on lui lalsse.. .«* Ljubezen! Uboganje! Kaj bi mi koristilo, Ce bi ji očitala, da je bilo njeno siljenje krivo, da se prvič nisem poročila iz ljubezni. Ni bilo ve6 ubogega Ru- dolf a, da bi odkril naj in tajni dogovor, ki bi me bil morda v tem trenutku rešil. In kako naj se prepiram s pošteno žensko, ki govori, kakor bi deklamirala naučeno pesem? * Ljubezen no določa usode princese. Cast ubo- ganja je vse, kar ji puste. Stran 4. »Nova Doba« 13. III. 193a SteV. It. Mislimo, da bodo to vrstice zado- stovale, ker ne želimo, da bi se stari grehi ponavljali vsako nogometno nezono. Ugled in uspehi SSK Celja 90 nam nad vse, in prosiino, da vza- wejo vodeči funkcijonarji kluba gor- nje na znanje. Prijatelji in navijagi kluba. t SK Amater (Gradec) : SK Atletik (Celje). V nedeljo 19. t. m. ob 15. se bo pričola na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska nogomet- na tekma med SK Amaterjem iz Gradca in celjskimi Atletiki. Kino EUtni kino Union. Ponedeljek 13. in torek 14. t. m. ob pol 17. in pol 21.: »Trader Horn«. Senzacijonalen zvoß- ni velefilm iz divjc afriške džungle. Originalni posnetki divjih afriških piemen in divjih zveri. Izredno nape- ta, zanimiva in poučna vsebina. Predigri: Foxov zvočni tednik in Sa- loigra »Flip se smeje«. — Od srede 15. t. m. do sobote 18. t. m.: »Zmago- valec«. Izvrsten zvočni film z godbo in petjem. V glavnih ulogah Katie a pi. Nagyjeva in Hans Albers. Zvočne predigre. Dopisi Konjice Raz&irjevnlce protidržavnih letakov »e je po dolgem iskanju vendarle posrečilo izslediti. Izročeni so bili *odišču. Vsa nacionalna javnost za- hteva najstrožje postopanje proti ljuclem take vrste, ljudstvo pa sva- rimo pred razširjanjem in sprejema- iijem tali, ih lotakov. Uboj v Brezju. Na pustni torek je kmečki sin Alojzij Vivod ubil posest- nico Nežo Založnikovo, mater treh nedoraslih otrok. Obdolženec je de- janje priznal in se sain prijavil so- Posestvo z mizarsko delavnico do- slej last g. Jožefa Višncrja, je kupil na dražbi 8. t. m. Matija Kokolj, pos. na Zgor. Pristavi, za 49.000 Din. Fantje marširajo . . ., pa ne na de- |o ali niorda v c.erkev, temveč na te- peže, ki se v zadnjih mesecih izredno množijo v srezu, odkar so dobili ob- sojenci odlog1 za nastop kazni. Pre- tepači se sodb sploh ne bojijo več in jo skrajni čas, da so vendar najde kredit za zapore in jetnišnice ali pa, da se že vendar enkrat novelira za- devno določilo v kazenskem postop- niku glede kritja stroškov obsojen- cev po državi. II. vinska razstava za konjiški srez so vrSi, kaor jnvljeno, od 25. do 27 t. m. v prostorih Okrajne hranilnice. Ob tej priliki se bodo vršile v Konji- cah razne kulturne in druge gospo- dai'sko prireditve. Priprave so v pol- iiein teku. Občni zbor podružnice SPD v Ko- njicah bo v soboto 18. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega doma. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000.ooo'— Kupuje In pro- daja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanl Vojnik. Moški zbor celjsko Svobo- de je pričel prirejati koncerte v bliž- nji in daljni okolici Celja. Tak kon- rcrt se je vräil v nedeljo 5. t. m. v Vojniku, kjeijl je odpelo 45 pevcev program skladateljev Jereba, Ada- mica, Prelovca, Preglja, Deva in rus- ke pesmi vi priredbi Serg. Žarova. Zbor, ki ga vodi Cetrto leto g. Ciril Pregelj, poje čisto v intonaciji in di- namično skrbno diferenciranoi, kar se je zlasti opažalo pri ruskih pes- mih. Med basisti je nekaj izdatnih nizkih basov, tudi tenorji so dobri. Izven programa jo g. Telč zapel s svojim mehkim, prijetnim tenorjem dve pesmi (B. Ipavec: »Pozabil sem mnogokaj, dekle« in Hatze: »Ti«.) Senzacija je bil nastop ge. Fr. Kerše- vanove, ki je iz prijaznosti kot gost sodelovala in je zapela operni ariji iz »Toske« in »Mignon«, nadaljo Pav- čičevo »Uspavanko« in ponarodelo »Pastirček« s tako prisrčnostjo in toplino, da jo očarala vse navzoče. Njen čisti, zelo prijetno barvani organ je v vseli legah izenačen in očituje dobro Šolo. Upamo, da bomo imeli priliko to povko še ve&krat sli- žati. ObCinstva je bilo za vojniške prilike še preeej. Končno bodi izre- čena prisrčna hvala strok. uCitelju g. Milanu Vajdi, ki je dal svoj kla- vir na razpolago. Sv. Jurij ob \. ž. Dvodnevni teCaj za okraševanje pisank z narodnimi motivi jo v okviru kmetsko-prosvet- nega tečaja, ki se je priCel sredi no- vembra, priredilo v soboto 11. in ne- deljo, dne 12. t. m. Draštvo kmetskih fantov in deklet. Tečaj je vodil na tem polju priznani strokovnjak gosp. Franc Belin, äolski upravitelj iz Šfinčurja pri Kranju. TeCaja se je udeležilo 46 deklet, ki so z velikim z.aniinanjem sledila predavanjem in se tudi z vso vnemo lotila j)raktiC- nega dela. Že prvi poizkusi so poka- zali prav lcpe uspche in je samo že- leti, da bi se ta panoga narodne umet- nosti povsod razširila. Tečaja so se udeležile tudi gojenke banovinske gospodinjske šole. Lojze je bil velik nogometaš. Ne- davno je povabil svojo sestrično z dežele k tekmi, da bi se seznanila z nogometom. Lojzetovo moštvo pa je imelo smolo in je tekmo izgubilo v razmerju 0 : 5. »Kako ti je ugajalo?« je vprašal Lojze po tekmi sestrično. — »izvi'stno! Samo to mi še razloži, zakaj imate pravzaprav dva gola, če uporabljate vedno le enega?« Sadna drevesa Jablane, hruške, marelice, breskve in drugo oddaja šolski vrt okoliSke šole v Celju. — šolski vrtnar. Proda se starinska salonska garnitura, pliS preproga (2X3 m), stenska ura in elektr. namizna sve- tiljka, skupaj ali posebcj. Naslov v upravi lista Velikonoßnc godovne, umetniške dopisnicc, kreppaplr, listje za rože kakor tudi vse druge šolske in pisarniške potrebščine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini franc LeskovšeK Celfe, Glavnl Irg 16 Dobro ohranjena otroška postelja se kupi. Naslov v upravi lista. Družinska hiša z vrtom se proda v trgu blizu Celja. Informacije daje: Matija Kranjc v Žalcu. Izvrsten pianino na prodaj. Vpraša se pri Cili Rožič, Celje, Kral ja Petra cesta 31. StanovanJQ v Zvezni tiskarni, obstoječe iz 3 sob s kopr.lnico in pritiklinami se odda % 15. marcem ali pa takoj. Vellka Ixbira raznih keksov, oblatov, čo- kolade, finih bonbonov, v zalogi tudi lepc rozine, mandlji, orehova jedrea, banatska moka in vsak dan sveže čajno maslo pri tv. Karo! LoibnerB Celje Pri „Ztonou" — Kral ja Petra o. 17. 2LATA NALIVNA PERESA 14 karatna z 2 1etno garaneijo od Din 50*— naprej Velika izbira za vsako roko oz. pisavo. Oglejte si izložbo pri Kai"! GorlČar VdV. Celje knjigama in trgovma ¦—,^__________________—SL— s papirjera Gramofonske p I o š č e sn «pa«*ati N a j n o y e j » i ftlagerjl In k 1 a » i 6 n I komadl LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELIE, PEČKOV TRG 2 Prevzemavsainstalacijskadela.vodovodc, hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnicc, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoCa popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbc Franjo Dolžan Celje Za kresiio Telefon 245 kleparsivo, voöovoüne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke ipadajoJa dela In popravila — Cene zmerne; — Postrelba toJna insolidn ZVEZNd TISKflRHflm KNJIQOYEZNM CCUC - STRO5SriflTERJEVfl QLICfl 1 IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOCA DELA HITRO SO LID-NO IN PO ZMERNI CENI Urejuje Rado PatnU. — Odgovoren za konzorcij »Nove I)öbe« in Zvezno tiskarno Msian Cetlna. - Oba v Celju.