tre B0ZIC11E PRfiZniKg
letnik XII
december ’97
Ddolecfnihi
JKi pa holedujemo, zlate zuezde hujemo: ena u rohah nam žari, druga ocf neha uisi’ tretja u dušah nam gori; prua zoezda je nas treh, hi nas uodipo uaseh; druga, hi z neha uisi, je za ose ljudi, tretja le od tistega, hi jo u duši sam ima.
Sšus/au Strniša
M. Gaspari: Koledniki
Dragi bralci!
S 43. številko Vipavskega glasa zaključujemo tudi leto 1997. Xmdimo se, da bi v našem glasilu vsak lahko dobil kaj zase in se pri tem tudi obogatil. 2elimo, da bi bili v pi^ikajajočem letu naši bralci še bolj zadovoljni. -Hvala vsem, ki polnite naše glasilo s svojimi prispevki. Vsem, ki se še niste opogumili, pa velja naše povabilo k sodelovanju. Hvala tudi vsem, ki nam s svojimi prispevki materialno pomagaie..
Ob bližajočih se praznikih želimo vsem vesel božič, v novem letu pa obilo zdravja, zadovoljstva, uspehov pri delu in notranjega miru.
Čestitke tudi ob 26. decembru, dnevu slovenske samostojnosti. Samostojni pa bomo le toliko, kolikor se bomo za to trudili. Alaj bo beseda doywov\v\cx ne le na jeziku, ampak v naših srcih.
Uredniški odbor
IZ	NAŠE PRETEKLOSTI______________
PRIHOD NAPOLEONOVIH VOJAKOV
Pisali so 1797. leto in nič kaj posebnega se do tedaj ni dogajalo. Bila je pomlad in ljudje so marljivo delali po njivah in v vinogradih... Predno so se utrujeni odpravili z dela domov, opazijo velik oblak prahu nad cesto, ki vodi iz Loga in Dupelj proti Vrhpolju. Nato zagledajo dirjajoče konje; te so jahali nenavadno oblečeni vojaki. To je bila izvidnica Napoleonove vojske, ki je prihrumela k nam.
Moj prapraded in praprababica sta bila doma iz Vrhpolja. Hišo sta imela ob potoku Beli, nad vhodnimi vrati pa je takrat visela hišna številka štirideset. V pritličju je bilo ognjišče (kuhinja), mala sobica in shramba.
V prvo nadstropje so vodile od zunaj speljane kamnite stopnice, ki so bile znotraj povezane z mostovžem (lesenim hodnikom) in vhodoma v dve sobi.
Tega pomladnega dne, 23. marca 1797., so se nenadoma prvič pojavili v vasi Napoleonovi vojaki, oblečeni v čudne obleke (uniforme) z visokimi kapami, dolgimi puškami in ob bokih pripasanimi sabljami.
Konje so privezali k plotom in drevesom.
Po vasi so ljudem pobirali krmo za konje, ki so jih spravljali v hleve, če je bilo le še kaj prostora zanje. Vojaki so se namestili v hleve, senike in druge prostore, samo da so bili pod streho. Za njihove častnike pa so morali dobiti sobe in postelje. Dva vojaka sta izbirala za častnike prostor v prapradedovi hiši in po vsej sili sta hotela, da bi prenočili v sobi, kjer sta spala prapraded in praprababica. Prapraded je pod prisilo to dovolil in vojaka sta pričela v sobo prinašati častniško opremo.
Poveljnik na iskrem konju
y
Prihod Napoleonovih častnikov
Pozno popoldne se je praprababica vrnila domov z njive in videla, kaj se dogaja. Najprej je okregala prapradeda, zakaj je dovolil, da so se častniki namestili v njuno sobo. Odšla je v sobo, zmetala ven vojaško opremo, porinila ven vojaka, ki je opremo čuval in zaklenila vrata. Nato je zbežala k sosedovim ter se skrila med rože. Vojaki so tekli za njo, mahali s sabljami in kričali po francosko: OU EST-ELLE?! OU EST-ELLE ALLEE?! OU S’EST-ELLE CACHEE?! (Kje je?! Kam je odšla?! Kje se je
skrila?!). Bili so besni, če bi jo našli, bi jo s sabljami razsekali.
Praprababica pa je trepetala, skrita med rožami na terasi, in tako je ostala živa.
Pozneje je praprababica večkrat pripovedovala, kako je bilo pod Francozi. Odslej so ji bili posebno pri srcu viseči nageljni in druge rože, saj so ji rešile življenje.
To se je dogajalo v tistih časih, ko je k nam prišla Napoleonova vojska.
Franc Cerovšek Napoleonova vojaka, naslikana na panjski končnici
Napoleon I. (*Ajaccio 1769., +.SV. Helena 1821), cesar Francozov, iz korziške rodbine Bonaparte. Bil je topniški častnik v francoski vojski, v francoski revoluciji se je naglo povzpel. Po 1798. je kot pivi konzul prevzel državno oblast in se 1804. proglasil za cesarja. 1801. je Napoleon dosegel prevlado v Evropi. V vojni proti Angliji, ki jo je začel 1805., se je obrnil proti Avstriji ter jo prisilil k bratislavskemu miru (izguba Benečije in Tirolske).
Ko je Avstrija 1809. znova podlegla, se je morala v schonbrunskcm miru odreči Salzburgu in deželam ob jadranski obali (Ilirske province). V vojni proti Rusiji je prodrl r Moskvo, a se je moral kmalu umakniti, pri čemer je bila njegova vojska skoraj povsem uničena. Pregnali so ga na Elbo. Ko se je 1815. v Franciji znova vrnil na oblast (‘‘sto dni”), so ga Angleži pregnali na Sv. Heleno.
IZ NAPOLEONOVE DOBE PRI NAS
Do natančnih podatkov iz Napoleonove dobe pri nas1 je težko priti. Po zasedbi Francozov so bili na našem ozemlju še Avstrijci in Italijani, tako da gradiva iz Napoleonovih časov skorajda ni. Povečini si pomagamo z ustnim izročilom, vendar je od tedaj preminila že vrsta generacij, ki so bile priče teh burnih dogodkov, in mnogo doživetij in spominov je odšlo z njimi v grob.
Pred prihodom Francozov je bilo po naših krajih mnogo tatov in rokovnjačevki so napadali pri belem dnevu, vlamljali v hiše in odnašali, kar jim je prišlo prav. Za časa francoskih vojn se je razbojništvo še bolj razmahnilo zaradi siromaštva in podivjanosti med ljudmi. (Mnogi so tedaj odšli med rokovnjače, ropali so in plenili, tako kakor so poprej drugi počeli z njihovim imetjem.)
Francozi so bili v odnosih s prebivalstvom na podeželju skrajno previdni. Kadar so jedli v kaki hiši, so postavili v kot gospodarja, gospodinjo in ostale odrasle, ki so morali od vsake jedi najprej	sami	pokusiti. Prav	tako so ravnali,
ko so	pili v gostilni.	Bali	so se namreč,	da bi jih kdo
zastrupil.
Veliko	naših ljudi so	Francozi mobilizirali	in zanje so se
morali	vojskovati po	tujih	deželah. Bili	so v Italiji, na
Nemškem, Ruskem, Francoskem in drugod. Marsikdo od njih je našel svojo srečo na tujem in se je po vojni vrnil domov bogat, nekateri med njimi pa so ostali na Francoskem in se tam poročili.
Napoleon je zelo cenil vojake iz Ilirskih provinc, zato jih je vedno več novačil za svojo armado. Delež je bil zelo visok:
Napoleon v vojaški uniformi
osemnajst tisoč mož na leto. Vojvodina Kranjska, kateri je tedaj pripadala Vipava, je morala dati sama več kot tretjino.
Mnogo težav je povzročal jezik. Ljudje so težko razumeli svoje nove goste s Francoskega. Sporazumevali so se z znaki in z drugimi sredstvi, da so ljudem dopovedali, kaj hočejo. Toda prišlo je do raznih smešnih nesporazumov in pomot.
Franc Uršič z	Gradišča	pri Vipavi	mi je	pripovedoval zgodbo svoje	matere, ki je bila
doma iz Lozic.	“Francoski	vojaki so	prišli	iz Št. Vida (Podnanosa) v	Lozice in ker niso
znali slovensko, so le slabo ponovili kakšno našo besedo. Tako so spraševali po hišah: Hopsa, hopsa!	Dekleta	so	se pred	njimi	skrivala, ker so si mislila,	da hočejo z njimi
plesati. Pokazalo pa se	je	drugače,	ko so	kazali na konje in ne na dekleta. Iskali so
namreč le ovsa.”
Nekateri francoski obrtniki in trgovci so prišli v teh časih k nam, vzljubili so naše kraje in ljudi ter se tu naselili za vedno. Tudi nekaj vojakov je po odhodu francoske vojske ostalo pri nas. Poročili so se, ostali na kmetijah in njihovi potomci živijo med nami.
Pripovedovali so mi, da imata Teodor Pižent iz Podnanosa in njegov bratranec Jože Pižent iz Vipave ter drugi potomci prednika francoskega rodu, ki se je ustalil na Nanosu in njegovi potomci nosijo njegov poslovenjen priimek Pižent, iz francoskega Pegeofi. Italijani so ob zasedbi naših krajev ta priimek zapisali kar po svoje - Pisenti.
Pegeot je bil doma s podeželja v južni Franciji. Kot Napoleonov vojak pa se je moral bojevati na mrzlih zasneženih poljanah Rusije, najhuje pa mu je bilo pri Moskvi. Takrat so Rusi požgali svoje leseno mesto. Zima je bila zelo huda in težave so bile s preskrbo in s prenočevanjem. Najhujši boji so bili pri Borodinu4, kjer se ni vedelo, kdo zmaguje, ali francoski ali ruski vojaki. Potem se je vračal z Napoleonovo umikajočo se vojsko iz Rusije čez reko Berezino5; tam je padlo mnogo izčrpanih francoskih vojakov.
S Pegeotom so bili tudi nekateri Slovenci, ki so bili mobilizirani v Napoleonovo vojsko. Naveličan dolgih pohodov in krvavih bojev se je odločil, da ob povratku ostane pri nas in se skrije. Skrival se je na Nanosu in tam spoznal naše dekle ter se z njo poročil. Tako se je torej zgodilo, da je nekdanji francoski vojak Pegeot, dezerter Napoleonove vojske, ostal pri nas in si na Nanosu ustvaril svoj topli dom, ki mu po domače pravimo pri Strgarjevih, s poslovenjenim priimkom Pižent.
Franc Cerovšek
Op. pisca:
1) Napoleonova doba pri nas - Francozi so se prvič pojavili 23. marca 1797. Ida. Druga zasedba je bila 1305. in irelja 1809. Ida. V Vipavi so Francozi gospodovali od 1809. do 1813. leta.
2) Rokovnjači - Josip Jurčič jih opisuje v zgodovinski povesti “Rokovnjači”.
3) Pegeot - izgovori Pezo, sedanji priimek Pižent.
4) Borodino - vas ob reki Koloči ob cesti Smolensk -	Moskva,	tu	je	bila 7.	septembra 1812. ena najbolj	km/vili
bitk 19. stoletja med 133.000 Francozi pod Napoleonovim poveljstvom in 117.000 Rusi pod poveljstvom Kutuzova. Kljub velikim izgubam (Napoleon 50.000 vojakov, Kutuzov 44.000 vojakov) je bitka ostala neodločena. Napoleon ni poslal v boj svoje garde, ker je bil prepričan r uspeh,	Kutuzov	pa	je	nadaljeval svoj umik proti	Moskvi.
5) Berezina - desni pritok Dnjepra, vzhodno od Minska,	dolga 613 km.	Velike	izgube Napoleonove	vojske ob umiku
iz Moskve 1812. leta.
Napoleon na ladijski palubi
ODMEVI NA OBJAVO ŠOLSKE KRONIKE v VG št.42
Po objavi šolske kronike, ki jo je pisal nadučitelj Anton Skala, smo bili prijetno presenečeni ob sporočilu, da se je v Vipavi ohranilo šolsko naznanilo učenke Marije Durn iz leta 1895/96. Marija Durn je bila rojena 1. julija 1887 na Gradišču Pri Vipavi. Poročena je bila s Francem Uršičem iz Vipave, ki je padel v Galiciji leta 1914. Zapustil je hčerko Francko, ki je umrla že kot otrok. Gospa Marija se je po sedmih letih ponovno poročila s Francem Trampužem, tudi	iz Vipave. Imela sta tri
sinove, Dominika,	Franca, Štefana in hčerko
Slavko. Domačiji	se je reklo po domače
“pri Lukovih” (sedanja Lavrinova ulica). Družina je ohranila domače ime po očetu prvega moža, ki se je imenoval Luka Uršič. Objavljamo	fotokopijo	šolskega	naznanila Marije Durn, kjer	je dobro viden podpis
šolskega	vodja	Antona	Skala.	Zanimiv	je tudi tekst na hrbtni	strani tega naznanila, ki
govori	o	pravicah	in dolžnostih	učecev	in	staršev.
i.	v.	Magda	Rodman
šolski okraj:	.	^vvvvrazridra ljudska šola v Upingv.
Šolsko leto 1895/6.
Šolsko naznanilo.
@vvvn cnlouua.
.j .{L-
i-ojen* dn«	188^	na	panjskem,
ufent*	v	i azre.il> r*	oddelka u«lA m je t&lso-lo:
Marija s prvim možem Francem Vršičem na poročni dan leta 1912
JU
* *
Franc Trampuž iz Vipave, Marijin drugi mož
Slovnic
R*. un»tvo in o&lilio*lovje
Zemljepis in igodovi
Ženske mene det« ZaiviujCfU	»prevideoi
p<>ldinM	naopi nvi&ir
p..Upi« rollialjo* elk ajili nemeelnlkor
ialaki k.H.ilalj./
Progled redo».
Kadi	J	•	a	4	» I
NrtTTloit	j-H-—	v'-"*	»Mi	»< »ila»ll	- j
Napredek		»M.		>muj timu*		
Krtdnoet		.. rži			~ 1
V prvi vrsti sedita dekan Lavrič in šolski vodja Anton Skala z dekleti in ženami, ki so verjetno obiskovale kak kuharski tečaj. Fotografija je približno iz leta 1910.
<2^^6i^ia8™i6ii^L'^Bssl..^^3^K^.....T......
 1.....—£
' %-£<i. ytt! j2',
(kc 2t.f&> ?G *yu'.
.^.<?dtC.46ce}i4&....ffiAx<c*l&itxX....26M4&4&..*. *..............
/MX.yC.-.JOtL
,d£nt-.v>sie^ece.	./t&fe<&*^-ie*^o6rt<<'
rr«<.yfc....,.a....
u&.tt*......«
s**^ocjGCc<.s s3Z*&*c&£Aa
y^<riryzit^^Cf<^......
Od&fts.A .....i£.
	
■//■
 <&^*f!ir?*e£6p.
J^cACevrt'. tJ^t-^/or- /^y'iX.<--'.<r,- .
^y ^o../X^an	»j$rsra4&£.^&&.i../<ri?^L?..A
/6. -7%nr, f£.
eO
777^
lA*tAy^<!AAtZ
Z. fiut&nr. _%~. /£ya<y4>cw
kZ!os<AytUK# ^  ' * — - -» -
'^AsZZ^,
tm<<i>rri*r0CrtA*ifa!tA....
yi&vttrP^f&rrv ..............................................................
e;
Eff
ig
Sjp'
8*
ft
Už
ij.»
af
S*
-..'V	—	—...................
/diete*.t..........................................................................................................................
v 7^'^«7la..^yit...^7^.>..-rfjjiffejriaršrci^A?..« ......   —....
?Ž^*<<^^EŽ5i25S' .. r'.....
*&■#£.  ^../t^tUUSOli,-......................................
V.j[/.	*3
u<e//&&.....y>
i<rre<<*4'-X>.
7
4
f&tr.	&&&'
'fca£?*76f ^-otjtTp&ftoL- Sjvtsfžž ^S~^<...........
X	'	j7	S	/7^?
^	e7V/ahrt^aai^'..
/7	S	'	S	*	^jr	/-
1
/CatSC&cTa, /<p <c<*K*rKaxi**<hf&'~ rtrfrrx*c^.i^.;^64ietit*./../.<S/%S*<*X&&t:*7!*f,
27?:j
_ z* —
^sss^t,.
JKBsA
f"
rt	/OtKjtnesc
     —.......................................................
 .«^«s>**s'
Aa . ^a^r. ./£
 .....„_........<**ei...e/!r=£'iJ
JLsy frt&eC&s.
ya^.....*?ttd&<i$<£f.ir."*£2.».................  -............—..................................
T*
'•HM* ,MWlU,.|,U|-
/Ž/. 'TtrrvmSi
...!
 žZ&retOeč..
™*y*C4
'/s .
ir.<z<*&.
VIPAVA IN VIPAVCI V OGLEDALU BLEIWEISOVIH NOVIC
Peto nadaljevanje
Še zmerom teče leto tisočosemsto-dvainšestdeseto. Krepi se narodna zavest Slovencev in dejavnost za razvoj maternega jezika, pri čemer igra zelo pomembno vlogo ustanavljanje čitalnic. Pri tem prednjačijo tudi Vipavci. Novice v 19. listu z dne 7. maja obširno - kar na štirih straneh - vzneseno poročajo o obisku rodoljubnih “poslancev” iz več kot dvajsetih sosesk kranjskega in goriškega (primorskega) dela Vipavske doline, ki so prišli izrazit podporo ljubljanski čitalnici zoper “nemškutarske rogovileže”. Med številnimi veljavnimi možmi je bila zaupana častna vloga izročiti spomenico predsedniku ljubljanske čitalnice in županu Mihaelu Ambrožu prav trškemu in slapenskemu županu Janezu Žvoklju in Jožefu Ferjančiču.
Naj spregovorijo Novice same:
Iz Ljubljane. (Vipavci v Ljubljani). Kar so bili predragi nam bratje iz Štajerskega tukaj, ni bilo več v čitavnici naši tako vesele in slovesne večernice, kakor je bila v nedeljo. Četrti dan maja si je tedaj čitavnica naša spet s zlatimi črkami v kroniko svojo zapisala. In kako ne bi srce veselja igralo, ako brat pride k bratu in mu odkrije djansko svojo ljubav. Mili naši bratje na Vipavskem, ki jih je veličastna beseda presvitliga Cesarja: „ravnopravni bodite vsi moji narodi avstrijanski!" v globočino srca ganila, so z veseljem gledali v Ljubljano, ko so slišali, da čitavnica naša ni prezrla onega mogočnega navdiha s cesarjevega prestola, ampak da je nemudoma začela za omiko in oliko dolgo zatrtega jezika v očitnih „besedah“ in vajah skrbeti; al s bridko žalostjo jim je presunjevalo bratovsko srce, ko so slišali in brali, kako se domoljubno, postavno in lojalno vedenje čitavnice naše od mnozih strani črti in psuje. In ker le konca ne kraja ni bilo tega grdega rovanja1) v ustavnem času, ki je vsem narodom dodelil enake pravice, niso vrli bratje pod Nanosom mogli več molčati in prenašati krivičnega nasprotovanja; vstali so na noge in pokazati so hotli, da je to pravo in pošteno, kar
čitavnica dela v razvitek maternega našega jezika, in podpisali so to v očitnem pismu2) in ga čitavnici očitno poslali. Ta pohvalnica ni pokotna3) tudi ne naprošena; ona ne šteje le posamezne rodoljube, ampak vse, kar koli je veljavnega v velikem vipavskem okrogu4) kranjskem in goriškem, je postavilo svoj podpis v njo, kterim na čelu stoji slavnoznani rodoljub, visokočastiti tehant in častni kanonik, vitez Franc-Jožefovega reda gosp. Juri Grabrijan. Pohvalnica šteje 12 županov, 55 odbornikov, 2 grajšaka, 20 duhovnov, 4 ces. uradnike, 5 doktorjev in 1 lekarja5), 140 posestnikov, 9 obrtnikov in 13 učiteljev. Rekli so nam častiti poslanci, ko bi se bilo le samo na veliko število podpisov gledalo, dobili bi jih tisoč lahko; al tega niso hotli: gledali so le na veljavo mož in na večje število sosesk6). Zastaviti so hotli s tem klin v grde laži tistih rogoviležev nemškutarskih, ki po časnikih trobijo, da le trohica prenapetnežev in pešica mladine sanjarije uganja o narodnosti slovenski! Pismo to so izročili dvema gospodoma županoma: županu trškemu in županu iz Slap ega7), kterima se je po željah dekanovih pridružil gosp. koder, kurat Slapski, naj ga nesejo v ljubljano. Prišli so v nedeljo opoldne in na kolodvoru častno sprejeti po gosp. podpredsedniku čitavnice in mnozih odbornikih, so se peljali v mesto v svoje stanovališče v gostivnico „pri Slonu“.
Njim na čast je bila zvečer „beseda“ napravljena. Lični transparent z napisom „Slava bratom našim Vipavcom“ je kazal dragim gostom, da se je čitavnica danes oblekla v praznično opravo. Dvorana je bila tako polna, da so poslušavci res v pravi stiski bili.
Gospodi poslanci stopijo pred predsednika čitavnice g. župana Ambroža. Gosp. Koder poprime besedo in tako milo in srčno govori, da vsi pričujoči so bili globoko ginjeni. Bil je zares slovesen moment, pozdravljan s živio - in slava - klici od vseh strani. Govoril je blizo8) tako-le:
„Visokočastiti predsednik! Slavni gospodje! kakor hitro se je bilo po deželi razznanilo, da se po mestih cele družbe povezujejo, zanemarjemu domačemu jeziku na višjo stopnjo omike in k tisti veljavi pomagati,
ktera mu po vseh natornih pravicah gre; -kakor hitro se je slišalo, da se je v ta namen tudi v Ljubljani znamenito društvo vrlih slovenskih rojakov pod naslovom „narodne čitavnice" ustanovile: so se jele srca rodoljubnih Slovencov veselja oživljati, ker so v tej nenadjani prikazni napoved boljše in ugodnejše dobe za svoj potrti materni jezik spoznali. Kakor drugod smo tudi mi Ipavci unkraj sivega Nanosa v naši južni dolini z veseljem sprejeli glas slovenskega zvona, kteri se od ljubljanske narodne čitavnice po domačii odmeva. Ne le posamni rodoljubi, ampak cela Ipava je blagi pomen Vašega slavnega društva hitro zapopadla, in se Vam zahvaljuje za Vaše domoljubno prizadevanje. In glejte, visoko častiti predsednik, in Vi slavni utemeljitelji narodne čitavnice! tukaj Vam predstavljam dva moža, dva ipavska župana, Janeza Zvokeljna, župana Trškega in pa Jožefa Ferjančiča, župana Slapenskega, ki Vam ju Ipava pošilja, da Vam poklonita pohvalno pismo, iz kterega hote spoznali, da ipavska kri ni voda, da narodna zavest se nikakor zatreti ne da, in da po omenjeni obveljavi ne samo kaki prenapeteži, ampak Ipavci vsi željno hrepene. Od podnožja Nanosa noter do drč9) golega Čavna bodete našli več kot dvajset sosesk iz krajnskega in go riškega oddelka Ipave pod tem pismom podpisanih, in ti podpisani so možje, ki imajo ustavno pravico in dolžnost za soseske govoriti, so večidel župani, župnijski odborniki, večji posestniki in drugi veljaki, ki potrebe ljudstva gotovo najbolj poznajo in tedaj najbolj vrjetno spričujejo. /.../“
Na to gosp. Ferjančič, župan iz Slapega, poda gosp. predsedniku prekrasno vezano pohvalnico s temi besedami:
„Ne zamerite, visoko častiti gospod predsednik in Vi častiti gospodje! da Vas z lepemi besedami ogovoriti ne znava, kakor se za take gospode	spodobi;	vas tedaj naravnost
v imenu	vseh	Ipavcov	nar pred	pozdraviva,
in Vam prineseva, kar so nama za Vas izročili. Zlata in srebra je nekaj premalo med nami, zato Vam ga niso mogli poslati; nekaj, kar srce človeka tudi razveseljuje, bi sicer imeli, to je, dobrega in sladkega vinca; pa s tem mi drage goste najraji pri sodu postrežemo. Za zdaj sprejmite tole pismo, v kterem Vam tudi najboljše, kar imajo, svoje hvaležne	srca	pošiljajo,	zato ker	ste jeli zid
predirati,	kteri	je do zdaj kmeta	in gospoda
zavoljo našega domačega jezika tako trdo
ločil. - Zložili smo tudi pesem na Vas, ktera je pismu priložena. /.../
Gosp. predsednik da potem adreso10) gosp. tajniku Praprotniku, naj jo očitno bere. Gosp. tajnik jo bere; tako-le se glasi:
„ Blagorodni Gospod! Visokočastiti Predsednik! Ni davno, kar ste pri priložnosti častnega pozdravljanja vrlih slovenskih Štajercov rekli, da „zvon pod tumom bobni, na daljavo pa bilj doni". - Primero tega lepega izreka mi Ipavci na vse strani za resnično spoznamo.
- Konec pretečenega leta je slavna družba narodne čitavnice, ktere visokočastitemu predsedniku se mi v Vas poklanjamo, v sredi Ljubljane na zvon slovenskega glasu krepko udarila. Mi daljni ne vemo, koliko bližnjih Ljubljančanov je na njegovo bobnenje oglušilo, ali prav za prav gluhih ostalo; nas pa je njegov mili narodni glas z vso radostjo napolnil in tolikani več za to, ker smo ga od takega kraja zaslišali, od kodar se ga tako brž nadjati ni bilo, in ker so ga možje zazvonili, med kterimi si jih je veliko - pred malim še - kaj takega v nečast in trdo sirovino štele.
Mi po deželi - in kar od sebe pravimo, mislimo, da od cele slovenske domačije velja
- smo sicer slovenskega glasovanjamed sabo vajeni; nam je potrebno, kot vsakdanji kruhek, pa žalibog! kmalo bi se ga tudi mi sramovati morali, saj tako daleč je že prišlo, da si moramo za nesrečo šteti, da smo Slovenci! - Kaj je bil Slovenec dozdaj s svojo golo slovenščino? Nič, ali skoro nič, kakor sama nezmožnost in sirovina! - Ako ga ni ptuja omika pregrevala, in ako ni znal, kolikor si bodi, ptujih12! jezikov lomiti, ni imel nobene veljavne prednosti. Ako je hotel po kaki omiki segati, je moral le po ptuji, ker v domačem jeziku je ni bilo doseči. V ljudskih šolah, ki so gotovo za domačo omiko postavljene, si je s ptujim jezikom zastonj glavo lomil; v družbah, ki so se kaj več omikane dozdevale, so ga zaničljivo gledali; v uradnijah je bil celo mutec in nedorašenec, ker uradnega govorjenja ni razumel, uradnega pisanja ni znal brati, še manj pa razumeti. Kar je za-se ali zoper sebe podkrižal13) ali podpisal, se ni mogel prepričati, ali je tudi res tako, kakor je on mislil in govoril; v vsem, in v vsem je moral ubogi revež vero dajati tem, ki so mu ptuje govorjenje in pisanje tolmačili, kakor so hotli in znali. /.../
Blagovolite, visokočastiti predsednik! Vašemu
slavnemu društvu, ki nam je tako mično k belemu dnevu povzdige in enakopravnosti našega jezika zazvonilo, našo srčno hvaležnost oznaniti. /.../
Blagovolite priložen pevski nagovor v spominek naše ipavske udanosti dobrovoljno sprejeti, in ga možakom, ktere zadeva, pokloniti. /.../
I Ipave 4. svačana 1862 Vaši zvesti Vipavci“
S kako živim veseljem je bilo to pismo sprejeto, ni nam mogoče popisati.
Na to gosp. predsedniku poda župan Vipavski gospod Žvokel pesem, ki so jo poslanci v 300 iztisih sabo prinesli /.../
Ko so gospodje poslanci izročili vse svoje sporočila čitavnici, poprime predsednik njeni gosp. župan Mihael Ambrož besedo in blizo tako-le ozdravlja pozdrav vipavski:
„ln principio erat verbum", - to je, od začetka bila je beseda. Ta vvod postavim na čelo današnjega govora zato, ker je po besedah Vipavskega pisma moja beseda 12. januarja uzrok pričujoče slovesnosti, in da potrdim, kako veljavnost da ima beseda. /.../
Da sta Vi Ipavci med Krajnci prvi, ktere je spodbodla beseda izgovorjena v Ljubljanskem mestu, ni nič posebnega, ampak je čisto naravno (natorno). Kakor ipavska dolina Ljubljančanom prvi sad donaša, prve breskvice, prve češinje, prvo grojzdiče dobivamo z Ipave - tako so tudi pošteni prebivavci prve cvetlice prinesli, ktera rodi omika slovenska. Živa resnica je, da tam, kjer solnce gorkejše pripeka, tam se obuduje hitrejši narodni živelj, - in tam, kjer solnce bolj bleši, tam ljubezen do domovine bolje kali. - Vaši dohod spričuje to - spričujejo pa tudi veljavni možje, kteri so Vaši dolini živeli in še žive. Omenim rajnkega gosp. Matija Vertovca - moža, kterega zasluge za omiko slovensko se po vseh slovenskih krajih slove. Dolgo se je očitala in se od nekterih še dandanašnji očita nesposobnost slovenskega jezika, - on je pa djansko dokazal, da je vse to krivo natolcevanje; spisal je v slovenskem gladkem jeziku kemijo, umevno za vsakega izobraženega kmetovavca, in tako je dokazal, da je naš jezik zmožen za učenejši predmete, kakor tisti mislijo, kteri ga le za peč postavljajo; spisal je vinorejo, ktera zasluži imanovana biti katekizem za gornika in ktera nam je morebiti že naključila nektero sladkejšo kaplico; spisal je zvezdoznanstvo in dokazal, da tudi zatrti slovenec je zmožen
se obrniti proti visokemu podnebju in razlagati rojakom v domačem jeziku skrivnost Božje vsemogočnosti; spisal je velik del občne povestnice in še več druzega v Novicah. Naj omenim na dalje visoko častitega gosp. dekana Grabrijan-a, kteri je prvi v Vašem pismu podpisan. Gospod zveden v duhovskih in deželskih zadevah, gojitelj uka in zvesti deržavljan, si je pridobil zasluge, da so mu presvetli cesar podelili red Franca Jožefa; on je ustanovil šolo, kteri je ni para po širokem in dolgem, in dokazal, kako da mu omika slovenskega ljudstva pri srcu leži. Omenil bi lahko še drugih veljavnih mož, pa čas mi ne pripusti. /.../
Brali smo na obrazu gosp. poslancom, kako srčno jih je razveselil predsednikov govor, kteremu so mnogokrat z glasno pohvalo v besedo segli, pa tudi ves zbor je ustavljal večkrat govor s živimi „živio - in pravo-klici“, ko je gosp. predsednik z govorno besedo odkrival radosti pa tudi britkosti domoljubja. Celi govor je bil z navdušeno pohvalo sprejet.
Po vsem tem se je začela „beseda“. V popisu njenem moramo danes krajši biti, ker nam ne čas ne prostor ne pripušča obšimišim biti. Reči pa moramo, da zadovoljstvo z njo bilo je vesolno. Dragim gostom na čast po gosp. A. praprotniku v besedi in po gosp. A. Nedvedu v glasbi složeni „Pozdrav“ je bil s tako pohvalo sprejet, da ni bilo pred miru, dokler se nista oba složitelja14) zboru pokazala. Gosp. Nadved je podal lično vezano pesem gosp. poslancom, naj jo izročijo preč. gosp. dekanu. Pozdrav ta se je tako glasil:
Zdravo Ipavci, sosedje premili!
Goste predrage sprejemamo Vas;
Sladko, domače ste nas zveselili Zvišali z dnevom ste zlatim nam čas.
Lepa je Vaša dolina cveteča, kapljico sladko Vam trta daje;
Lepša ljubezen je Vaša goreča,
Ki Vam za narod pri srcu cvete.
Zdravo zatoraj, sosedje premili,
Gosti predragi ste danes nam Vi,
Sladko, domače ste nas zveseli,
Srčno rečemo: Naj Bog vas živi!
/.../
Po besedi je vesela družbica enmalo rajala in našim gostom iz Vipave je bilo posebno
mikavno viditi slovanski „kolo“, ki jim ni bil še znan. Med plesom pa se je podala množica, ki ne pleše, v gostivnico doli in se tu radovala s svojimi predragimi gosti, kterim je dr. Bleiweis prvo zdravico napil. /.../
In tako je sledilo še več zdravic; al mudi se - tiskarju in jenjati moramo. Le to pa morem še reči: Mili pozdrav cele velike doline je znamenje, da se narod naš zaveda svojih pravic; to bo z radostjo navdalo vsakega domoljuba. Naj bi pa tudi krepčalo stanovitne, povzdignilo klaverne, podpiralo omahujoče in potrlo tovarje, kteri ošabno mislijo, da „ kopica Ljubljančanov“ je cela dežela kranjska!
Izbral in uredil Božidar Premrl
Opombe:
1. Rovanje = rovarjenje.
2. Očitno pismo = javno pismo.
3. Pokoten = zakoten; nepomemben.
4. Okrog = zastarela oblika za okrožje, v tem primeru pa sinonim za deželo: Kranjska in Goriška sta bili avstrijski deželi.
5. Lekar = starinska oblika za lekarnar.
6. Soseska = podobčina.
7.	Tudi	v	leksikonu Cankarjeve	založbe Slovenska
krajevna imena, Ljubljana 1985, še beremo zapisano dvojnico: na Slapu / na Slapem. Včasih jo uho ujame tudi v govorici okoliških vasi.
8.	Blizo	=	približno.
9.	Drča	=	melišče.
10. Adresa = spomenica, poslanica.
11. Glasovanje = govorjenje, govorica, besedovanje.
12. Ptuj = tuj.
13. Nepismeni so se na dokumentih samo podkrižali, tj.	narisali	znak križa namesto	podpisa.
14. Složitelj = skladatelj; pesnik.
PREDSTAVLJAMO VAM
MARIJA PAVLIN - VIPAVSKA ŠIVILJA
Marija Pavlin, po domače Micka Pavlinova, je moja mama. Ko smo otroci v osnovni šoli pisali spis Moja mama, sem napisala, da je moja mama dobra, pridna, skrbna in skromna in temu bi pritrdila še dandanes, ko šteje že oseminosemdeseto leto. Stanuje v Vipavi, v ulici Vojana Reharja 6.
Marija Pavlin je izučena šivilja, šivati se je učila na Hribu pri Janeščevih.
Sama	se	takole spominja svoje	mladosti: »Rodila sem se davnega	leta	1910 na	Gradišču
pri Vipavi,	očetu in	mami	Mariji	Semenič. Oče je zgodaj umrl, ko	sem	imela le	štiri leta;
zapustil je ženo z dvema deklicama: mene in tri leta mlajšo Angelo. Ko mi je bilo deset let,	sem se z
mamo preselila k Pavlinovim	v	Vipavo,	mama je
namreč vzela (poročila) vdovca s tremi fantiči, ki jim je španska mrzlica pobrala mamo in sestrico.
Že na Gradišču sem s sosedovo deklico Pepo Blaževo rada šivala oblekice za punčke, ki sva jih sami sešili iz cunj. Z njimi sva	se	radi	igrali, saj so bile	te
edina otroška igrača.
Leta 1927, se pravi s sedemnjastim letom, sem se šla učit šivat k Frančiški	Janežič,	po domače Janeščevi
Francki s Hriba.«
Natančno se spominja prvega delovnega dne, ko ji je mojstrica dopoldne dala podirati žensko obleko, popoldne pa je že nabirala jiršk (otroški predpasnik). Mojstrica jo je pohvalila, da dela drobne Stihce (vbode).
Učna doba je trajala	tri	leta.	Šivati so se učile	tri
učenke: ona, Pavla Premrl, po domače Drejdelnova, in soseda od Primcovih (imena se več ne spominja). Mojstrici ni bilo treba plačevati za učenje, na kosilo
Mici,	prva z leve zadaj, s prijateljicami Pa so m()l a^e domov.
leta	/934	Mojškra je imela šivalni	stroj,	vajenke so šivale	na
roko: ovrgavati (obšivati) je bilo treba vse robove, heftale so (navdarjale), šivale gumbe, šivale luknje (gumbnice).
V začetku so le opazovale, ko je mojškra urezavala (krojila) blago. Mustre (kroje) je imela le ona. Ko so se že privadile delu, je dovolila, da so mušter izrisale, kakšnega pa so izrisale tudi naskrivaj. Spoznavale so: prednjik, zadnjik, rokav, kragelc (ovratnik), manšete. Pokazala jim je, kako se blago ureže (ukroji), nato je sestavila dele blaga in morale so ga naudariti, šele nato jih je mojškra sešila na stroj.
Šivale so: žensko perilo (spodnje hlače, kombineže, modrčke), nočne srajce, gate (moške spodnjice), moške srajce, otroške obleke, Jirtofe (predpasnike), kostime, ženske zimske plašče.
Spominja se, ko so gospe Štancovi šivale kombine (spodnjico), so ob spodnjem robu
všivale idrijske špice (čipke), vmes pa so bili vezeni šopki rož.
Sama je pri šestnajstih letih že nosila modrčke (nedrčke) iz črnega klota. Šivale so do mraka, ko se je znočilo, so prižgali petrolejko. Pred prazniki je bilo več dela in takrat so morale “potegniti” tudi pozno v noč. Ob večjih praznikih, kot na primer: sv. Jožef, velika noč in telovo spomladi, poleti veliki šmaren, jeseni vsi sveti, pozimi božič, je bilo več šivanja. Ob sv. Jožefu so izdelovale že prve Tečaj vezenja v Vipavi leta 1930 v stari šoli	pomladanske kostime, za veliki šmaren
lažje poletne obleke, krila in bluze, ob božiču pa zimske plašče. Mlada dekleta so poleti na Nanosu nabirala maline in gozdne jagode, tako so kar nekaj zaslužila. Kupila so si blago za obleke in prinesla šivat k mojškri.
Vse šive je bilo treba polikati. Likali so z železnim pegleznom (likalnikom) na oglje. (Še v 50-tih letih ga je mama uporabljala za likanje). Krojači so imeli tudi peglezne z vložkom. Tak likalnik se je vedno grel na štedilniku, na katerem je gospodinja kuhala. Krojaški peglezen je bil zelo težak. Vajenci so morali skrbeti za oglje in če se je oglje v likalniku ohladilo, je moral vajenec vihteti likalnik sem in tja po zraku, da je oživelo. Mama se spominja, da je očim Munde rad povedal tole anekdoto:
Pri krojaču Krapežu, zraven vipavske cerkve, je delal vajenec. Kadar je mahal sem in tja s pegleznom, si je vedno pel: “V ret me piši, v ret me piši, Krapež ti in tvoja žnidarija!” Doma je na štedilniku še vedno majhen železen peglezen, s katerim mama včasih še kaj malega polika.
Šivati se je učila tri leta. Leta 1930 je naročila nov šivalni stroj Singer. Bil je zelo drag, 1200 lir. Denar ji je posodila gospodična Fanči Hribova. Stroj sta kupili še Radiča iz Vile Ane in Pavla Kodelja. Sicer je bilo v Vipavi več Žnidarjev (krojačev) in žnidarc (šivilj). Žnidarji za moške so bili: Krapež pri cerkvi, Nande v Ložah; žnidarce pa so bile: Janeščeva na Hribu, Batičeva gospa, Anka Kodelja na Hribu, Marička Godnova.
Šivalni stroj in znanje, ki ga je pridobila v triletni učni dobi, sta ji omogočila samostojno šivanje. Začela je šivati na svoje.
Ko je prišla stranka z blagom, je bilo treba najprej vzeti mero s centimetrom (1,5 m dolg trak, razdeljen na centimetre). Na list ali blok si je šivilja napisala: širino hrbta, dolžino života, dolžino celega oblačila, obseg pasu, obseg prsi, obseg vratu, dolžino rokava, dolžino krila ali hlač.
Nato je stranka povedala, kaj bi rada in kako naj bo oblačilo narejeno.
Mama je imela v tridesetih letih naročen Ženski svet.
»*■' |
Tak šivalni stroj je veljal celo doto
žensko modno revijo, ki je izhajala v Trstu in ji je dobro služila pri šivanju. Pred drugo vojno so ženske nosile obleke, krila, ob vsakdanjiku obvezno firtof (predpasnik), po vojni pa so začele nositi tudi hlače. Natakarice so imele obvezno črno haljo in bel predpasnik ter ovratnik.
Pribor za šivanje
Šivilje so morale obvezno imeti naslednji pribor: škarje, kredo, centimeter, ravnilo, muštre (krojne pole), igle, različne cvime (sukanci).
Postopek krojenja
Blago je bilo treba izrisati po kroju in izrezati, naheftati (naudariti) in sešiti krojne dele. Stranka je prišla oblačilo pomerit. Sledila je dokončna obdelava: ovreči (obšivati) šive oz. robove in likanje. Stranke so osebno prevzemale izdelke, še zadnjič so oblačilo pomerile in plačale delo.
Vrste blaga
gradel (tkano na kitke, a gladko, za spodnjice), inlet (zelo gosta tkanina za blazine in tuhne - pernice), cajh - hlačevina (za moške delovne hlače) cvilh (blago za modroce - žimnice) plavina (za predpasnike) taft (spreminjavih barv, za krila) popelin (finejša kotenina za bluze in moške srajce) klot (črn, na eni strani svetleč se, za črne šolske halje) saten (svetleč se na eni strani, za prešite odeje)
Ioden (volneno blago za moške obleke ali plašče) tibet (črn, nesvetleč, za predpasnike) šifon (blago za bluze ali ženske obleke) krep žoržet krep marokajn
damast (gosto tkanje, malo vtkanega vzorčka, za nedrčke ali blazine)
panama (gladko tkano platneno blago, za suknjiče ali hlače)
svila (za bluze)
porhat (flanela, kosmateno blago za zimske rjuhe ali spalne srajce)
kotenina (za spodnje perilo) lan (za prte in rjuhe) platno (za prte in rjuhe)
volna kamgarn (za moške obleke ali ženske kostime)
Čas izdelave
Čas šivanja je bil neomejen. Šivala je od jutra do večera, pred večjimi prazniki pozno v noč. V enem dnevu je lahko sešila tri delovne srajce, pražnji pa samo dve.
Za izdelavo zimske ali pražnje ženske obleke je porabila dva dni, spominja pa se, da je v enem tednu sešila tudi po šest poletnih oblek. Kostim je izdelala v petih dneh, zimski plašč pa približno v enem tednu.
Cene
Za prvi zimski plašč je računala 25 lir, naredila ga je Štefki Žontovi.
Ni računala ur, temveč izdelek. Za delavniško moško srajco je računala 3 lire, za pražnjo moško srajco pa 4 lire. Če je vezla, je računala za lm tricentimetrskega ažura 5 lir.
Ko je šivala na domu, so ji plačali po urah. Velikokrat so ji ostali dolžni tudi po več let, po vojni so ji plačevali velikokrat v naturalijah.
Moda iz leta 1926
Spominjam se, da so bile stranke zadovoljne z njenim delom, ker “ni bila draga”. Vsekakor pa je zaslužek od šivanja dopolnil družinsko blagajno, ki jo je polnila skromna atova delavska plača.
Bala
Bala je bila nevestina oprema, ki jo je peljala s seboj v novi dom. Preden se je dekle poročilo, naj bi imelo sešitih vsaj nekaj nujnih oblačil, perila in posteljnine. Bala je vsebovala:
6 ali 12 spodnjih hlač 6 kombinež 6 nedrčkov
4 zimske in 4 letne nočne srajce 12 zgornjih rjuh 12 spodnjih rjuh 12 prevlek za blazine 12 robčkov
Spominja se, da je šivala balo Ivanki Bizjak in Ivanu Hribu. Balo so šivale po 14 dni ali več.
Šivanje na domu
Večje in premožnejše družine v Vipavi in po okoliških vaseh so Micko povabile šivat na dom. Včasih je ostala pri hiši kar po več tednov. Tako je šla 1. 1935 v Sanabor šivat k Starašinovim. Sem so prepeljali tudi njen šivalni stroj. Spominja se, da je podirala (parala) stara oblačila in jih prenarejala (iz zimskega plašča jakno ali kaj podobnega). Tu je ostala kar štirinajst dni. Spominja se, da je bilo ob božiču tako zeleno, da so kosili deteljo, v januarju pa so že nabirali zvončke. Ko je šivala na domovih, ni bilo urnika, šivala je, dokler je lahko zdržala. Pred drugo svetovno vojno je šivala še pri Možetovih in pri Fajdigovih v Vipavi.
Spominjam se, da je šla tudi po drugi svetovni vojni večkrat za nekaj dni šivat na dom, npr. na Slap. Meni je bilo takrat šest ali sedem let. Šivala je v “Malnu”. Bilo je poletje in toplo, jaz sem se rada igrala ob potoku, ki je tekel za hišo. Hiša je bila obrasla z zelenjem, okrog in okrog je bilo veliko visokih dreves, za hišo se je voda spuščala čez jez, tam je stalo veliko mlinsko kolo. Vedno me je bilo malce strah, ko sem gledala tja dol v mokro mrakobnost izginjajočega potoka.
Pri hiši so imeli veliko sadja, z mamo sva ga radi jedli.
Gojili so sviloprejko. Domača hči Anita je vpregla zapravljivčka, me vzela s seboj na voz in šli sva po celi vipavski okolici iskat murvinih listov, kajti sviloprejke so veliko pojedle. V tem času je šivala teden dni tudi pri Vidrihovih na Slapu in pri Pregeljcovi družini.
Vezenje
Moja mama ima posebno nagnjenje do ročnega in strojnega vezenja. Pri hiši je še sedaj nekaj lepo vezenih prtov, zaves, rjuh in blazin.
Že v ljudski šoli so imeli pri pouku ročna dela. Deklice so vadile na takoimenovanem šivalnem prtiču “vadnici”, ki je še ohranjen. Vanj so drobni otroški prstki vbadali štirštih - štilštih (stebelni vbod), dvojni šiv, križce, polni vez, ažur, izdelali so gumbnico in prišili
gumbe.
Učiteljica jo je pohvalila, da lepo dela in da prtička nič ne umaže.
S šestnajstimi leti je že stikala firnike (vezla zavese) in sicer v načinu milje (prerezano in obšito blago) ali rišelje (obšito in nato izrezano blago).
Soseda Julka Vidmar, ki je stanovala pri Reharjevi družini, jo je večkrat vabila k njim na dvorišče, kjer sta v pomladnem in poletnem času vezli. Naučila jo je vezti zobke. Še sedaj je doma ohranjen lesen model s kovinskim
vzorcem, ki ga je bilo treba odtisniti na blago. Ko so zobke zapolnile s polnim vbodom, so blago po zunanjem robu obrezale.
Prtiček je bil namensko izdelan za okras poličkam v kuhinjski omari, kjer so bile razporejene skodelice ali kozarci.
Ko je kupila šivalni stroj znamke Singer, so prodajalci organizirali tečaj za strojno vezenje. Tečaj je bil v gostilni Krhne na “placu”. Mama je ohranila spomin na ta tečaj, in sicer vadnico (na blagu, ki so mu rekli strmin), na kateri so izvezeni različni vzorci.
“E che lavoro pulito!”, jo je pohvalila “Zobki”	italijanska	učiteljica.
Nagnjenje k strojnemu vezenju je bilo tako močno, da je nama s sestro še v 70-tih letih izvezla nekaj rjuh in blazin. Še sedaj jo vidim, kako ob kakšnem sobotnem popoldnevu vzame iz omare škatlo s priborom in sukanci, dva tanka lesena obroča za vpenjanje blaga, vpne blago in začne iglo spretno vbadati vanj.
Cenjenost poklica
V povojnem času ni bilo lahko kupiti blaga za perilo ali
oblačila. V začetku 50-tih let smo hodili čakat v vrsto pred trgovino s tekstilom že ob treh zjutraj, blago smo takrat lahko kupovali le na "točke”. Mama je bila zelo vesela, če je kdaj dobila kakšen kos flanele ali plavine za spodnja in vrhnja oblačila. Šivala je celi družini, vedno je znala porabiti vsak najmanjši košček blaga.
Poklic šivilje je bil kar cenjen. Za žensko, ki je znala šivati, je veljalo, da je dragocena, saj je tudi ona prispevala v družinsko blagajno.
Še na nekaj ne smemo pozabiti. Našo hišo, ki stoji v bližini vipavskega “plača”, je vedno obiskovalo veliko ljudi, posebno žensk. K nam so rade prihajale na obisk vse sosede, veliko pa je bilo seveda žensk iz bližnjih vasi, ki so mami prinašale šivat.
Še danes se mama spominja svojih “strank”, ki so ji ostale zveste tja do pozne starosti. Če drugega ne, je marsikateri od njih do nedavnega sešila vsaj predpasnik.
Še danes, ko nosi že 88. križ, včasih kaj zašije na električnem šivalnem stroju Bagat -Ruža, lansko leto pa nam je ročno izvezla okenske zavese z motivom trte in grozdja.
V Škofji Loki, kjer rada prebije zimo v krogu naše družine, nas bodo listi in grozdi na zavesah vedno spominjali, da jih je izvezla ljubeča vipavska šivilja, moja mama.
Ana Florjančič
OB ZAKLJUČKU LETA 1997
Okrašene izložbe in drobne utripajoče	lučke po drevesih nas	opominjajo,	da smo	že v
mesecu decembru in da bomo v nekaj	dneh zaključili letošnje	leto ter začeli novo,	1998.
leto. To je torej čas, ko pregledamo svoje uspehe in neuspehe v letu, ki se izteka. Hkrati pa postavljamo izhodišča za delo v naslednjem letu. O dogajanjih med letom smo vas v našem glasilu sproti obveščali, zato vam raje predstavljamo načrt dela, ki smo ga sprejeli na Svetu KS Vipava in ga želimo izvesti v prihodnjem letu.
Prva naloga, ki smo si jo zastavili je,	dokončati dela, začeta	v letošnjem	letu, in	sicer:
- nadaljevali bomo s tlakovanjem osrednje pešpoti na pokopališču, uredili	njeno
osvetlitev ter nakupili opremo za ozvočenje pri pogrebnih svečanostih
- uredili zelenice med bloki ob ulici Gradnikove brigade in magistralno cesto, tlakovali pešpoti in stopnice, ki bi povezale ta del s potjo, ki teče vzporedno z lipovim drevoredom
- napeljali javno razsvetljavo v Tabru
Druga skupina novih del je finančno zahtevnejša, zato smo zaprosili Občino Vipava, da zagotovi sredstva iz proračuna prihodnjega leta za izvedbo le-teh. Ker so predlagana dela nujna, smo pripravili več variant istih predlogov, da bo imel občinski svet dovolj možnosti za izbiro in hkrati usklajevanje s predvidenim obsegom proračunskih prihodkov. Predlagana dela so naslednja:
- ureditev in tlakovanje trga Pavla Rušta z obnovo vodnjaka in vzporedno reševanje problema parkiranja. (Idejni projekt si krajani lahko ogledajo na sedežu KS.)
- ureditev pločnikov in asfaltiranje ulice Vojana Reharja in Beblerjeve ulice
- asfaltiranje Kosovelove ulice s predhodno učvrstitvijo podpornega zidu
V sedanjo skupino programa pa uvrščamo rešitve, ki so bolj usmerjene v kulturno delovanje KS:
-	organizacija in izvedba proslav ob spominskih dnevih	in	državnih	praznikih
-	lutkovna predstava za najmlajše v zimskih počitnicah
- za izdajo bomo pripravili knjigo Cerkve in kapelice ter njihovo kulturno bogastvo v občini Vipava
-	kulturi bivanja namenjamo organizacijo čistilne akcije	v spomladanskem	času
-	med razna manjša dela sodi postavitev oglasne table	na	Zemonu.
Člani Sveta krajevne skupnosti Vipava voščimo krajanom in vsem, ki so kakorkoli povezani z našim krajem, blagoslovljene božične praznike, hkrati pa zdravja, sreče in uspehov v novem letu.
Predsednica KS Marta Rodman
VOLILI SMO PREDSEDNIKA
Minil je mesec od predsedniških volitev. Predsednik je izvoljen. Rezultati volitev so še vedno tema strokovnih analiz političnih strank in tudi tema pogovorov med “navadnimi” ljudmi.
Imeli smo pravico in možnost izbire. Kako smo jo izkoristili, kažejo rezultati volitev v naši krajevni skupnosti, občini in okraju, ki vam jih predstavljamo.
Predsedniški kandidati	ŠTEVILO GLASOV			Skupaj Vipava	Občina Vipava
	Volišče Stara šola	Volišče KS Vipava	Volišče Nova šola		
MARJAN POLJŠAK	36	35	26	97	512
JANEZ PODOBNIK	62	42	57	161	721
BOGOMIR KOVAČ	4	7	4	15	49
MILAN KUČAN	81	106	94	281	745
ANTON PERŠAK	13	5	19	37	95
FRANC MIKLAVČIČ	2	2	4	8	30
MARJAN CERAR	24	12	11	47	191
JOŽEF BERNIK	101	68	67	236	590
Število veljavnih glasovnic	323	277	282	882	2933
Število volilnih upravičencev	461	405	382	1248	3983
V 11. volilnem okraju, ki obsega občini Ajdovščina in Vipava, je glasovalo 13.218 ali 75,4 % od skupno 17.520 volilcev, pravilno izpolnjenih glasovnic pa je bilo 12.903. Glasovi so bili porazdeljeni takole:
Poljšak 2638 ali 20,44%, Podobnik 3041 ali 23,57 %, Kovač 230 ali 1,78 %, Kučan 4009 ali 31,07 %, Peršak 329 ali 2,55 %, Miklavčič 86 ali 0,67 %, Cerar 700 ali 5,43 %, Bernik 1870 ali 14,49 %.
KAKO SMO ŽIVELI
Vsak dan je manj dedkov in babic, ki bi lahko vnukom pripovedovali svoje zanimive življenjske zgodbe iz začetka tega stoletja. Morda pa bi lahko povedali še kaj o svojih starih očetih in materah, ki se jih še živo spominjajo. Pa ne samo vnukom, tudi našim otrokom in zanamcem je potrebno tako pričevanje zaradi verodostojnosti. Tega ne najdemo zapisanega v nobenem zgodovinskem učbeniku. Zato smo se v KS Vipava navdušili nad zamislijo etnologinje dr. Marije Makarovič in se resno lotili popisovanja življenjskih zgodb starejših občanov iz Vipave, z Zemona, z Nanosa in z Gradišča. V pomoč pripovedovalcem in zapisovalcem pa služi vprašalnik, ki ga je sestavila dr. Marija Makarovič.
Tako bomo ohranili zapisana izvirna pričevanja tistih, ki so preživeli štiri države in štiri sisteme, ki še vedo povedati o lakoti in boleznih med I. svetovno vojno, o gospodarskem in narodnostnem uničevanju ter	samopomoči	za preživetje	med	obema vojnama, o ročni
žetvi in mlatvi, o taboriščih, o	vojskovanju	in ujetništvu	med	II. svetovno vojno in o
socialnem stanju po II. svetovni vojni. To so ljudje, ki imajo bogate življenjske izkušnje in jih v mnogo primerih nimajo niti komu povedati, ker ni ušes, da bi jih poslušala, ali pa se v družini oglasi medklic: “Ah, že	spet pripoveduješ	stare stvari, kdo te bo
poslušal”. Kmalu pa pride čas,	ko pripovedi utihnejo in	spet	porečemo: “Le zakaj ga
nisem takrat vsaj poslušal ali pa si tudi kaj zapisal”.
Zapisane zgodbe bodo torej ostale enim in drugim v tolažbo in v ponos, da smo zmogli ovrednotiti vse te pripovedi in jih z vsem spoštovanjem tudi zapisati. Redki bodo zapisali kar sami, drugim bodo pomagali mlajši družinski člani, dijaki, študentje in še kdo. Čas, ki ga bodo ob tem delu podarili drug drugemu, bo gotovo ostal obojim v lepem spominu, zato naj ga ne bo nikomur žal. Pripravljenost je velika, vsi se zavedamo, da je to dobro, potrebno in plemenito delo. Vsem, ki že pišete ali pa še boste, iskrena hvala za vašo pripravljenost in trud.
Ko se bo zapisovanje končalo, bomo vse te pripovedi zbrali, jih uredili in jih povezali v knjigo, ki jo bo vsak v njej opisani tudi prejel. Knjiga bo tako vsem zanamcem bogat vir podatkov o življenju Slovencev na Vipavskem v zelo razburkanem stoletju, ki se izteka.
Svet KS
OBVESTILO STARŠEM
Na svet KS Vipava je bila naslovljena naslednja pobuda:
“Spoštovani! V zadnjih letih se je v Vipavi in okolici povečalo število majhnih otrok. Veliko je čisto majhnih, takšnih, ki še ne morejo v vrtec, njihovi starši pa že morajo v službo. Po zaslugi starih mam, tet in drugih, večine teh otrok ni treba voziti v jasli drugam. Nekaj pa je tudi staršev, ki si v stiski ne morejo pomagati sami. Da bi slednjim, pa tudi tistim, ki svoje otroke že vozijo v varstvo drugam, pomagali, smo začeli razmišljati, da bi tudi v vrtcu v Vipavi odprli oddelek jasli. Za to pa je potrebno določeno število otrok. Prosimo svet KS, da se zavzame za uresničitev naših želja.”
Člani sveta to pobudo podpiramo, vendar bi posredovanje pri pristojnih morali utemeljiti
z zadostnim številom otrok. Zato prosimo vse starše, ki za svoje otroke potrebujejo jaslično varstvo, da se osebno ali po telefonu oglasijo na sedežu krajevne skupnosti Vipava, Glavni trg 1, ob torkih, od 16. do 18. ure.
Pripravila Vida Babič, tajnica KS
DELO OBČINSKE UPRAVE V OKTOBRU IN NOVEMBRU 1997
Že v začetku leta smo si zastavili nekatere	pomembne naloge, ki	nam skozi leto
narekujejo glavne smeri dela. O pomembnih načrtih, ki smo jih že uresničili, smo pisali v prejšnjih številkah Vipavskega glasa.
Nekatera vprašanja pa še vedno ostajajo odprta, kot je npr. gradnja HC Razdrto -Vipava. Javna razprava o osnutku Uredbe o lokacijskem načrtu HC Razdrto - Vipava je bila zaključena konec lanskega leta. Svet občine Vipava je oblikoval pripombe na osnutek in jih v začetku letošnjega leta posredoval Ministrstvu	za okolje in	prostor	(MOP).
Kasneje je Urad za prostorsko planiranje pri MOP-u skupaj s strokovnjaki pripravil odgovore na dane pripombe, vendar so te ostale v predalih na zavodu. V zadnjem času pa je bilo v razpravah sodelujočih strokovnjakov zaznati različne pripombe, da stvari vendarle ne potekajo tako, kot določa sprejeti	terminski	plan. Občina	Vipava	je že v
juliju opozorila na zastoj in zahtevala pojasnilo	v zvezi s	kasnitvijo dokumenta.	Prihajala
so ustna pojasnila, češ, da je čas dopustov, da niso še znana posamezna stališča določenih strokovnjakov itd. Kmalu je postalo jasno, da dokument ne bo sprejet v predvidenem roku: september 1997. Iz grafičnega osnutka rebalansa, ki je bil predstavljen na Zemonu pri Vipavi, bi odcep HC Razdrto - Vipava, dolžine 14,7 km stal 184 mio USD.
Za občino Vipava in celotno Vipavsko regijo zastoj, ki odmika gradnjo na poznejše leto, nikakor ni sprejemljiv. Še manj pa ustreza vrstni red gradnje posameznih etap. Sedanja magistralka v Rebrnicah predstavlja največji prometni zamašek. Po prej navedenem vrstnem redu gradnje bi ta odsek prišel na vrsto zadnji, čeprav bi ga bilo nujno pričeti graditi čimprej.
22. septembra je predsednik državnega zbora razpisal volitve v državni svet, ki so bile 26. novembra 1997. Skladno z zakonom o državnem svetu (Uradni list RS, t. 44/92) izvolijo 22 svetnikov volilna telesa, ki jih sestavljajo predhodno izvoljeni predstavniki občinskih svetov (elektorji), in sicer izmed kandidatov, ki	jih	je	določil	občinski svet.
Glede na določbe 40. in 41. člena zakona o DS je občinski svet v volilno telo za volitve člana DS izvolil 2 predstavnika (elektorja), in sicer gospoda Ivana Reharja iz Vipave in gospoda Alojza Žvanuta iz Podnanosa.
Predlogov za kandidata za člana DS ni bilo.
Sredi meseca oktobra je župan občine Vipava sklical zbore	občanov,	ki	so	bili v	vseh
krajevnih skupnostih naše občine.
DZ Republike Slovenije nas je seznanil s predlogi za izvedbo postopka po Zakonu o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij na podlagi predhodne opredelitve Vlade Republike Slovenije. Ta je DZ predlagala začetek postopka:
1. za spremembo območja občine Vipava z izključitvijo naselja Erzelj in njegovo priključitev k sosednji občini, občini Ajdovščina
2. za spremembo imena občine Vipava v ime Vipava - Podnanos.
Glede spremembe območja občine večina občanov v devetih KS meni, naj ostane naselje Erzelj v občini Vipava, v KS Podnanos pa je bila večina krajanov mnenja, naj se naselje
Erzelj izloči iz občine Vipava.
Glede spremembe imena občine so vsi občani v osmih KS mnenja, naj ostane ime občina Vipava nespremenjeno. Krajani Podnanos in Lozic menijo, naj se ime občine Vipava spremeni.
Občinski svet je na 28. redni seji, dne 23. oktobra 1997, potrdil mnenja zborov občanov. To so le nekatere naloge, ki smo jih opravili v teh dveh mesecih. Seveda pa moramo pred začetkom novega leta doseči še nekaj ciljev, ki smo si jih zastavili. O tem pa v naslednji številki Vipavskega glasa.
Tajnik občine Alojz Vitežnik
OB PRIMORSKI PETDESETLETNICI -arhivski paberki iz dveh zgornjevipavskih vasi
V letošnjem letu je bilo že veliko slišati in brati o pogledu na leto 1947, ko je Primorska doživela svoj prelomni trenutek. Povsod je bilo mogoče zaslediti izrazoslovje, ki je omenjalo jubilejno leto priključitve ali vrnitve Primorske k matični domovini oziroma matičnemu narodu. Tudi drugačnih izraznih opredelitev je bil deležen ta zgodovinski dogodek. Le redki so se oglasili, ki so videli v zmedi izrazov netočnost ali vsaj pomanjkanje nedvoumnosti. Mogoče je namreč razpravljati o tem, kaj je bila pred letom 1947 in še nazaj v zgodovini matična domovina Primorske. O matičnem narodu pač ni mogoče dvomiti - to so naši primorski predniki na tisočere načine izpričevali v različnih zgodovinskih dobah, še najbolj neuklonljivo nemara prav v času med obema vojnama, ko jih je narodnostno zatiral fašistični družbeni red. Pričevalcev za narod ni manjkalo tudi na Vipavskem in ti so nam še posebej blizu. Velika je ta množica, „ki je najbrž ne bo mogel nihče prešteti“, če uporabim apokaliptični svetopisemski izraz. Nekateri pa še posebej močno svetijo v naš čas in prostor. Tudi zaradi njih smo ostali to, kar smo.
Leto 1947 je za tisti del Primorske, ki ga je mirovna pogodba v Parizu vključila v takratno Jugoslavijo, vsekakor mejnik. Tisti, ki so ga doživljali, so ga vsak po svoje čutili in ga tudi danes različno podoživljajo in interpretirajo.
Zgodovinarju je lahko tudi izziv, ki ga napoti k virom takratnega časa, da bi raziskal, kako se ta dogodek odraža v nekem lokalnem okolju. Za to glasilo je seveda zanimivo vipavsko okolje.
Pisani arhivski dokumenti nekaterih oblastnih in političnih organov tega okolja izpričujejo presenetljivo dejstvo: to izjemno zgodovinsko dogajanje v zvezi s pripadnostjo Primorske je v njih relativno skromno prisotno, za razliko od časopisnih virov, kjer ne manjka z borbeno izkušnjo ovenčanih poročil o pripravah primorskega ljudstva na ta dogodek in nepopisnem navdušenju ob njegovi uresničitvi.
O razpoloženjih ljudi, povezanih z usodo Primorske po vojni, nam sporočajo že arhivski viri krajevnih organov iz let 1945-1946, kar nas sicer postavlja v situacijo pred dogodkom, katerega petdesetletnico proslavljamo letos. Prav zaradi tega pa so še bolj zgovorni, ker nam sporočajo tudi o razpoloženjih, ki niso bila skladna s prevladujočim mnenjem večine - tega so pač lahko prikazovali tudi s pretiravanji (kar smemo predvidevati z ozirom na značaj zapisanega in na znana zgodovinska dejstva o obnašanju oblasti v prvih letih po vojni).
Za ponazoritev naj predstavim dokumente iz dveh zgornjevipavskih krajev.
Že leta 1945 je stekla akcija zbiranja podpisov za priključitev k Jugoslaviji. Vodil jo je odbor OF za ajdovski okraj.
Prebivalstvo je dobilo v podpis naslednjo vsebino resolucije: „Podpisani se izjavljamo za priključitev svojega kraja k Jugoslaviji. Pozivajoč se na demokracijo, za katero smo se borili ves čas narodnoosvobodilne protifašistične borbe in velike domovinske vojne, zahtevamo in	pričakujemo, da bo
mirovna konferenca	brezpogojno priznala
našo sveto pravico in izrekla priključitev Istre, Reke, Trsta,	Gorice, Slovenskega
Primorja, Benečije, torej celotne Julijske Krajine k Jugoslaviji."
Krajevni narodnoosvobodilni odbor Slap je uspel avgusta leta	1945 na Slapu pri
Vipavi zbrati podpise 349 prebivalcev. Iz seznama podpisanih ni razvidno, da bi se kdo izrecno izjavil proti vsebini resolucije. Februarja leta 1946 je prebivalstvo Slapa poslalo mednarodni	komisiji za Trst in
Slovensko Primorje poročilo, v katerem je podobno navedeno, koliko je vas žrtvovala za priključitev k Jugoslaviji (partizanskih borcev, talcev, umrlih v internaciji, požganih hiš in oddanega živeža za partizansko vojsko).
Poročilo je zaključeno z naslednjo izjavo: „Po tukaj navedenih žrtvah upravičeno zahtevamo, da se naše ozemlje s Trstom priključi matični Republiki Jugoslaviji. Prebivalstvo naše vasi, skupaj s krajevnim narodnoosvobodilnim odborom, vztraja pri teh zahtevah, dokler se ne uresničijo naše dolgoletne težnje. Hočemo priključitev k Jugoslaviji! Nočemo samostojne Julijske Krajine! Tito! Primorska te kliče! Zahtevamo, da se upošteva Atlantska karta!"
Nekoliko drugačen primer je bil v Št. Vidu. Krajevni narodnoosvobodilni odbor Št. Vid je uspel prav tako avgusta 1945 zbrati podpise 543 prebivalcev, ki so bili za priključitev svojega kraja k Jugoslaviji, ta seznam podpisnikov pa ima še prilogo, na kateri je 71 podpisnikov proti priključitvi kraja k Jugoslaviji. Krajevni oblastni organ je zraven dodal še karakteristike nekaterih, ki niso hoteli podpisati za Jugoslavijo. V njih se določno izraža nezaupanje dela
prebivalstva ob napovedih novega, revolucionarnega družbenega reda v takratni Jugoslaviji. Prebrati je mogoče naslednje: „V. M. se je izrazila, da za komuniste se ne bode nikdar zapisala", „J. B. je pustil ukaz svojcem, da na noben način in za nobeno stvar ne podpiše", „1. A. se je izrazila, da za komunizem se ne podpiše", „J. K. se je izrazila, da ne podpiše, četudi jo ubijejo takoj."
Tudi v Št. Vidu so v začetku leta 1946 poslali pregled vojnih žrtev na svojem območju skupaj s posebno izjavo mednarodni komisiji, v kateri ji sporočajo naslednje: „Ce pa bi nas hotel kdo ponovno zasužnjiti, naj mu bo v opomin dejstvo, da Primorski Slovenci niso nikdar klonili, niti pod večstoletnim avstrijskim jarmom, niti pod petindvajsetletnim fašističnim terorjem. Gospodje, mi smo miroljubni narod, toda ko gre za naš narodni obstoj, za našo svobodo, se ne strašimo žrtev in trpljenja. To je pokazala Primorska ko je kot en mož stopila v neenako borbo proti okupatorju... Zato danes, po končni zmagi, ko se odločuje naša usoda, ima vsak naš človek pravico do samoodločbe. Na tej podlagi zahtevamo, da bo naša Primorska priključena k Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji."
Teh nekaj arhivskih sledov iz tistih prelomnih let je preskromna bera, da bi lahko iz tega potegnili posplošene ocene o razpoloženju takratnega prebivalstva v nekem okolju. Lahko so pa zanimivo izhodišče za nadaljnje raziskave, če bi se jih zgodovinarji ali etnologi hoteli oprijeti: v kakšnem sorazmerju sta bila navdušenje ob vključitvi Primorske k drugi Jugoslaviji in strah z negotovostjo ob vključitvi v nov družbeni red.
Jurij Rosa
Viri:
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Krajevni Ljudski odbor Slap, arhivska škatla 4, arhivska enota 26, Krajevni ljudski odbor St. Vid, arhivska škatla 5, arhivska enota 26
ZDAJ JE ČAS BAJANJA
(Uvod v knjigo Mož in čemerika)
Ustvarjen sem za poslušanje in vedno me je zanimalo tisto, kar je že zdavnaj minulo.
Do starejših ljudi, ki živijo v svojih spominih, in do vseh, ki radi pripovedujejo, čutim posebno nagnjenje. Iz njihovih pripovedovanj luščim drobce o prejšnjih časih, o nekdanjih ljudeh,..
Že dvajset let poučujem materni jezik na Colu, v vasi na vzhodnem robu Trnovske planote, in ves ta čas (tudi s pomočjo učencev) zapisujem najrazličnejša ljudska pripovedovanja na tem območju.
Prvi knjižni sad tega dela je bil Javorov hudič (Kmečki glas, 1988), zbirka ljudskih pripovedi z zahodnega roba Trnovske planote in iz Zgornjevipavske doline, prva knjiga v zbirki folklornih pripovedi Glasovi, ki še danes pod okriljem SAZU-ja izhaja pri Kmečkem glasu. Drugi je bil Nace (Nace ima dolge tace, Založba Zavoda za šolstvo RS, 1996), zbirka ljudskih pesniških besedil in otroških igric, zapisanih na istem območju kot Javorov hudič.
Knjiga Mož in čemerika pa je logično nadaljevanje prejšnjih dveh. V njej sem zbral ljudske anekdote, zabavljivke, najrazličnejše ljudske humorne domislice, tragične usode posameznikov, pričevanja o ljudskih posebnežih...
Že pri prejšnjih dveh zbirkah besedil nisem le zapisoval. Ustvarjalno sem se vključil v proces rasti le-teh, izhajajoč iz prepričanja, da ljudsko besedilo ni nikoli končano. Tu mislim seveda na prozna ljudska besedila.
In če ima vsak pripovedovalec pravico, da isto besedilo pove vsakokrat nekoliko drugače, zakaj bi tudi zapisovalec ne imel pravice besedilu vdahniti tudi svoje duše.
V knjigi Mož in Čemerika sem šel najdlje. Ljudske anekdote, druga humorna besedila in različna pričevanja sem povezal z avtorsko besedo. Vanjo sem vtkal portrete ljudskih pripovedovalcev, njihove domove, pokrajino...
V najrazličnejših zbirkah ljudskih besedil pripovedovalci ostanejo navadno v ozadju, največkrat omenjeni le z imeni. V tej knjigi pa so predstavljeni kot pravi ljudski umetniki, nadaljevalci starodavnega večnoživega ljudskega duha...
Hkrati pa so ljudska besedila v tej knjigi res “polna soli”, smeha in joka, polna tistega pristnega ljudskega humorja, ki je pomagal našim ljudem živeti in preživeti. “Mož” tudi s pomočjo humorja premaguje “čemeriko”, žalost, jezo in obup, ki raste iz istih korenin...
In še to: Zdaj je čas bajanja..., to je tistega ljudskega ustvarjanja, ki ga v nobenem času in v nobeni deželi ni mogel nihče ne naročati ne usmerjati ne nadzorovati... Zato je ljudsko izročilo čista in absolutna svoboda...
V knjigi Mož in čemerika je zbranih 422 zapisov ljudskih anekdot, življenjskih usod in spominjanj, 51 dokumentarnih fotografij in 60 pesniških ljudskih besedil
Franc Černigoj
ZAKAJ BI BILI ČEMERNI...
(Kratko razmišljanje ob Černigojevem Možu in čemeriki)
Vsaj do Ogleja je bilo treba, če že ne celo v Firence, pa v Rim in v Kompostelo, da bi prepoznali samega sebe. Piso sem občudoval, po njenem stolpu sem se do vrha previdno sprehodil, potem sem se pod stolpom v travo vsedel in v svoji pameti razvozlaval: Ne more se Slovenija ponašati z nagnjenim pizanskim stolpom, ne s krstilnico ne z baziliko. Slovenija pač ni gradila veličastnih stolpov na hrbtih tlačanov. Po vsej Evropi so rastle palače,
nam so pa Turki požigali slamnate koče in s skodlami pokrite cerkvice.
V svet sem moral, da sem spoznal, kako so velike umetnine nastajale na plečih ljudi, naši domači biseri pa so rastli iz srca, pri praznem žepu. Da, kakor svečke plamenijo cerkvice po slovenskih gričih in gorah in nobeni ni treba zardevati pred cerkvijo Svetega Petra v Vatikanu. Tam se je gradilo s tujim cvenkom, pri nas pa z golimi rokami naših prednikov.
Zato kar po Sirahu: “Kdo neki bi zagovarjal tistega, ki sam sebe toži, kdo spoštoval tistega, ki sam sebe ne ceni.” (Sir 10,28) Imeli smo ljudi - in še jih imamo, ki nam odstirajo domačo lepoto. Preveč za golo naštevanje, premalo, da bi nam vse razkrili. Trudili so se - in se še trudijo, da bi iz krempljev pozabe iztrgali narodovo dušo, spomin, čigar moč je predvsem v tem, da pozablja. Trudijo se, da bodo še naši pravnuki brali, kar so že davno njihovi pradedje - brez pritiska TV - za ognjiščem ob večerih pripovedovali. Za tem ognjiščem najdemo tudi Franca Černigoja. V naročju pestuje “Hudiča” in “Naceta”, v rokah pa drži odprto svojo zadnjo knjigo - Mož in čemerika...
Franc Černigoj je v svet Besede stopil s pesmimi. Podpisan je na več pesniških zbirkah. Vendar se je v njem zgodil premik - namesto da bi bralce “motil” s svojo mislijo, je začel tipati za ljudsko mislijo. Dojel je, da je tudi modrost množice vredna svinčnika in papirja. Človekoljuben, kakor je, je navdušil svoje šolarje na Colu za zapisovanje ljudskih besedil. Sam je “kolovratil” od hiše do hiše, od Hrušice in Črnega vrha prek Gore v Deželo, kakor Gorjani pravijo Vipavski dolini, in srebal neuničljivo ljudsko znanje in modrost. Del svoje bere je že 1988. leta ponudil v Javorovem hudiču, zbirki proznih ljudskih besedil. V letu 1996 pa je izšla knjiga Nace ima dolge tace. V njej so zbrana predvsem otroška ljudska pesniška besedila, ki se največkrat pravijo in pojejo skozi igro staršev z otrokom ali med otroki samimi. Obema knjigama je prispevala ilustracije, pravljično navdahnjena, Silva Karim. Težko je reči, ali beseda dopolnjuje slike ali pa slika besedo. Ali kaže besedila brati ali Silvine ilustracije občudovati in -se smejati. Namen obojega - besedil in ilustracij - je gotovo isti: naj bi se bralci vendar še nasmejali.
V knjigi Mož in čemerika, s podnaslovom Žalostne in vesele, z Gore in iz Dežele, lahko prebiramo novo sadje, nabrano na Gori in v Deželi. Hudomušne zgodbe so to, nekatere tudi majhno več kot okrogle.
V večini izmed njih najdemo koščenega gorjanskega človeka, ki, če že misli izdahniti, izdahne brž po rojstvu; če pa že obstane, ga je težko spraviti s sveta. Še na smrtni postelji pove še zadnjo okroglo...
Zgodbe je Černigoj razrezal na petnajst vsebinsko zaključenih, a vendar med sabo povezanih poglavij. Pripovedujejo o Gorjanih in njihovem značaju, o revščini, saj so na Gori živeli od drv in zelja. Pripovedujejo o namejenih, tj. prebrisanih ljudeh, ki so imeli tudi po osemnajst otrok in več - in to brez studenca; o Laskarju in laskarjih, o Martinovih stricih, ki so znali drug drugemu tudi katero ušpičiti (so jih upekali). Govorijo o lačnih otrocih, o tem, kako je bilo z zakonsko ljubeznijo med “ta staro in ta starim”, kako je tudi vino opravilo svoje, in nazadnje, kako so Gorjani doživljali oblast, pa najsi je šlo za cesarsko, cerkveno ali pa komunistično.
Gorjan je moral preživeti in je preživel. Za to dejstvo je lahko hvaležen svojemu humorju. Tistemu humorju, ki zna lastne tegobe preobraziti v šalo, ki se ji skupaj z drugimi smeje tudi sam. Gorjan je pač Gorjan! In Franc Černigoj ga je morda še pravi čas ujel.
“Vzemi knjigo, kakršna pač je,
dobra muza pa naj jo otme
pred pozabo dalje kot en vek.” (Katul)
Kako bo z usodo te knjige, bog si ga vedi. A v njej so ljudje, ki so zdržali do danes. Korenine so to, tiste konenine, iz katerih poganjajo vnuki. Prav je, da tudi iz te knjige spoznajo, odkod so, da spoznajo, da je bila za sedanjost potrebna preteklost. Tista preteklost, ko je človeka ob ognjišču zeblo, ko se je v škafu ob ognjišču delal led. In Beseda je bila tista, ki je segrela srca namesto ognja, ki je stopila led v škafu.
Franc Černigoj pa se svoji ožji domovini in pripovedovalcem zgodbic, resničnih in morda malce izmišljenih, ni oddolžil le z zapisi le-teh. Vanje je ustvarjalno vpletel tudi gorjansko narečje, tisto sočno govorico, ki vsebini zgodbe daje poseben čar; tisto narečje, ki diši po mrazu pred hišnimi vrati in po dražljivem dimu z ognjišča. Dolga desetletja smo se šolniki trudili, da bi vse slovenske dialekte poenotili vsaj v skupni pogovorni jezik. Nehote smo kopali jamo žlahtnosti narečij.
Černigojeve knjige - Javorov hudič, Nace ter Mož in čemerika, predvsem prav zadnja, bodo zagotovo postale tudi vir za študij narečij slovenskega naroda.
Otmar Črnilogar
Objavljamo nekaj besedil iz knjige Franca Černigoja MOŽ IN ČEMERIKA, ki jih je avtor nabral v Deželi - v Vipavi.
KREKOVKA1 IZ VIPAVE IN NJEN FRANCK
Pred leti sem ves popoldan prebil pri Rodmanovih (pri Bajcu) v Vipavi, v zgovorni družbi. Poleg zakoncev Rodmanovih, Magde in Marjana, se spomnim še Francke Ferjančič, Elke Šček, Doreta	Reharja,	Dore	Seljak,	Lojzeta	Reharja...
Povedali in zapeli so meni še	neznane	ljudske	pesmi	in	molitve	in	pred mano razgrinjali
spomine na nekdanje vipavske osebnosti in posebneže.
“Ena boga grda reva...”
Skozi njihovo pripovedovanje je na poseben način zaživela v meni Krekovka. Od tistega popoldneva naprej jo zagotovo srečam v gasah nad staro šolo, vsakokrat, ko grem na Stari grad...
Kdo je bila Krekovka?
Magda: “Ena boga reva...”
Lojze Rehar: “Ena boga grda	reva.”
Elka: “Obsodili so jo, da je	cupranca...”
Dora: “...da ima črno knjigo...”
Lojze Rehar: “Čuprnica, ja! Ma je znala zdravit bolj ko vsi dohtarji! In molit je hodila v suho turšco za dež. Čuprnice ne molijo!”
Marjan: “Gor pod gradom, stara mičkana hiša. Tam sta životarila z možem. Kozla za pripust sta imela, oslička in njivico pri šolskem vrtu...”
Francka: “Jaz živim zdaj v nehni hiši...”
Lojze Rehar: “Če nje ne bi bilo, bi tudi mene ne bilo več! Pri osmih letih sem zbolel, ošpice sem imel. Imel sem tako visoko vročino, da so vsi pravili, da bom umrl. Sošolci so se prišli poslovit od mene in tudi zdravnik ni dal mami nobenega upanja več. Skozi meglo se spomnim, kako je oče kričal na mamo, zakaj me je pustila ven z vročino. Mama pa je jokala, da sem ji ušel, v Belo... Pa je prišla Krikovka in rekla mami: ’Opari en škaf senenih mrv in zavij fantinca v rjuho. Zasuj ga z mrvami. tako naj leži celo noč!’ Zjutraj je	zdravnik ugotovil, 'da fantine normalno diha	in je veliko	boljši...’	Ihana je stala
zraven, je	bila prav tiho. Se je bala, da bo zdravnik	jezen, ker	je	njemu	za hrbtom, na
svojo roko, zdravila otroka.
Puole je Ihana naši mami večkrat rekla: ’Zakaj me niste prišli iskat, ko je zbolela tvoja Marička! Tudi njo bi rešila! Tako pa je morala revica mlada umret...!’
Magda: “Vipavski študentje so napisali pesem o njej...	Ne samo	njo, tudi	druge vipavske
posebneže	so predstavili v tej pesmi. Zal se ni cela	ohranila...
"Oj, Krekovka, kam tak hitiš?" jo Plejšnr2 ustavi in jo vpraša. "Oj, Krekovka, povej, če veš, ti, lepotica naša..."
"Tja k Cizarju3 na Hrib jaz grem, Koncert je danes gori.
Al greš še z mano ti?"
"Grem,’ ji Plejšnr odgovori.
Se za podpajsho primesta, jo udarta gor po klanci. Ko na vrh Hriba pridesta, pridesta v roke Stanci4.
(Tu manjkajo tri kitice, ki jih ni več v živem ljudskem spominu... Govorijo o tem, kako Plešnar Krekovko snubi, a ga ona ne mara. Zato tak hudomušen zaključek v zadnji kitici.)
"Če nečeš mene, Krekovka, vzemi pa Mefista!
Z njim bosta naredila slovečga Antikrista..."
Lojze Rehar: “Jeeej! Veselje so imeli z ubogo revo...”
Elka: “Tudi pesnik Drago Bajc je bil zraven...”
Eden čez drugega govorijo, se prehitevajo in dopolnjujejo. Vsak bi rad dodal drobec iz svojega spomina na Krekovko.
Visoko nekje nad vsemi Lojze s svojim zaletavajočim glasom požira, golta besede, jih oblikuje globoko v ustih in jih neobdelane meče med nas... Pripoveduje o Frančku Česnovem5, njenem možu, ki da je imel enega oslička in ...Jeeej! Kakšen hec je bil enbot\ So dražli, furmani, tistega bozga oslička, je rekel Franck: Teste, peste žival! Boste vidli, bo nesreča...’ Jeeej!”
Dore Rehar: “Tridesetega leta je umrla. Se spomnim... Ko je imel Rafko6 novo mašo...” Lojze Rehar: “Jože Premru ga je dvakrat srečal, Francka, njenega moža, ko je umirala. ’Kako je z njo?’ ga je prašal ta prvi bot. - ’Jo zviva, jo zviva...’
Čez kašno uro ga je še enkrat srečal v gasah. ’Kako je? Je kaj boljša?’ - 'Glih zdej jo je zvilu...’ ”
In po toliko letih smo se na račun ’uboge grde reve’ in njenega umiranja še enkrat nasmejali. Tudi jaz, čeprav je nisem poznal. Ali pa prav zato...
Krekovka ali Krikovka1 - Ihana Česen iz Vipave. Lojze Rehar je povedal, da so ji zrekli Krikovka, ker je za vsakim človekom kričala, jo je bil sam krik’. Na zunaj je bila groba, v resnici pa usmiljena ženska, saj je pomagala vsakemu, pomoči potrebnemu. Umrla je 1930. leta.
Plejšnr3 - vipavski komatar - zotlar.
Cizara3 - cestar; delavec na gozdnih poteh. Velik revež, tako da je prešel še v pregovor - “ubog kot Cizarjev mačk” ali “je tako suh, da ima rebra kot Cizarjev mačk’’.
Štanc4 - poljski delavec pri grofu Lanthieriju v Ložah.
Franck Česen5 - Krekovin mož, njeno pravo nasprotje. Tih in miren človek. Umrl je zaradi pika modrasa, ki ga je pičil, ko je grabil steljo pod Starim gradom, kaki dve leti po ženini smrti.
Rafko6 - Rafael Premrl, duhovnik iz Vipave; profesor na goriškem semenišču. Pokopan je v Vipavi.
Za smehom dostikrat pride jok...
Včasih so številni furmani vozili z vprežno živino drva in	krle	po stari	gozdni	poti	pod
Starim gradom. Še danes ji rečejo Trška	pot.
Naneslo je, da se je na tej poti kar nekaj	voznikov naenkrat	znašlo na	istem	kraju. Med
njimi je bil tudi Franck Česen, Krekovin	mož, ki je z
osličkom tovoril drva na majhni prejmci. Pred njim in za njim so bili s konjskimi vpregami gospodarji s Slapa, iz Vipave, z Gradišča...
Pa si Lado Žbrakov s Slapa izmisli, da bi naredili hec s Česnovim osličkom. “Ljudje, imejte pamet!” jim je branil Franck. “Osli imajo svoje muhe, zato pustite mojega pri miru!”
Niso ga poslušali in Lado, da bo naučil oslička peti. Na ves glas je rigal okoli živalce in sivček se je res oglasil.
Oslovo riganje in krohot furmanov pa je prestrašil par vpreženih konj, ki sta splašena skočila na voz pred sabo. Na njem pa je bil nabrušen Žigon in eden od obeh konj se je tako porezal, da mu ni bilo več
pomoči... “Saj sem
‘Kakšna nesreča!
rekel, saj sem rekel!” je Kakšna nesreča! poslušali!”
Ja, za smehom dostikrat pride jok...
ponavljal Franck. Zakaj me niste
Izidor Rehar (1911- 1993), vipavski pripovednik, pred kletjo v Vipavi ob trgatvi leta 1975
“Jo zviva, jo zviva...”
Saj jo je imel po svoje rad, Franck Česnov, svojo ženo Krekovko, tudi če je dosti potrpel z njo.
Tisti dan, ko je umirala, ni mogel zdržat doma in je taval po Vipavi. Mu je na obrazu res sijalo veselje? Tega ne vemo, a Jože Premru ga je vprašal: “Kam pa, Franck, tako veselo? Je mogoče žena kaj boljša?”
“Nič ni boljša, nič. Jo zviva, jo zviva...”
Popoldne Jože spet sreča Francka, tokrat praznično oblečenega in vsega svečanega... “Kam pa zdaj, Franck, praznično oblečen? Je žena ozdravila?”
“Zvilo jo je, zvilo, ubogo revo. Na matični urad grem, da to tudi uradno zapišejo... Ej, dosti sem mogel potrpet z njo, dosti...”
Mimo tretjega
Ponosno je Franck Česnov stopal ob svojem oslu skozi Vipavo...
“Kam pa, stric Česnov, z oslom?” ga vpraša Lado Žbrakov s Slapa in pomežikne okoli stoječim zijalom.
“Mimo tretjega, mimo tretjega, Lado moj...”, odgovori Franck, osel pa prav takrat stegne vrat in veselo zariga.
Franck ga je potrepljal po hrbtu in še bolj dostojanstveno sta odkopitljala po sivi vipavski cesti...
Po pripovedovanju na začetku omenjenih pripovedovalcev in po zapisu Magde in Marjana Rodman priredil Franc Černigoj.
Ljudski pripovednik Alojz Rehar (1905 - 1995), kot statist v filmu Tantadruj, ki so ga snemali v Vipavi 1994. leta
PREDSTAVITEV OMENJENE KNJIGE BO V PETEK, 9. JANUARJA 1998 OB 19. URI V PROSTORIH OŠ DRAGA BAJCA V VIPAVI. VLJUDNO VABLJENI!
___________________________ IZ	USTANOV__________________
DAN ODPRTIH VRAT V CENTRU JPV VIPAVA
V petek, 5. decembra 1997, smo z dnevom odprtih vrat obeležili mednarodni dan invalidov in mednarodni dan prostovoljcev. Vrata Centra smo odprli za vse naše prijatelje, ki spremljajo naše delo, za krajane Vipave in Ajdovščine, za starše učencev.
Vodilna misel tega dne je bila »dobra volja«. S posvetilom smo jo ujeli v ročno poslikano stekleničko, ki jo je dobil v dar vsak obiskovalec. Z dobro voljo se rodi veselje in odprtost. Lažje je narediti korak k sočloveku in sprejeti
Iz knjige vtisov pa še tale misel:
Zdenka Fučka ravnateljica
3.	POHOD MLADIH PLANINCEV iz Centra JPV Vipava
IZVIR HUBLJA - OTLIŠKO OKNO - OTLICA
Vremenoslovci so za četrtek, 20. novembra, obljubljali jasen, sončen dan, burja pa da bo prenehala.
Sonce je res sijalo, toda burja nas je božala tudi na tem pohodu.
Tokratni pohod je bil prvi, ko nas je pot vodila samo navzgor, po strmi, kamniti planinski poti. S kolegico Andrejo sva dolgo oklevali in izbirali, koga naj vzameva na to pot. Odločili sva se za deset boljših mladih planincev. Na pot so se podali: Stipe, Branka, Pavle, Mirza, Danijela, Aleš, Sanja, Slavko, Peter in Jadranka.
njegovo drugačnost.
Gostom se je najprej predstavil dramsko-recitacijski krožek z igro pastirčkov na paši, ki so si krajšali čas z izštevankami, zbranimi v knjigi rojaka Franca Černigoja Nace ima dolge tace, in z igranjem pesmic na različne instrumente. Proslavo je zaključil pevski
___
Ta dan je bil še posebej vesel za našo učenko Jožico, ki ne more govoriti, si pa neizmerno želi komunicirati. Lions klub Zemono je Centru podaril denar, da smo lahko kupili komunikator, ki Jožici omogoča sporazumevanje z drugimi. S svojo logopedinjo, prof. Ano Bajc, je pred vsemi prvič spregovorila s pomočjo te, zanjo tako dragocene naprave.
Obiskovalci so nato lahko spoznali posebnosti našega dela v razredih, v vzgojnih skupinah in pri terapiji.
Besedo smo dali tudi prostovoljcem, ki pod strokovnim vodstvom že tretje leto prihajajo med naše učence. Mladi, ki del svojega prostega časa preživijo med našimi gojenci, imajo ogromno življenjske moči, poleta, navdušenja, vere v človeka in v vse dobro; v naše življenje prinašajo veliko svežine in vedrine!
Popoldne pa nas je obiskal še Miklavž Rotary kluba iz Ljubljane, ki nas je bogato obdaril z igračami in sladkarijami.
Bil je dan, ki bo še dolgo odzvanjal v nas...
S pomočjo študentke Katarine ter	civilnikov Tomaža in	Aleša smo	po uri in pol
zasluženo počivali v zavetju kapelice	na robu planote.	Okno	smo si ogledali še	z zadnje
strani in se po zmrznjeni gorski zemlji odpravili proti Otlici. Tu smo se ustavili v prijetni vaški gostilni in do konca pomalicali. A ker je Peter preveč nagajal, smo jo kmalu zapustili in šli kombiju naproti. Ta	nas je presenetil	že po	nekaj sto	metrih.
Veselo razpoloženje je pokazalo, da	sploh nismo bili	utrujeni in da je	večina	sposobna
še večjih vzponov.
Tudi ti nas še čakajo.
Helena Kravos
DAN SOLE NA VIPAVSKI OSNOVNI SOLI
Na Gočah nas je letos v I. razredu le
Zadnji teden v oktobru praznuje Osnovna šola svoj dan. Ime nosi po Dragu Bajcu, domačinu, ki se je v zgodovino Slovencev zapisal kot mučenec slovenstva, literat. Mlado življenje študenta prava v Padovi je bilo prekinjeno zaradi nasilja fašističnega režima nad narodnozavednim, še neizoblikovanim literatom, ki je s svojo čutečo poezijo sodeloval v časopisu Edinost. Občasni zapori, težaško delo, kontrola fašističnih konfidentov, policijskih agentov, zlasti pa grožnja konfinacije, so Draga Bajca tako izčrpale, da je v begu pred konfinacijo, hudo bolan, umrl v Biljah. Domači iz Vipave so od oblasti izposlovali dovoljenje za prevoz njegovih posmrtnih ostankov v Vipavo.
Vso pot od Bilj do Vipave so ljudje prinašali cvetje in hoteli še poslednjič videti povsod znanega, simpatičnega fanta; tudi na domu v Vipavi se je dogajalo isto.
Nepregledna množica ljudi ga je nameravala pospremiti k zadnjemu počitku, a so to preprečili karabinjerji z odlogom pogreba in kasneje tudi z nasiljem nad domačini. Njegov grob so stražili, a kljub temu so domačini prinašali cvetje svojemu rojaku.
Njegova lirična pesem, spočetka boječa in nedoločna, nato tudi obtožujoča, je prikazala vso težo fašističnega pritiska in nacionalnega zatiranja in hkrati preroško nakazala dan osvoboditve Primorcev. Bil pa je Drago Bajc tudi razmišljujoč poet in tako ni čudno, da osmošolce naše šole navdihuje že nekaj let ob valeti njegova pesem Drevo sem. Ostal je tudi v srcih Vipavcev, saj se ob osamosvojitvi ni porajalo nobeno vprašanje, zakaj nosi šola njegovo ime. Pred šolo stoji spomenik, delo akademskega kiparja	Tako.	Sedaj	sem	član	šolske
Negovana Nemca, od poimenovanja šole - to je od	skupnosti	učencev naše	vipavske
oktobra 1978 dalje. 'sole
V tednu, ko praznujemo dan šole, vse učiteljice in učitelji na razredni stopnji posvetijo vsaj eno uro spoznavanju življenja in dela Draga Bajca; na predmetni stopnji pa pri
določenih predmetih, kot so: zgodovina, spoznavanje družbe, slovenski jezik, etika in družba obravnavajo svojega pesnika na svojstven način.
V štirinajstih dnevih se zvrstijo tudi kulturni dnevi za vse razrede, kar je načrtovano že z letnim delovnim načrtom.
Letos so si učenci od 3. do 8. razreda ogledali film Holandov opus, učenci 5. razreda so spoznavali Idrijo in Cerkno, učenci 6. razreda so obiskali v Ljubljani razstavo Narava-zdrayje in spoznavali skupaj nas je 77	Plečnikovo	dediščino.	Učenci	8.	razreda
pa so obiskali Posočje, spoznavali etnološko in kulturno-zgodovinske spomenike, obiskali Gragorčičevo Vrsno in muzej I. svetovne vojne v Kobaridu. Slovesno je bilo 23. oktobra, ko smo sprejeli učence 1. razreda v šolsko skupnost učencev. Tradicionalnega srečanja so se udeležili vsi učenci in učenke 1. razredov, njihovi starši, mnogo starih staršev ter bratov in sester prvošolčkov. Ta sprejem je prvo druženje generacije iz celega šolskega okoliša, ko prvošolčki prvič javno nastopajo, se predstavijo z izbrano tematsko točko, se
pohvalijo, kaj vse so se že naučili in tudi obljubijo staršem in šoli, da bodo vse svoje moči usmerili v učenje. Letos so prvič prejeli tudi priponke z znakom šole. Pripadnost šoli in svojemu kraju bo tudi ta generacija kasneje dokazovala na številnih tekmovanjih in srečanjih. Za vsakega učenca se na naši šoli najdejo možnosti. Seveda pa je ob koncu za prvošolčke najpomembnejša posebna skrbno pripravljena malica, tačas pa njihovi spremljevalci, starši, sorodniki, učiteljice in učitelji lahko poklepetajo in izmenjajo izkušnje.
Čas praznovanja se vsako leto konča s srečanjem kolektiva in upokojencev naše šole. To srečanje je posebno slovesno, saj podelimo priznanja delovnim jubilantom (10, 20, 30 let delovne dobe), hkrati pa opozorimo, da tečejo leta vsem, četudi imamo pred sabo vedno mlade obraze. Posebej čestitamo 50, 60 in 70-letnikom. Letos smo to priložnost izkoristili tudi za slavnostno izročitev desetih likovnih del naših učencev Občini Vipava. Krasila bodo občinsko sejno sobo. Seveda se je večer nadaljeval v prijetnem klepetu tistih, ki so zaposleni na naši šoli in tistih, ki se radi vračajo na naša srečanja in prinašajo s sabo izkušnje iz časa po upokojitvi. Taka srečanja plemenitijo oboje.
Ljudmila Kovač, ravnateljica
Po kulturnem programu je malica zelo teknila
LEP VSAKOLETNI SPREJEM
Upokojenci OŠ Draga Bajca Vipava vsako leto težko čakamo srečanje s kolegi upokojenci in še aktivnimi delavci šole. Srečanje ob Dnevu šole, 24. oktobru, je postalo že tradicionalno. Letos je bilo še posebno slovesno, ker smo se srečali v avli novega prizidka. Najprej nas je pozdravila ravnateljica šole, Ljudmila Kovač. Program so pripravili učenci podružnične šole Podnanos in se nam predstavili s prisrčno igrico. Nato so nas presenetili ubrani glasovi komornega zbora Kras, pod vodstvom Matjaža Ščeka. Sledila je podelitev priznanj delovnim jubilantom in upokojencem, ki so prejeli spominska darila. Upokojenci smo za to pozornost hvaležni, ker vemo, da takih srečanj z upokojenci in aktivnimi delavci ni prav povsod.
Po končani slovesnosti smo se na šoli zadržali še dolgo ob prijetnem klepetu, dobrem prigrizku in vipavski kapljici; zato tudi kuharicam in kuharjem prisrčna hvala, vsem pa nasvidenje prihodnje leto.
V imenu upokojencev Silva Vehovar
POVABLJENI K PRAZNIČNO POGRNJENI MIZI
V petek, 12. decembra, smo se člani turističnih krožkov zbrali v Vipavskem Križu, kjer je potekalo tekmovanje v pripravi božično-novoletnih pogrinjkov. Sodelovalo je pet šol: OŠ Šempeter - podružnica Vrtojba, OŠ Dornberk, OŠ Dobravlje in podružnica Vipavski Križ ter OŠ Draga Bajca Vipava.
Na začetku tekmovanja je vsaka šola predstavila svoj pogrinjek. Našo šolo sta predstavila
učenca sedmega razreda Laura in Matic. Tekmovanje so z glasbenimi točkami popestrile
učenke dobraveljske šole. Največ pomena pri ocenjevanju smo dali ideji, videzu mize ter
izboru hrane in pijače. Komisija je našemu pogrinjku dodelila največ točk.
Pod mentorstvom Ane Kobal smo se pripravljali teden dni. Naj vam predstavimo našo
mizo: pogrnili smo jo z rdečim prtom, kar je za te praznike značilno. Okrog krožnikov
in kozarcev so se vile kitke iz slanega
testa, pobarvane rumeno, rdeče in zeleno.
Košaro, pleteno iz slanega testa, smo
napolnili s prašički za srečo. Najlepši videz
je mizi dalo drevo, deblo iz kruhovega
testa z nabodalci - narezki iz salame,
kumaric, sira, paprike, redkvic... Pod drevo
smo nasuli orehe za dobro in lešnike za
dolgo življenje, jabolka in arašide pa kot
predstavnike jesensko - zimskega časa.
Ob koncu se zahvaljujemo staršem, ki so
naše delo podpirali, in osnovni šoli
Dobravlje, ki je naše srečanje lepo organizirala	Člani	turističnega	krožka	ob	zmagovalnem pogrinjku
Laura in Anita s člani turističnega krožka OS Draga Bajca Vipava
NEKAJ RAZMETANIH
Vsi, ki ustvarjajo v Razmetanem podsterešju, so zapisali nekaj svojih vtisov iz različnih delavnic.
Smo DRAMSKA SKUPINA, ki šteje 13 članov. V tej skupini igramo zato, ker smo navdušeni nad igranjem in se ob igranju raznih igric sproščamo in radi razveseljujemo gledalce. Trenutno pripravljamo miklavževanje. V to igro smo vložili veliko truda in prostega časa in upamo, da bomo s to igrico zadovoljni mi, naši mentorji, še najbolj pa otroci.
Člani dramske skupine
V načrtu imamo še eno igrico, ki naj bi jo pripravili do meseca aprila. Upamo, da nam bodo naši načrti uspeli in da bodo zadovoljni gledalci in mi.
Lepo vabljeni.
Mentorici Anina in Marjana
Zakaj radi hodimo v delavnico PEKE IN IZDELAVE PECIVI Prišla sem, da se bom naučila peči peciva. (Manuela)
Tu sva, ker naju veseli peka peciva. (Jernej in Matic)
Da lahko poskusim različna peciva. (Meta)
Ker mi je všeč in se v skupini dobro razumemo. (Jakoba)
Ker se imamo fajn. (Neža)
Da bom preizkusila nove recepte. (Mateja)
Ker se imamo fajn in lahko pecivo, ki ga	naredimo,	nesem domov, kjer	ga vsi
poskusimo. (Urška)
Sem sem prišla, da se kaj novega naučim. Tu se imamo fajn. (Andreja)
V družbi prijateljev preizkušamo nove recepte in seveda sladke izdelke. (Irena)
Mentorica Renata Sotler
KITARA
Moj oče mi je pri petih letih	kupil kitaro. Ko je prišel k nam	neki prijatelj, mu je mama
dala kitaro. Na žalost mi	jo	je polomil. Od takrat se za kitaro nisem več	zanimal. Pri
osmih	letih	sva	se z mamo odločila, da mi bo kupila	novo kitaro, če jo bom vadil. Čez
teden	dni	sva	videla oglas	Razmetanega podstrešja.	V njem so bili različni krožki.
Odkrila sva tudi krožek	za	kitaro, ki ga je vodila Barbara	Koren. Zdaj	sem v tem
krožku že	približno tri leta.	Upam, da mi bo šla kitara bolje od rok, ko bom velik. In
upam	tudi,	da	se kitare ne	bom nikoli naveličal. Če	se bom kitare kdaj naveličal, pa
upam, da me bo mama vzpodbujala. (Matjaž)
Za Razmetano podstrešje sem izvedela iz plakatov. Vedno sem si želela igrati kitaro. Zato sem se prijavila in ugotovila, da je zabavno in se veliko naučimo. (Urška)
Že od malega sem si želela imeti pravo kitaro.	Ko pa	sem začela hoditi v tretji	razred,
se mi je želja uresničila. Dobila sem pravo kitaro. Zdaj	pa	jo že igram in pridno	vadim.
(Maja)
Kitaro sem želel igrati	od	približno četrtega leta. Ko se	je ustanovilo	Razmetano
podstrešje, sem se vpisal h kitari. Igram jo rad, posebno v družbi s prijatelji.
Najprej me je poučeval Slavko, sedaj pa me Barbara Koren. (Jernej)
Izvedela sem, da se lahko učim igranja na kitaro, ko sem dobila zgibanko Razmetanega podstrešja. Zelo rada hodim. Naučila sem se že veliko pesmi. (Tina)
Mentorica Barbara	Koren
Z AEROBIKO smo zelo zadovoljni. Všeč nam je, ker se ob njej sprostimo, razgibamo svoje telo in obenem spoznamo veliko novih ljudi.
Pričakujemo pa, da bomo v prihodnje dobili kakšen boljši in toplejši prostor, kot je Lanthierijev dvorec.
Mentorica Vilma Trošt
LIKOVNA DELAVNICA
Rada bi lepo risala v šoli, zato sem prišla v slikarsko
delavnico. Tukaj mi je zelo všeč. (Špela)
Najraje rišem naravo. (Urška K.)
Najbolj uživam, ko slikamo s temperami. (Nežka)
Jaz rišem povsod, tudi doma. (Štefan)
Jaz rad rišem in pišem. (Gašper)
Tu se počutim dobro. Najraje slikam naravo in živali. (Urška S.)
Tu mi je všeč, ker imam veliko prijateljev. Ne rišem rada sama, rada bi razvila svoj umetniški talent. (Maja)
Sem prihajam, ker bi rada lepo slikala. Najraje slikam rože in živali. (Laura)
Mentorica Katarina
IGRICE NEKOLIKO DRUGAČE
Najbolj mi je bilo všeč takrat, kadar smo se igrali z avtki. (Stefan)
Prišel sem zato, ker se rad igram. (Bojan)
...ker se igramo. (Gašper)
...kadar smo lizali lizike in risali. (Saša)
...ko sem delil lizike za rojstni dan. (Rok)
...ko smo se igrali “tiho mašo”. (Eneja)
Všeč mi je, ker rišemo; rada bi, da bi manj kričali. (Greta)
Všeč mi je, ker divjamo in se igramo. (Vesna)
Mentorici Polona in Ivana
MINI ANGLEŠČINA
Tu sem zaradi prijateljev in da se kaj naučim.
(Štefan)
Sem pridem, ker se lahko igram in ker imam nove prijatelje. (Gašper)
Rad pridem, ker mi je doma dolgčas. Tu imam veliko prijateljev. (Rok)
Tu sem, ker se lahko igram, ker se doma ne morem. (Bojan)
Tu se imamo lepo in se nekaj naučimo. (Sara)
Mentorici Sonja in Katka
ŠAH
Rad igram šah doma in tukaj. Andrej res zna igrati šah. (Andrej N.)
Šah rad igram. Tu mi je fajn. (Jernej)
Igramo šah in se smejemo Andrejevim šalam. (Štefan)
Mentor Andrej Polak
V DELAVNICI ORIGAMI smo tako zaposleni, da ne pišemo vtisov, ampak le zgibamo figure iz papirja, kar nam je veliko bolj všeč kot pisanje.
Mentorica Tanja
RAČUNALNIŠKA DELAVNICA
Všeč mi je risati na računalnik. Rad bi,	da	bi risali tudi	z drugimi programi.	(Aljaž)
Všeč mi je, da lahko igramo igrice in	da	nam Tomaž	in Bogdan povesta	oziroma
pokažeta kaj novega in kaj zanimivega. (Andrej)
Všeč mi je, ker spoznavamo program Coreldravv. Rada bi, da bi igrali več igric. (Jakoba)
Všeč mi je, ker rišem na Coreldraw. Rad pridem, ker rad delam na računalnik. (Jan)
Zelo mi je všeč, da rišemo karikature. (Marcel)
Najbolj mi je všeč, da lahko igramo igrice in da nas Tomaž in Bogdan učita koristno uporabljati računalnik.
(Marko)
Pri računalniškem krožku mi je všeč,	da	rišemo s
programom Colerdraw. Rada bi risala tudi z drugimi programi. (Tina)
Mentorja Bogdan in Tomaž
MOTORJI
Mi imamo se fajn!
Mentor Samo
Jakoba
ČIP KAN J E
Osem novih klekljaric izjavlja, da nimajo časa pisati, ker imajo polne roke klekljev. Rade bi se čimprej naučile izdelovati kakšno čipko!
Šest starejših klekljaric tako hiti za novimi znanji, da nimajo časa pisati.
Sicer se imamo fajn in ni nam dolgčas.
Mentorica Romana
-f-	a*
•J,
VABILO
V SREDO, 21. JANUARJA 1998 bo ob 17. uri v KINODVORANI v VIPAVI
lutkovna predstava
Z. Florijan: TOBIJA
v izvedbi lutkovnega gledališča FRU-FRU, KUD F. PREŠEREN iz Kranja. Predstava je primerna za otroke od 4. leta dalje in starejše.
Vstop bo prost.
Predstavitev sta organizirala in sofinancirala KS VIPAVA in društvo RAZMETANO
PODSTREŠJE.
ZA DOM	I
BOŽIČ V DACHAU leta 1944
“Kartoffelkommando, antreten!” Da bi te vrag! Pa ravno sedaj, pred božičem, in še v tem vremenu! A ne pomaga nič. Zunaj na polju je začel po jamah gniti krompir in mi “krompirjevci” ga moramo iti prebirat: dobrega za SS, slabega za nas. Tresemo se v ušivih capah in lačni smo kot volkovi. Mi, smetišče velikega nemškega rajha, smo zadeli terno: rechtlos, wehrlos, ehrlos: brezpravni, brez obrambe, brez časti! To je usoda nižje pasme, ki se je drznila upreti hlapčevanju. Poginejo naj, garjavi psi, kreteni! V peterostopih nas maršira nekaj stotin proti glavni straži, kjer nas preštejejo. “Miitzen ab!” Vsi se strumno odkrijemo pred zariplim nacistom, kakšnim bivšim mesarskim pomočnikom, ki pa je zaradi svoje žlahtne nemške krvi neizmerno vzvišen nad to golaznijo farjev, profesorjev in inženirjev iz pol Evrope. Tu nas obkolijo stražniki z lobanjo na kapi in policijski psi, ki jih pokrivajo plaščki z uvezenim SS. Mimo skladišč, delavnic in vojašnic
marširamo skozi zunanja vrata, nad katerimi visi črna zastava, na polje.
Kako pusta pokrajina! V ledeniški dobi se je stvorila planjava, pokrita z gruščem in močvirji, kjer so se nekdaj bodli turi in bizoni. Če bi se imela Danvinova teorija kdaj izkazati za pravilno, bi trdil, da so tile germanski plemenjaki neposredni potomci onih divjih govedi. Z Bavarske je prišla naša nesreča: malo bolj proti severu je Freising in še dalje Bamberg, odkoder so prihajala k nam kukavičja jajca, da smo izgubili dve tretjini naše zemlje. Na otoku Ciemskega jezera je že pred tisoč leti sv. Metod okušal nemško internacijo in za njim slovenski knežji talci. Pod seboj vidim Monakovo, Hitlerjev Jeruzalem, srce bodočega tisočletnega carstva. To se nam smeje srce, kadar vidimo in slišimo, kako ga zavezniške bombe rušijo v prah in pepel! V mokrem snegu so cokle kmalu polne vode in roke postanejo pri delu trde. In še misel na božič! Ga li bomo še
kdaj doživeli v svobodi?
Tamle doli ob taborišču stoji gozdič temnih smrek in med njimi se iz dimnika vleče žolt, zoprn dim: krematorij. Edino skozi ta dimnik pelje pot v svobodo. Pod temi jelkami nas čaka fiihrerjeva božičnica: plinske celice, lični zabojčki prvovrstnega kostnega gnojila za cvetice, strelišče... Nemška jelka je simbol najsvetejšega na zemlji: nemške zemlje in krvi, lepi izgledi. Sicer pa nimam časa, da bi se vdajal takim mrkim mislim, kajti skrbeti moram, da organiziram (kot se po lagersko pravi glagolu nakrasti) nekaj, da me ne bo že za praznike od lakote konec. Oblekel sem še ene široke hlače in sedaj bašem vanje za srajco krompirje, dočim me tovariši skrbno krijejo in prevezujejo. Tudi rokavi so ga že polni in trebuha bi se niti Trebušnik ne smel sramovati. Moj Bog, kako bom le prišel mimo kontrole, ko pa so mi noge kot stope in se komaj gibljem! Gorje mi, če me zasačijo! Na misel mi pride, kako se je Odisej z zvijačo rešil iz Polifemove votline. Bo, kar bo! Postavim se sredi čete in dva tovariša me krepko primeta od vsake strani pod pazduho: saj ni nič nenavadnega, da kdo pri delu obnemore. Ko se bližamo straži, pobesim glavo in srce mi burno tolče ob mrzle krompirje, ko se opotekam skozi vrata. Hura, sem že mimo! V baraki me sprejmejo po ceremonialu rimskih triumfatorjev; grdobe bi me najraje kar celega potisnile v ponev. Vlačijo me sem ter tja, dokler naposled ne telebnem na tla in tam obležim - kot vreča krompirja!
Sicer pa, eno stvar moram priznati: na božični večer so se kar nekam porazgubili in nas pustili, da božičujemo kot vemo in znamo. Ne na delo in celo na apel nam ni treba, edino straže na stolpih so ostale kot prej. Da, celo visoki komisiji za pregled uši se nam ni treba predstaviti! Tu in tam se pojavijo smrečice, ovešene s srebrnim papirjem, pometanim iz zrakoplovov. Vsepovsod veselo vrvenje in pripravljanje drevesca. V sobi je nepopisna gneča, saj se nas namesto predvidenih petdeset drenja v njej okrog tristopetdeset. Velika moja skrb je, da se prerijem do peči in počakam, da onih deset, ki so zapisani pred menoj, konča s kuhanjem. Nato klečim ves čadast pri ognju, medtem ko mi stopajo po hrbtu, in kurim z lepenko, piham, mešam
svoj krompir, pa ker nimam pokrivače, postaja godlja vedno bolj sajasta, nato zabelim z margarino, posujem s soljo in papriko - in božični obed je gotov! Presrečni povabljenci ugotavljajo, da jim še nikdar ni kaj bolj dišalo, kot ta božanska jed. Nemalo sem bil ponosen na takšno priznanje. Po obedu še cigareta lastnega pridelka! Dolgi Tone, kapo ugledne gnojne komande, je pridelal lasten tobak; zmešan z mahorko te kot z omelom praska po sapniku. Užitek pa tak! Skrbno spravim čik, podlago svojega bogastva. Če bi našel na tleh cekin in cigareto, bi planil na cigareto. Čemu mi bo cekin?
Zdaj, ko je duša spet privezana, se ozrem po sobi. Ker ni družine, je vse zbrano po narodnostih. In glej presenečenje! Poljski “kšonži”, duhovniki, so od svojih revnih paketov zbrali božično darilce za nas, ki smo brez njih, in nas prosijo, naj oprostimo, ker je tako malo! Oh, ko bi se tudi Francozi, ki toliko študirajo socialno vprašanje, domislili kdaj kaj podobnega! Pridušam se, da ne bomo nikdar več dali niti lire za Rdeči križ, ki nas je čisto pozabil. Sicer pa je večkrat tudi dobri “tatiček” Beran stisnil komu kakšen češki “povidl” v roko. Danes si najbrže želi nazaj v lager.
Iz nemškega kota se sliši “Stille Nacht, heilige Nacht” in vsi nadaljujemo ganjeni, vsak v svojem jeziku. Ubogi nemški tovariši! Svojci so jih zavrgli, naši jih postrani gledajo, zlasti Francozi, in vendar so večinoma plemenite duše, nekateri že po deset let v tem peklu. Zajetni Holandci z velikimi pripravami zapojo enoglasno nekaj svojih: niso pevci! Vse kaj drugega so čudovite francoske melodije, zlasti vriskajoči “Noel”. Najhujši francoski narodnjaki so Alzačani in Lotrinžani, ki so pravzaprav Nemci, čeprav bi le v skrajni sili spregovorili nemško! Zdaj se oglasi mogočen češki zbor, nato dvigne naša dvajseterica živahno: “Glej, zvezdice božje”. Sicer navadno cmeravi Lahi navdušijo s svojo: “Tu vieni dalle stelle”, in tudi Grki žanjejo priznanje. Toda višek vsega so nenadkriljive poljske božične pesmi, lepših res še nisem slišal. Naš ponos, osemdesetletni litvanski duhovnik, ki je bogve kako ušel plinski celici, se oglasi k besedi in nam zatrdi, da bomo naslednji božič že vsi doma. Veselje prikipi do vrhunca, bratstvo med nami in med
narodi nam dviga srce. Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!
Droben zvonček nas vabi v kapelo k polnočnici. S težavo se^ zrinemo vanjo, drugi gledajo pri oknih. Šmenta, le kje so organizirali sveče, paramente in vso parado? Prava slovesna škofova maša ob zboru in orkestru, celo pristno kadilo, pa saj to je skoraj neverjetno! Monštranca je resda lesena, škofov prstan bakren, križ iz pločevine in tudi sicer marsikaj iz papirja, a to nas ne moti najmanj. Pred Bogom je potrjeno naše človeško dostojanstvo in Kristus je naš brat!
Zjutraj spim, dokler se mi hoče, nato grem po sosednjih blokih na obisk prijateljev in znancev, in popoldne zavijem v kopalnico na koncert. Večkrat sem tu gol prezebal celo noč in čakal, da so mi razušili obleko, pa je bila potem navadno še bolj živa kot poprej. Danes kar pozabim, da sem številka v zebri: zdi se mi, da sem sam svoj gospod, ki sem prišel v “klaku in fraku” k umetniškemu koncertu. Edino dom pogrešam, no, če bi ne bilo hujše
nesreče...
Spomin odeva trdo, neizprosno resničnost v milejšo luč. Večkrat mislim na vas, tovariši! Kako je zdaj z vami? Srečen vam božič!
Rafael Premrl
Vir:
- Iz zapuščine gospoda Rafaela Premrla
Črtico Božič v Dachau je napisal vipavski rojak gospod Rafael Premrl, duhovnik, profesor in narodni delavec. Rojen je bil 29. decembra 1906, umrl 7. januarja 1983 v Gorici. Pokopan je na vipavskem pokopališču. Nagrobnik je delo slikarja Toneta Kralja. Motiv slike: nadangel Gabrijel spremlja Tobija. Nagrobnik je gospod Rafael Premrl naročil slikarju Tonetu Kralju ob smrti svojega očeta, 1940. leta.
Zaradi političnega delovanja je bil gospod Rafael Premrl konfiniran v Dachau, kjer je prebil dve leti.
Več o njem bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk VG.
M.R.
VERA IN LUC... SOŽITJE
Z društvom Sožitje smo pripravili	v	oktobru zelo lep izlet. Čeprav je bilo	že pozno -
18. oktobra, in so nas opominjali,	da	utegne biti zelo hladno, smo v Trenti	preživeli	lep
sončen dan. Poln avtobus veselih prijateljev in njihovih spremljevalcev. Obiskali smo prenovljen in zelo zanimiv muzej v Trenti. Najprej smo si ogledali film o Trenti, nato v dveh nadstropjih muzeja živalski in rastlinski svet te lepe pokrajine in podvodne posnetke reke Soče. Videli smo, kako skromno je živel trentarski človek. Ko pa smo šli skozi neko temno sobo, se naenkrat prižge luč in vidimo - smetišče. Kaj počnemo z našo naravo! Nato smo se podali v urejeno in prijazno gostilno, kjer so nam postergli s kuhanim neolupljenim krompirjem	in skuto. Nekateri so se nad tem sicer zmrdovali -	saj
je krompir pri nas vsak dan na	mizi - a vendar smo končno v prijetni	gostilni	vse
pojedli. Nato smo si ogledali še Drežnico z mogočno cerkvijo.
Imeli pa smo tudi občni zbor društva Sožitje, ki je bil kar dobro obiskan. Ob novem letu, in sicer 19. decembra, bomo imeli božično - novoletno obdaritev s prireditvijo. Po novem letu pa bo predavanje za starše. Ena strokovnih sodelavk bo organizirala dvakrat Delavnico za starše. Ker pa se je pojavilo v obeh občinah več otrok s posebnimi potrebami, bomo poskušali organizirati razvojni oddelek v vrtcih - saj tedenske kratke urice mobilne službe niso dovolj, da se v teh naših malih prijateljih razvijejo sposobnosti, ki jih še imajo. Zgodnja obravnava ima vedno velike uspehe.
Zopet sem za pomoč trkala na vrata vipavskih obrtnikov. Povsod sem bila lepo sprejeta - pa četudi z besedami: “Žal mi je, letos ne moremo dosti dati.” Vem, da ne morete, saj je takih “kolednikov” ob novem letu dosti in preveč, in vsi imajo mnoge in resne potrebe. A prijazna beseda, zabeljena s še tako skromnim prispevkom, mnogo zaleže. Pri Veri in luči smo imeli tudi dve lepi srečanji - enkrat v Vipavi, drugič v Ajdovščini.
Nada Kostanjevic
Letošnji teden Karitas je v Sloveniji potekal zadnji teden v novembru pod geslom Mladi na razpotju. Naš namen ni bil pokazati mladim, katera pot je po mnenju odraslih prava, pač pa opozoriti starše, vzgojitelje in vso družbo, da mladim prisluhnemo in jih z ljubeznijo spremljamo na njihobih potih in razpotjih. Lahko rečem, da smo se sodelavci Karitas na to tematiko nekoliko pripravili že v začetku oktobra, ko smo se udeležili seminarja na Mirenskem gradu. Gospoda Andrej Baligač in Bogdan Žorž sta nam s strokovnega in izkustvenega vidika dela z mladimi spregovorila o tej temi.	Med skupinami, ki po Sloveniji
delajo z mladimi, se je predstavilo tudi Razmetano podstrešje iz Vipave. Iz pogovorov in razprav, ki sem jih spremljela na kasnejših srečanjih, lahko brez lokalne samovšečnosti rečem, da je bil ta projekt povsod pohvaljen kot alternativni model dela mladih za mlade.
Ilustratorka	gospa	Silva Karim je avtorica
letošnjega plakata Mladi na razpotju. Ko sem ji povedala za naslov teme, je nekaj časa potrebovala, da se je odločila. Potem je v pesek položila prazno gnezdo in s prstom narisala poti, ki vodijo iz njega. Takoj sem razumela, kaj želi s sliko sporočiti. Ob pogledu na gnezdo se je tudi utrnila misel, ki je bila kasneje natisnjena na zadnji strani zgibanke: „Od trdnosti in topline domačega gnezda je odvisno, kako bo mladi rod poletel v svet in si spletel lastno gnezdo“.
Namen Karitas ni bil s prstom kazati na napake mladih, ker bi s posploševanjem veliki večini	delali	krivico.	Mnogo	mladih	živi	v urejenih in	zdravih	družinah. Zavedajo se, da
niso	v ospredju	telesne,	temveč	duševne	in duhovne vrednote.	Odrasli pa moramo vedeti,
da jih porabniški način življenja današnje družbe, ki se hoče izogniti trpljenju, večkrat zmede. In prav alkoholizem, droge, nasilje in samomori so načini, s katerimi nam sporočajo, da je z družbo nekaj narobe. Vsak človek, še posebno pa mladostnik, mora začutiti, da ga imamo radi, da smo pripravljeni prisluhniti njegovim težavam in potrebam. Mladim ne smemo postavljati pogojev in pričakovati plačila, pač pa jih imeti radi zastonj; do njih moramo biti pozorni, se z njimi pogovarjati, jih sprejemati in jim odpuščati, predvsem pa jim zaupati. Le tako se bodo čutili varne pri iskanju lastne poti. Vsekakor pa ne smemo čakati, da nas bodo opozarjali	z dramatičnimi dejanji,	temveč	kot smo
napisali v zgibanki: „Bodimo živa karitas in jim prvi ponudimo roko“.
Osrednja prireditev naše škofije ob tednu Karitas je bila na Dvorcu Zemono pod naslovom Umetniki za karitas. Mladi solisti glasbene šole Vinko Vodopivec iz Ajdovščine, iz razreda prof. Rajka Koritnika, in dekliški pevski zbor Amadeus iz Pivke so, kot je v pozdravnem govoru poudaril gospod škof	msgr. Metod Pirih,	živ	dokaz,	da niso
zakopali svojih talentov. Likovne umetnike, ki so v avgustu ustvarjali na Sinjem Vrhu, je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj. Med enajstimi umetniki, ki so se kolonije udeležili, sta bila tudi Vipavca Miloš Marc	in Marko Andlovič	ter	likovni	pedagog
vipavske osnovne šole Brane Jazbar. Deset umetnikov je še naknadno darovalo svoja dela. Ravnatelj Škofijske Karitas Koper, gospod Albert Štrancar,	je	poudaril, da ni
namen celotnega projekta le zbiranje sredstev, temveč tudi druženje umetnikov in
Karitas
obiskovalcev razstav	v	duhu kulture	in solidarnosti. Izkupiček	letošnje kolonije je
namenjen skupnosti Srečanje na Kostanjevici za opremo mizarske delavnice. Na dan prireditve nam je uspelo prodati dvanajst likovnih del. Z veseljem lahko zapišem, da smo prodali kar tri slike	za	poročno darilo. Lepo je imeti prijatelja,	ki s podarjeno sliko
prinaša v naš dom lepoto in dobroto.
V tem tednu smo preko medijev in v domačih cerkvah veliko slišali o mladih na razpotju in zares upamo, da se bodo dobre vzpodbude med letom tudi udejanile. V imenu vseh sodelavcev Karitas, ki smo prepričani, da nismo naleteli na gluha ušesa in zaprta srca, želim vsem mir in vse dobro med prazniki in v prihodnjem letu.
Zaključila bom z Fedijevo mislijo, ki	ob božiču zaključuje svoje	triletno	bivaje	v
skupnosti Srečanje in	se	poln delovnih	načrtov vrača k svojim domačim. Zapisal je: „Ko
je Neil Armstrong naredil prve korake	na Luni, je dejal: 'Majhen	korak za človeka in
velik za človeštvo’. Mi pa, ki smo se	odločili za zdravljenje v	skupnosti	Srečanje,
pravimo: 'Majhni koraki za človeštvo, a	veliki za človeka’.“
Jožica Ličen
TEPEŽNIKI
Zažarelo je jutro, prebudila se je vas, hiše in koče so pokazale svoje bele, s snegom pokrite strehe. Rdeče je zaplapolala zarja na meglenem vzhodu, zableščalo se je po dolini, zalesketalo se je po mrzlem snegu. Počasi se je dvigalo kakor iz ognja veliko goreče sonce.
Takrat so se prikazali na vasi tepežniki. Dolga vrsta jih je bila, veliki in majhni, deklice in dečki. Mrzla zimska megla jih je obdajala, zeblo jih je, da so si hukali v prste. Kučme so imeli na glavah, pasice okoli ušes, pisane rute okrog vratu, v eni roki tepežnico, v drugi culo: tako so začeli svojo pot. In šli so od hiše do hiše, izginili skozi vrata in se čez čas zopet pokazali na vasi. Ako je prišel mimo človek, so zagnali krik: “Rešite se!” in dvigali tepežnice proti njemu. Obstali so kdaj pa kdaj pred hišo in se pomenili. Dobro so vedeli, kakšna navada je v hiši in kaj bodo dobili v dar. Vedeli so, koga bodo tepežkali, gospodarja ali gospodinjo, starega deda ali dobrega strica, prijazno babico ali bogato teto. Zato so starejši učili mlajše. Z veseljem so priskakali iz hiše, kjer so jih dobro obdarovali; svetile so se mlade oči, smejali so se rdeči noski, zalita lica so trepetala od mraza.
Cesta je bila zametena s suhim snegom, kakor ga je bila v noči nanesla burja po vasi. Tak je navadno tepežni dan.
Tepežniki so prišli tudi do zaprtih vrat, trkali so, pa jim niso odprli. Vedeli so, da so domači doma, a hišni gospodar je zelo skop in jim je zaprl.
Obstali so na cesti in zapeli svojo pesem, potem pa so s smehom in vpitjem razbijali po vratih. Vrata so se odprla in v tistem trenutku se je prikazala brezovka ter oplazila tiste, ki so bili najbliže. Nekateri so se zvalili po ledeni cesti, drugi pa so zbežali dalje po vasi. Zeblo jih je zelo, a pozabili so, da jih zebe. Stisnjeno so se držali, globoko izpod kučem so žarele žive oči in kukali rdeči noski. Roke so tiščali v žepih, culo in tepežnico pod pazduho. V hiši, kamor so prišli, so se mimogrede pogreli ob peči.
Povsod je skoraj isto, po stari navadi. Ded zleze z zidka, vzame pipo iz ust in jih postavi po vrsti, potem pa izprašuje. Kdor ne odgovori, ne dobi nič.
Zato se lenuhi postavijo zadaj, da se izognejo
M. Gaspari: Tepeikanje
vprašanjem. Gospodinja prinese pehar s poticami, kruhom, jabolki, orehi, tepežniki pa zapojo svojo pesem:
Dajte potice s police!
Dobra potica prileti, lepše polje obrodi: če je lepša potica, lepša bo pšenica.
Vzamejo darove in oddidejo.
Vse jutro motijo tepežniki mirno vas. Ko oddide ena truma, pride druga iz sosednje vasi. Kdor omaga, se spusti v jok in ostane sredi ceste. Nihče se ne meni zanj, dokler ga vaščani ne spravijo v hišo za peč. Darovi padajo iz cul. Če zdrkne komu novec na tla, planejo vsi po njem, da nastane živa kopica. Starejši znajo vse dobro spraviti, mlajšim se smejejo in jim privoščijo, da so nerodni. Tudi njim se je nekdaj tako godilo. “Pa bi bil doma ostal! Ali moraš z nami? Premlad si za tepežnika; domov pojdi! Čakali te ne bomo.” In gredo dalje.
Ivan Lah
(Vzeto iz Mohorjevega koledarja)
STARA IMENA MESECEV
Stara imena mesecev, vzeta iz Stoletne pratike dvajsetega stoletja 1901-2000, ki jo je izdalo Katoliško tiskovno društvo, tiskala pa jo je Katoliška tiskarna v Ljubljani, 1901. leta.
Januarij	Prosinec	Lednik
Februarij	Svečan	Talnik
Marcij	Sušeč	Brstnik
April	Mali Traven	Travnik
Maj	Veliki Traven	Cvetnik
Junij	Rožnik	Sečnik
Julij	Mali Srpan	Srpnik
Avgust	Veliki Srpan	Mlatnik
September	Kimavec	Sadnik
Oktober	Vinotok	Moštnik
November	Listopad	Listnik
December	Gruden	Grudnik
Pripravil Evgen Ferjančič
O ČASU
Ob koncu leta se poslovimo od starega in nazdravimo novemu. V branje in razmislek vam ponujamo nekaj misli in pregovorov iz knjige O CASU Petra Amaliettija, ki je izšla v samozaložbi leta 1995.
Bradley je verjel, da je sedanji trenutek tisti, v katerem prihodnost, ki teče proti nam,
razpade v preteklost. (Jorge Luis Borges)
Brezčasno v vas se zaveda brezčasnosti življenja. Ve, da je danes samo spomin od včeraj in da je jutri le sen današnjega dne. (Kahlil Gibran)
Celo reka, v katero drugič vstopite, ni več ista kot takrat, ko ste stopili vanjo prvič.
(Heraklit)
Casa, ki ga brez premisleka zapravimo v mladosti, v starosti ne nadoknadimo niti s
premislekom. (Jože Volarič)
#
Čas beži, izrečena beseda pa ostane. (Lev N. Tolstoj)
Čas bo razkril, kar je bilo lažno. (Tacit)
Blažena duša je tam, kjer čas več ne teče. (Michelangelo)
Bolečina trpečega človeštva mi je pomagala prenašati težko breme večnosti.
(Kahlil Gibran)
Bol, rana in ogenj ne morejo večno trajati. (Indijski pregovor)
Svet preteklosti je svet spominov.
Svet sedanjosti je svet dejanj.
Svet prihodnosti je svet domišljije.
Preteklost je temelj sedanjosti in seme prihodnosti.
Dolgčas je slepilo jalovih.
Boj s časom je boj z mlini na veter.
Sedanjost je močnejša od preteklosti, a vedno je končna zmagovalka prihodnosti. Sedanjost sedi na veji drevesa preteklosti.
Sedanjost se hrani z obeti prihodnosti.
Zmedo sedanjosti omisli šele prihodnost.
Kaj je čas? Čas je življenje duše.
Cas zdravi bolečine.
Cas ustvarja pravico in postavlja vse stvari na svoje mesto.
Ni lahko razmišljati ali pa pisati o času, če se hkrati zavedamo, da tudi za to rabimo
oziroma trošimo čas.
Brez časa ni prostora, zato je čas nujna razsežnost našega sveta. Čas tvori okvir spremembi, ki je življenje, in jo sploh omogoča. Vse teče in tudi čas teče.
#
Iz knjige dr. Antona Trstenjaka Slovenska poštenost, 1995, pa še razmišljanje O poštenosti
Poštenost je namreč vedno privlačna. Privlačnost pomeni vpliv na človekovo voljo, ki sloni na čustvih. Zato je poštenost vselej obenem volitivna kategorija.
Velja namreč, da pomeni poštenje živi steber, ki ne stoji ob poti nepremično, temveč potuje z nami mimoidočimi. Poštenjaki so živi stebri, drevoredi, ob katerih imajo mimoidoči vtis, kakor da potujejo z njimi. Čeprav stoji vsak nepremično, napravi na človeka vtis, kakor da potuje z njim, kakor da hodi človek stalno vzporedno z istim stebrom. Se pravi: poštenjak je za ljudi vedno isti vzorec. Nekaj nespremenljivega je v poštenjaku.
Ta nespremenljivost daje poštenemu človeku pečat neminljivosti, vekotrajnosti.
Ob prazniku farnega zavetnika svetega Štefana objavljamo pesem, ki jo je napisal naš pesnik Krasa.
SVETI STEFAN
Sveti Stefan, Sveti Stefan,	Tiha kuhinja je polna
siv njegov obraz je,	vsa potic	in vina,
nad gorami je sprostrto	šala greje,	svet se	smeje,
gluho dolgočasje.	zbrana je	družina.
Samo v mojem srcu žalost se opila ni. -Tiho na žerjavici brinje zadiši.
Srečko Kosovel
Dragi bralci!
Stopamo v zimo in s tem v hladnejše dneve. Izpostavljeni smo mrazu in raznim nevšečnostim, kot so nahod in ozebline.
Človek se je že od vsega začetka boril proti tem nadlogam. Užival je razne zvarke, pil čaje ali si pomagal z obkladki in raznimi kopelmi.
Kako so si naši predniki, ko ni bilo na trgu toliko preparatov kot sedaj, pomagali premagati nahod in ozebline, pričata priložena recepta, oba vzeta iz knjige Zel in plevel, ki je bila izdana 1926. leta.
Nahod (kihavica), nosni katar. Ako doboš nahod (ali, prehladivši se, vročico) in hočeš brzo ozdraveti, lezi za 1 dan v posteljo; pripravi 2-3 rjuhe in postavi poleg postelje škaf mrzle studenčnice; vsako uro si brzo umij golo telo, ovij se v suho	tkanino,	lezi v	posteljo ter se
tako odeni, da se spotiš. Vkljub temu pa vsako uro nadaljuj	umivanje	in ovijanje, vsaj	10-
krat. Nahod namreč ni nič druzega nego izostalo izhlapevanje,	ki je radi tega	prenehalo,	ker
je mrzli zrak vdrl v kožo in zaprl kožne preboje (odprtinice,	pore).
- Vsako 1/4 ali 7/2 ure duhaj salmijakovec (amonijak) v mali stekleničici.
- Ali vsak večer, preden ležeš, pij mleko z jajcem (1 svež rumenjak z 1 žlico sladkorja vmeti, da se peni, nato prilivaj, neprestano mešajoč, vrelega mleka in popij vroče).
-	Ali	kandis-sladkor	s čebulo popari in tega soka zaužij 1	žličko	vsaki 2-3 ure.
-	Ali	popij 1 žličko	kafrovca (kafmega špirita).
Ozebline (zmrzline). Popari 7/2 kg kamilic, te kamilične drobce zavij v tkanino in jo povij krog ozebline. Ta vroči obkladek obnavljaj na 10 minut in vztrajno ponavljaj nekaj ur.
-	Ali	pa za 5-6 ur	obloži ozeblino s precej mokrimi ilovnatim (prstenim) testom.
-	Ali	ozebline umivaj z osoljeno ali galunovo vodo, ali jih	otiraj	s terpentinovim špiritom,
v katerega si nastrgal lOg kafre
- Izvrstno učinkuje amikna tinktura, ali vaselin, nekoliko mešan s salicylom, ali zlatično mazilo.
V zimskem času potrebujemo tudi bolj kalorično hrano, zato vam ponujamo dva stara domača recepta.
ŽVARCET I (Primorska)
1,5 kg teletine, 10 dkg surovega masla, 5 dkg drobtin, sol, voda ali juha, majaron, limonina lupinica, muškatov orešček; parmezan.
Meso zrežemo na koščke, ga denemo v prazno kozico in dušimo v lastnem soku. Ko se sok posuši, zarumenimo v maslu drobtinice in jih dodamo mesu. Zalijemo z vodo ali juho, da
je meso pokrito. Solimo, odišavimo z majaronom, limonino lupinico in muškatovim oreščkom. Počasi naj se kuha pol ure. Jed nazadnje izboljšamo z naribanim parmezanom.
Zraven ponudimo polento, testenine, žgance, riž in podobno.
(Andreja Grum, “Slovenske narodne jedi”)
AJMOHT - ŽVACET
1 kg telečjega mesa, pol čebule, 5 dkg masla, 2 žlici drobtin, majaron, žlica šalše, sol
Meso zrežemo na primerne kose in ga lepo pocvremo na maslu skupaj s sesekljano čebulo. Ko izhlapi vsa voda, dodamo drobtinice, sesekljan majaron, sol, šalšo in zalijemo z vodo. Dobro naj se kuha.
Ajmoht lahko naredimo tudi na belo, t.j. brez šalše. V ajmoht lahko prilijemo tudi kozarec belega vina.
(Vesna Guštin Grilanc, “Je več dneou ku klobas”)
Mnogo zdravja in dobrega počutja vam želim v novem letu.
Cijan Štoka
MIMOHOD
Šla čez planjave je tiha pomlad, vsa lepa, vsa čista, vsa razcvetela.
Šla čez življenje je svetla mladost, vsa lepa, vsa nežna, vsa razcvetela.
Šla čez planjave je hladna jesen, vsa lepa, vsa čista, vsa dozorela.
Za rubriko Dom in Gizela Furlan
Šla čez življenje je tiha starost, vsa bolna, vsa večna, vsa dozorela.
Šla čez planjave je tiha smrt, ki borno življenje je vzela.
Šla čez planjave je tiha smrt, ki sadove vse je požela.
Tea Kete
družina izbrali in uredili in Magda Rodman
Dve za dobro voljo
Spomin na... Haile Selassija
Kaj pa ima on opraviti z Vipavo?	Res	je šel	pred leti skozi, le	po	drevoredu. A naši
hiši je zapustil nepozaben spomin.
Moj mož je namreč nameraval narediti	“šftat”	v delu hiše. Prav	ves material je	dobil,
čeprav zelo težko - le žebljičkov, s	katerimi bi	zabijal “remeljne”,	ni	našel nikjer.	Pa je
zagledal na vseh lipah v drevoredu (takrat jih je bilo 17 več, ker še ni bilo črpalke), zabite prav take žebljičke, kot jih je potreboval. Z njimi so bile pribite jugoslovanske in etiopske zastavice.
Haile Selassi je odšel - moj mož pa je vzel kolo, vedro in klešče. Pri vsaki lipi se je ustavil, stopil na kolo, izpulil žebljičke in jih vrgel v vedro. Tako jih je preskrbel dovolj za naš “šftat”.
Slava ti, Haile Selassi!
Nada Kostanjevic
Ni ločila komunista od ekonomista...
Že mnogo let je odtedaj, ko sem na kartonu otroka, ki sem ga zdravil, med drugimi podatki prebral tudi podatek, da je očetov poklic dipl. KOMUNIST. Poklical sem sestro, ki je izpolnjevala zdravstveni karton. Vprašam: “Kje pa ste slišali za ta poklic?” Sestra odgovori: “Ja, saj hodijo v Ljubljano študirat, in od tam se vračajo kot diplomirani komunisti.”
Po resničnem dogodku povedal dr. Franc Krkoč
»T»	»1.	vL»
^	'V*
OB NOVEM LETU VABIMO
Občina, Turistično društvo in Krajevna skupnost
VIPAVA
vabijo krajane na
VESELO SILVESTROVANJE
na Glavnem trgu.
Začetek ob 20 uri. Igral vam bo ansambel Vasovalci. Vstop prost.
Vljudno vabljeni!
Planinsko društvo VIPAVA
VABI
vse planince in ljubitelje narave, na
4.	NOVOLETNO SREČANJE
NA PLAZU 1. januarja 1998
Ves dan vas pričakujemo s prijazno besedo in toplim čajem SREČNO V GORAH V LETU 1998
A?	*'*	■' ■	•j *	»u	•' *
»1»	»7»	»j»	»J.
Pleve in drobtine
Pred bivšo elektrotrgovino Škapin še sedaj straši napol odtrgana preproga, po kateri se pobožni ali manj pobožni spotikamo, ko gremo v cerkev.
Kar zadeva poslovodsko šolo v “stari šoli”: “Lep cajt” sem jih učila, da bi odmetavali čike vsaj na gredice, saj tobak rastlinam le koristi. Nekaj časa so ubogali, sedaj pa jih zopet veselo mečejo na cesto. Kar zadeva parkiranja njihovih številnih poslovodskih avtomobilov, so v začetku iz parkiranja imeli nezadostno, sedaj pa bi jim prizadeti prisodili oceno minus dve. Nekoliko se je izboljšalo, pa jih ne maram preveč hvaliti, da nas zopet ne zaparkirajo. Morda bi bilo bolje, da bi tudi avtošola imela predavanje o parkiranju.
“In vendar se premika”, je rekel Galileo Galilei. Zdi se mi, da se - sicer s polžjo hitrostjo - premika ureditev okolja v južni vojašnici. Kakšen napis pokojne JLA še straši, pa ga bo morda le “preraslo grmovje in zelene trave”, a videti je, da so se vrli podjetniki po svojih možnostih lotili le urejanja vsak svoje okolice.
Tudi vreme je poskrbelo za “razvedrilo”. V začetku oktobra so pred marketom ponovno zacveteli kostanji, 13. oktobra pa smo imeli tako točo, da je bilo ojej! Od 27. oktobra do konca meseca pa smo imeli močno burjo, ob koncu meseca v počastitev dneva reformacije celo sneg. 8. novembra pa nas je “razveselila” povodenj. Dobra pripravljenost Civilne zaščite nas je obvarovala večje škode. Seveda so tudi gasilci pri tem zaslužni. Vendar sem ugotovila, da je bila vsa ta voda “uvožena”, saj zaradi “mojega” dežja ne bi bilo povodnji. Pravijo, da je prišla s Pivke.
Nada Kostanjevic
VREMENSKO POROČILO
	VIPAVA	NANOS
NOVEMBER	71,2 l/m2 dežja, 12 deževnih dni, lx sneg, lx toča (pa tista bolj zares!), lx megla, 2x slana, 9x rosa, 5 dni zelo močna burja	115,5 l/m^ dežja, 13. oktobra toča (kot v Vipavi) min. temp. -6,5°C, 30. oktobra za vzorec snega, maks. temp. 18,8°C
MOVEMBER	279,7 l/m^ dežja (2x čez 50 1, 5x čez 20 1), 4x slana, 2x rosa, lx močna burja. Pestro vremensko dogajanje je opisano v Plevah in drobtinah.	267,7 l/m 2 dežja, min. temp. -7,2°C, 23. novembra 13 cm snega, maks. temp. 13,5°C
Nada Kostanjevic in Ivica Je'
POPRAVKI (VG št. 42)
-	str.	10,	drugi stolpec zgoraj: pravilna letnica je 1955 (ne	1945)
-	str.	27,	vsebina prisege: v	skladu z originalom se naslednje besede	pišejo	z veliko
začetnico: Bogu, Očetu in	Sinu in Svetemu duhu... Bog
-	str.	42,	v uvodni misli je	avtorica pesmi Jožka Uršič (ne	Jožka	Česen),	po	domače
Virbova, z Gradišča
Za napake se opravičujemo.
UO
vesel božič/ uspešno srečno
in %drnvo novo leto
liiliif
rnmmm
.  !
M Pil'
Stim*:
te m>- >*<m
iittifi
mmimm
HAIR STUDIO SIMON
Vojana Reharja 4 5271 Vipava tel.: (065) 65 084
Vsem občanom Vipave voščimo vesel božič in zdravo novo leto. Obenem čestitamo ob dnevu samostojnosti.
OO in KO SKD Vipava
Lavričeva 43a, 5270 Ajdovščina, tel..065/6 1 768
VIPAVA, Trg Pavla Rušta 7
ČISTILNICA, PRALNICA - tel.:06S/61 763 AVTOPRALNICA tel.: 065/641170
Strankam želimo vesel božič in srečno novo leto.
SVODJO
MEDIJA
LJUBO ŽGAVC
Glavni trg 1	Lavričev trg 1
VIPAVA	AJDOVŠČINA
TEUFAX: 065/63-580
-FOTOGRAFSKE STORITVE
-VIDEOTEKA
-TRGOVINA
FAVVVA
VELEPRODAJA VRHPOLJE 1/A
FAVVVA
"D I S K O N T" Vojkova ulica 28 VIPAVA
Praznična ponudba
•Sa aJa aJa »Sa +$a +£a aJa aJa A	«2»	mjjt	aJa	aJa	aJa	aJa	aJa	aJa	aJa
V V *!•	V V V	V v	V	#{*	AfA AjA AJA AJA AjA
buteljčnih vin, domačih in uvoženih šampanjcev, brezalkoholnih pijač, kave, čokolade in ostale prehrane.
aJa a&a a$a aJa aJa aJa aJa aIa aJa aJa a]a aJa aJa aJa aJa aJa aSa aJa aTa aJa aJa AJA	AJA aJa AJA AjA AjA	AjA	#{» A^ AjAJA
SUPER CENE!!!
*{• aJa aJa aSa aJa a]a a9a a9a d« aSa a$a aSa aJa aJa a9a aJa aJa aJa aJa aJa
AJA	*J* AJA AJA *J»	AJA	AJA AJA AJA *J*	Aj^ Aj^
Za nakup nad 5.000,00 sit DARILO.
aIa aSa aSa aJa aJa aJa aJa aJa aJa aJa aJa a$a aJa aJa aJa aJa aJa aJa A$A aJa aJa
v{* *{* *n #n *n «n m* n* ra* n* ra* m* ra* ra* n*
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998
bar ] »KRHNE« Ivanka Krhne	EPI - Čipič
Glavni trg 5, 5271 Vipava	
mini market
»CAJNA«
»»»»»» «««««« Majda	Andlove
Beblerjeva 6 5271 VIPAVA
\ii
» 4 MARKET
•' KLAS
STANA VRČON, VIPAVA, Vojkova 31
Odprto od ponedeljka do sobote od 7.30 do 12.00 in od 13.30 do 18.30
Vsem, ki nas že dolgo poznate, pa tudi drugim, ki nas obiščete v marketu KLAS, kjer vam nudimo diskontne cene sadja in zelenjave ter obilo drugih artiklov po prav tako ugodnih cenah, želimo blagoslovljene in vesele božične praznike, v prihajajočem letu 1998 pa obilo zdravja, zadovoljstva in sreče.
Za vas tudi naslednje leto MARKET „KLAS“
KNJIGOVODSKI SERVIS LIDIJA GOLOB s.p.
Goriška 6, 5271 Vipava teL/fas 065 65 820/ 65 420
ŽELIMO Ul SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998 TER BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
PAPIRNICA IN KNJIGARNA
Glavni trg 15, 5271 Vipava, tel.:065/640-033 Vipavski Križ 15, 5270 Ajdovščina, tel.: 065/67-241
Prodaja in dostava pohištva
Danilo KOREN
Želimo vam v praznike in srečno novo leto!
Bevkova ul. 12, 5271 Vipava Tel.: 065/65 187
Mobitel:
0609 / 619 678
Enota Postojna, Volaričeva 5 Tel.: 067/25 127
5271 VIPAVA
Telefon: 065/65 031,65 584 Tekoči račun: 52010-625-1541
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA VIPAVA p.o.
Varčevalcem se zahvaljujemo za zaupanje, ki ste nam ga izkazali v iztekajočem se letu. Hkrati pa vam želimo VESELE	B
PRAZNIKE, VELIKO ZDRAVJA	IN
V LETU
Hranilno kreditna služba VIPAVA
100-letna tradicija hranilništva
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE PETER ŠKAPIN direktor, lastnik
Vojana Reharja 1, 5271 VIPAVA, PP 28 tel./fax: 065/65 377, mobitel: 0609/615 167
Zahvaljujemo se vam za zaupanje. Iskreno vam voščimo vesele božične praznike ter srečno novo leto.
Kolektiv ETP ŠKAPIN
(h
ELEKTROTRGOVINA
V. Reharja 1, Vipava Tel./fax: 065/65 315 065/65 377
TRGOVINA MONTAŽA VZDRŽEVANJE
Avtoservis FERJANČIČ
JOŽE FERJANČIČ S.P.
ZEMONO 23, 5271 VIPAVA Tel.: 065 65 910, Mtel.: 0609 619 185
AVTOPREVOZNIŠTVO
Tomislav GOMIZEU
Gregorčičeva 21, VIPAVA tel.: 065/65-869 mobitel: 0609-61-68-69
/hidravlično
j DVIGALO-IZPOSOJA^^
| elektroinstalacijeO
VZDRŽEVANJE
PAVEL ŠKAPIN - BEBLERJEVA 13, VIPAVA TEL./FAX: 065/65-800
A
ZIDAR
gradbeno
obrtno
po^je^e
VIPAVA d.O.O
ZIDAR
Goriška cesta 43 5271 VIPAVA Tel.: (065)65-014
Odprto pon.-pet. od 7. do 15. ure sobota od 8. do 12. ure
VULKANIZERSTVO in NASTAVITEV PREM
GOLOB PETER s.p.
GORIŠKA 6, 5271 VIPAVA tel. 065 65 820 fax 65 420
odprto: 8h-12h 14h-18h sobota: 8h-12h
V letu 1998 vam želimo srečno novo leto In blagoslovljene božične praznike.
Predvsem pa srečno In varno vožnjo.
Nudimo vam: vulkanizerske usluge, servis podvozja, nastavitev prem, prodajo avtoplaščev in tovornih gum z montažo: Sava, Bandag, Michelin, Good year, Fulda, Continental, Dunlop, zimski in letni profil ter svetovanje.
Ker itvLiem mrume varnost
g	g
!!_
O/
Obveščamo vas,
VIPAVI, GLAVNI TRG I,
ob PON. in PET. OD 9-Ilh
ob SREDAH OD 15-17b
Namesto novoletnih voščilnic je zavarovalnica TRIGLAV d.d, območna enota Nova Gorica, namenila sredstva v humanitarne namene.
Vsem občanom in zavarovancem želimo vesel božič in srečno novo leto 1998.
Kolektiv
ZAVAROVALNICE TRIGLAV
'^^.Nova KBM d d
Področje Nova Gorica
Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike, v letu,
ki prihaja, pa veliko uspehov,
dragocenih trenutkov in sreče.
NOVA	KB d.d.
področje Nova Gorica
HVALA ZA ZAUPANJE!
o
RAMI d.o.o.
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE d.o.o.
Vipavska c. 50, Rožna dolina
5000 NOVA GORICA tel.: ++386 65 202 102 fax: ++386 65 202 101
VSEM OBČANOM OBČINE VIPAVA ŽELI SPEČEN BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO
PAMI
PRISPEVKI ZA VIPAVSKI GLAS OD 30.9.1997 DO 15.12.1997:
Marija Bratina
Doroteja in Lucijan Bratuš
Anton Cizara
Stane Faganel
Francka Ferjančič
Kodelja - Stegič
Franka Nabergoj
Marija Pavlin
Jože Plesničar
Erna Poljšak
Marija Praček
Ivan Rehar
Pavel Rodman
Marjeta Sever
Martin Silvester
Jelka Turk
Jože in Mara Virant
skupaj:
Ljubljana		1000,00	SIT
Vojkova 34		2000,00	SIT
Gradnikove br.	13	2000,00	SIT
Miren 176		3000,00	SIT
Na Hribu 20		2000,00	SIT
Beblerjeva 11		3000,00	SIT
Vojkova 2		2000,00	SIT
Vojana Reharja 6		2000,00	SIT
Gregorčičeva 3		2000,00	SIT
Gradišče 39a		2000,00	SIT
Gradnikove br.	13	1000,00	SIT
Laurinova 3a		1000,00	SIT
Koboli 8		2000,00	SIT
Branik		1000,00	SIT
Ljubljana		2000,00	SIT
C. 18. aprila 9		3000,00	SIT
Vojkova 3		3000,00	SIT
		34.000,00	SIT
Vsem se najlepše zahvaljujemo!
Svoje prispevke lahko nakažete tudi na žiro račun KS Vipavci 52010—645—50977 s pripisom ZA VIPAVSKI GLAS
VIPAVSKI GLAS - glasilo KRAJEVNE SKUPNOSTI VIPAVA
DECEMBER 1997 650 izvodov
Uredniški odbor:
Gizela Furlan - urednica, Magda Rodman, Vera Poniž, Nada Kostanjevic,
Cijan Štoka, Peter Vrčon, Franc Cerovšek, Marta Rodman, Petra Bajec,
Leon Kodre in Breda Butinar - lektorica
Sodelovali so še: Božidar Premrl, Ana Florjančič, Alojz Vitežnik, Jurij Rosa, Franc Černigoj, Otmar Črnilogar, Zdenka Fučka, Ljudmila Kovač, Silva Vehovar, Helena Kravos, Jožica Ličen, Evgen Ferjančič, Franc Krkoč
Tisk: Papirna galanterija SEDMAK, Ajdovščina
Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3-12-669/94-23/154 z dne 23.5.1994 spada publikacija VG med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. (Ur.l. RS št. 4/92)
VSEBINA:
Iz naše preteklosti
Prihod Napoleonovih vojakov .............................................................. stran	2
Iz Napoleonove dobe pri nas	 stran	3
Šolska kronika 	 stran	5
Vipava in Vipavci v ogledalu Bleivveisovih Novic	 stran	11
Predstavljamo vam
Marija Pavlin - vipavska šivilja.......................................................... stran	14
Iz naše KS ............................................................................... stran	18
Iz naše občine ........................................................................... stran	21
Ob petdesetletnici Primorske ............................................................. stran	22
Zdaj je čas bajanja ...................................................................... stran	24
Zakaj bi bili čemerni .................................................................... stran	24
Krekovka iz Vipave in njen Franck......................................................... stran	26
stran 32
Iz ustanov in društev
Dan odprtih vrat v centru JPV Vipava ..................................................... stran	28
Pohod mladih planincev iz centra JPV Vipava .............................................. stran	29
Dan šole na vipavski osnovni šoli ........................................................ stran	30
Povabljeni k praznično pogrnjeni mizi .................................................... stran	32
Nekaj razmetanih ......................................................................... stran	32
Za dom in družino
Božič v Dachau ........................................................................... stran	35
Vera in luč... Sožitje ................................................................... stran	37
Karitas .................................................................................. stran	38
Dve za dobro voljo ....................................................................... stran	43
Pleve in drobtine ........................................................................ stran	45
Vremensko poročilo ....................................................................... stran	45