Književnost.
*57
bila v nekoliko popravljeni obliki izdala družba sv. Mohorja.
Pridiga o priložnosti blagoslovitve temeljnega kamena %a novo farno cerkev v Cadramu. Govoril premilostljivi gospod kne^oškof lavantinski dr. Mihael Napotnik na pravnik obletnice cerkvenega po-svečenja dne 20. oktobra i8g5. V Mariboru, i8g6. Zalomil pisatelj. Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8°. Str. 26. — Pridiga je vzor cerkvene zgovornosti.
Narodna šola družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu. Pomnoženi ponatis i% „Mir"-a. Izdalo in ^alo^ilo uredništvo „Mir"-a. Cena 10 kr. V Celovcu 18g6. Nat. tiskarna družbe sv. Mohorja. 1 2°. Str. 64. —¦ Družba sv. Cirila in Metoda je osnovala prvo slovensko šolo za Koroško v Št. Rupertu in za pouk poklicala šolske sestre iz Maribora. Ta pomenljiv napredek v zgodovini našega šolstva nam obširno in natančno predočuje knjižica, katero v  prid šolski  družbi toplo priporočamo.
Izvestje c. kr. ni^je gimnazije v Ljubljani o šolskih letih l8g4Jg5 in i8g5\q6. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran IViesthaler. Vsebina: 1. Konstantin Veliki kot kristijan. Spisal profesor Jos. Jenko. 2. Šolska poročila sestavil ravnatelj. V Ljubljani i8q6. Zalomila c. kr. državna ni\ja gimnazija. Natisnil Ig. pl. Kleinmayr d Fed. Bam-berg. Str. 87. — Tu nahajamo veleznamenit spis o prvem krščanskem rimskem cesarju, napisan na podlagi obilnih Študij in obširnega znanja. Vreden je, da bi ga prečkalo širše občinstvo, zato je obžalovati, da pride v izvestju le nekaterim v roke.
Hrvaška književnost.
Izvještaj Matice Hrvatske ^a upravnu go-dinui8g5. Naklada Mat. Hrvat. Tisak K. Albrechta (Jos. Wittasek). V Zagrebu l8g6. 8°. str. 203. — Iz glavne seje Matice Hrvatske dne 21. rožnika minulega leta pod predsedovanjem društvenega podpredsednika Jos. F. Tomiča zvemo od društvenega tajnika in blagajnika Ivana Kostrenčiča o delovanju in stanju Matičnem v letu 1895. Spomenivši se nekaterih za Matico zasluženih oseb, navaja knjige za leto 1896. Matica daje za to leto devet knjig. Dokončala je začeto knjigo prof. dr. Kišpatiča „Iz bilinskoga svieta", katero je napisal dr. Stjepan GjuraŠin. — Fr. Valla končava „Poviest srednjega vieka", oziravši se obširneje na slovanske narode. Dodano je točno kazalo za vse štiri zvezke. — Vrh tega se pa še izda „Francoska drama od nje-zina početka do najnovijega vremena", „Najnovije pripoviesti ruske", „Izabrani spisi dr. I. Dežmana", „Izabrane pjesme" Huga Badaliča. „Na pragu novega doba", povest, sta spisala brata Hercegovca pod že znanim imenom Osman-Aziz. Kakor je začela Slov. Matica izdajati slov. narodne pesmi, tako   izda   tudi   Matica   Hrvatska  „Hrv.  narodne
pjesmi". Vsa čast Mat. Hrv. v tem oziru ! — Do 1. rožnika 1. 1896. je bilo vpisanih Matičnih členov 1 1.5 1 7. — VI. 1895. so tiskane knjige prekoračile prvi milijon (kdaj pa Slov. Matica?), katere je v 19. letih (1877—1895.) Matica svojim udom podala. Skupni glavnični imetek znaša sedaj — brez društvene hiše — v papirjih in gotovini 79.898 gl. 28   kr.   Lep napredek!                              O. H. Š.
Druge književnosti.
Macedonische Studien je nekak „posthumus" pokojnega našega učenjaka drja. V. Oblaka.
Ko je 1. 1 89 r. dovršil Oblak svoje študije, na-merjal je potovati v Rusijo, toda Jagič mu je odsvetoval češ, da mu mrzlo in rezko rusko obnebje ne bo ugajalo. Napotil se je torej s potnim stipendijem, katerega je dobil od dunajskega vseučilišča, preko Belega grada v Solun, od koder je hotel proučevati macedonska narečja. Hodil je od vasi do vasi ter si delal jezikoslovne beležke, dokler ni turška policija naredila nepričakovan konec njegovemu znanstvenemu proučavanju s tem, da ga je 3. sušca 1892 prijela in zaprla v Vardarovcih, v mali vasi deset ur od Soluna, ter ga potem iztirala iz Mace-donije. Kljub ti neljubi zapreki je nabral Oblak obilo dijalektičnega gradiva, katerega do svoje smrti ni mogel povsem obdelati. V jeseni 1. 1 895. je poslal rokopis „cesarski akademiji znanostij na Dunaju", toda učakal ni svojega dela, ki je izšlo šele vinotoka 1. 1896. z naslovom „Macedonische Studien",  pol leta po  avtorjevi smrti.
Oblak je opisal v tej knjigi nekatera macedonska narečja v treh skupinah: S u c h o , (v sredi med Solunom in Seresom), narečje severne okolice Solunske (Novo selo, Grdabor, Bu-garievo, VatilT>k, Vardarovci) in Debransko narečje (Galičnik, Klene, Oboki). Najvažnejše je narečje kraja Sucho, ki je ohranilo nosnike, ima za palatalizacijo j—št in žd, za i pa d in ed itd. ter se  najbolj  bliža staroslovenskemu jeziku.
Za razvoj slovanske filologije je Oblakovo delo jako važno in bo marsikaj razsvetlilo v vprašanju o domovini staroslovenščine. Dovršeno je s priznano vestnostjo in točnostjo, ki diči vsa dela pokojnikova. Žal, da se je urinil marsikak „lapsus calami", katerega bi bil Oblak pri korekturi gotovo izbacnil. Tisek in korekturo je oskrbel pokojnikov učitelj dvorni svetnik prof. Jagič, ki ni hotel in smel popravljati na svojo roko. Jagič je dodal tudi „Dodatek" (str. 156 —182), v katerem je priobčil Oblakova pisma iz Macedonije.
Drugi del knjige bi bil obsegal razlago raznih jezikovnih procesov in druga pojasnila, nu — neizprosna smrt je z Oblakom uničila tudi njegove načrte.1)                                                                V.
*) O tem delu Oblakovem je objavil tudi „ Bolgarski Pregled"   (knjiga  XII. god. III. str. 135) laskavo oceno,